200. številka.
Vil /31-
Ljabljana, v petek 1. septembra.   29<>1«*XXVI. leto, 1893.
Izhaja vaak dan iveier, izimsi nedelje in pravnike, ter velja po polti prejeman ca avstro-ogernke dežele za vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za tala dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje sa od četiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iz vole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Panamino.
Baočai škandal italijanski, o katerem se ni doslej nič natančnega izvedelo, je le precej pozabljen in le redkokdaj se bere v kakem časniku naznanilo, da se bode ? kratkem vršila sodna obravnava zoper zatožene uradnike. Italijanskemu minister-skemu predsedniku se mora priznati, da je z jon-gleursko spretnostjo prikrival resnico glede nekorektnega poslovanja pri romanski banki ieveda le v kolikor bi to moglo obsenciti razne parlamentarce in politike, dočim ni oviral sodne preiakave glede' goljufij, katere so storili bančni voditelji ns svoj račun. Prsv ta pristranost vlade pa utegne postati zanjo usode po I nega pomena. Zaprti upravitelj romanske banke, Tanloogo, računal je iz začetka preiskave na vladno pomoč in je bil uverjeo, da mu bo vsa atvar le malo škodovala, čim pa je uvidel, da ima sodišče prav resne namene, da pa se vrči preiskava jedoostrausko, odločil se je, izpovedsti resnico in pojasniti vse lopovščine, katere so se godile za časa njegove uprave pri prvem denarnem zavodu italijanske drlave. In mol je mnogo povedal, zakaj sodišče je hkrati odložilo za prve dni tekočega meseca določeno kazensko obravnavo do meseca januvarja bodočega leta, dasi je preiskava že popolnoma dognana kar se dostaje bančnih uradnikov. Vrh tega pa se je za obravnavo delegiralo sodišče na skrajni neverni meji v Komu. Vaakdo priznava, da je morala vlada imeti jako tehtne nagibe k temu korsku in splošno se sodi, da je vso stvar odložila zategadelj, ker so kompromitirani razni sedanji in bivši ministri. „CorrieredellaSera", jeden najuglednejših listov italijanskih, priobčil je te dof oster članek, v katerem potrjuje oseba, ki je videla zapisnike, napravljene v tej stvari pri preiakavi, da so res ministri, sedanji in bivši, zapleteni v bančni škandal. Pisatelj tega članka pravi: Ministerski predsednik Giolitti, kateri je 26. januvarja t. 1. slovesno zavrnil očitanje, da je od Tanlonga dobil večjo svoto, priznal je sodniku, da je meseca septembra lanskega leta — baš pred volitvami — izposodil si od banke 60.000 lir v politiške svrhe. Ta znesek se je banki vrnil s obrestmi v znesku 1000 lir, čim so radikalci sprožili bančno vprašanje v parla-
mentu Oiolitti zanikuje, da bi bil Se kaj denarjev dobil od banke, Tanlongo pa trdi, da mu je posodil v treh obrokih fie 180.000 lir, kateri se niso vrnili.
Tanlongo pa s svojimi ispovedbami ni kompromitiral samo Giolittija, nego fie droge veljake. Priznal je, da je izplačaj finančnemu ministru Gri-maldiju 10.000 lir, trgovinskemu ministru Lacavi 20 000 lir, Nicoteri, dokler je bil minister, pa dve večji svoti, jedno, v znesku 44.000 lir, je Nicotera vrnil, druge, v znesku 145.000 lir, posojeno v »policijske svrhe", pa ni plačal, ker Tanlongo ni imel nikake pobotnice v rokah.
Navedli smo samo te vzglede, ker bi preveč prostora zavzelo, ako bi hoteli imenovati vse pod-kupljence, navedene v citiranem listu. Iz Tanlon-govib izpovedij je vidno, da je imel vse odločilne politike na svoji strani in ds bo navzlic obilnim pritožbam zoper banko le zato ni pričela preiskava, ker so podkupljeni politiki bili osebno interesovani, da se to ne zgodi, šele ko je jsvno mnenje zahtevalo preiskavo, odredila jo je vlada.
Francoska republiki iztirala je iz službe vse v panamsko afero zapletene uradnike in skrbels, da je kazensko sodišče sodilo nepristransko vse sleparje, naj bo v republiki in v socijalnom življenji zavzemali kakeršnokoli mesto, italijanska monarhija pa trpi, da seoe" na ministerskih stoleh podkupljenci in ovirajo pravično in nepristrsnBko sodbo ....
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina
dne 26. julija 1803 v Sežani na Krasa.
(Oficijelno poročilo druibinegs odbora.) XVIII.
VII. Za družbino nadzorništco poroča profesor dr. Ivan Svetina.
Nadzoroištvo je, kakor je v pravilih določeno, dvakrat tekom leta, 11. maja in 30. novembra, 1892 skontriralo blagajno, dne 22. februvarja 1893a pa pregledalo račune za leto 1892, račuuske knjige in priloge ter našlo, da se je vselej račun ujemal z blagajniškim stanjem, dohodi in razhodi pa so bili dokazani po računskih prilogah.
Pri poslednjem skontrovanju dne" 22 febru-varja 1893 bilo je v blagajni zraven gotovine 43 gld. 46 kr. hranilnih knjižic v znesku 15.374 gld. 42 kr., od katerih omenjamo: 1. mestna hranilnica Ljubljanska gld. 3930 50, 2. južnoštajerska hranilnica gld. 3000'—, 3. posojilnica v Putju na Istrskem gld. 1045—, 4. posojilnica v Gelji gld. 509 37, 5. posojilnica v Sevnici gld. 1481*84, 6. posojilnica v Šmihelu ns Koroškem gld. 709 18, 7. posojilnica v Sinči vasi na Koroškem gld. 1104 48, 8. posojilnica v Djekšah na Koroškem gld. 219341, 9. posojilnica v Tinjah na Koroškem gld. 536 41, 10. Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani gld. 300*—.
Nadzoroištvo toraj nasvetuje:
Slavna skupščina potrdi račun za leto 1892 z dohodki 15.942 gld. 80 kr., s stroški 13.258 gld. 9 kr. in s prebitkom 2704 gld. 71 kr. in s končnim blagsjničnim ostankom 14 697 gld. 6 kr., in da v smislu § 22. družbinih pravil vodstvu oprosti lo.
Prvomestaik konstatuje, da je skupščina to isvestje soglasno vzela na znanje.
VIII. Prvomestnik naznanja, da po pravilih letos izstopijo naslednji udje drnžbinega vodstva: Ivan Hribar, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar, Tomo Zupan. Dalje prečita pismo dr. Tavčarjevo, v katerem izjavlja, da z ozirom na svoje posle več ne more sprejeti eventuelne izvolitve ter da hoče v vseh pravnih zadevah drage volje podpirati družbo.
Vsled tega pojasnila nasvetuje skupščinar Matko Mandfć, da se izvolijo z vzklikom dosedanji odborniki, mesto dra. Tavčarja pa kurat Anton Koblar. Skupščina z Dobro* in Slava-klici pritrdi temu nasvetu. —- Prvomestnik naznanja, da je voliti zdaj prvomestnika, ker je bil i on mej izstopivšimi vodstvenimi člani, proseč podpredsednika Svetca, naj vodi volitev. Ta pozove zborovalce, naj izvolijo družbi prvomeBtnika. Vsestransko ploskanje in .Živio Zupan!" pozove dosedanjega prvomestnika na njegovo častno mesto.
Prvomestnik preide k volitvi družbinega nadzorništva in r a z s o d n i A t v a. Zastopnik M. Mami č predlaga, naj se izvolijo vsi dosedanji člani, le mesto dra. Moscheta naj se privzame odvetnik dr. Fran Stor, ki je vsled današnjih i z vesti j v svoji
LISTEK.
Vodnikova slavnost na Koprivniku.
(Izvirno poročilo »Slovenskega Naroda".)
Kakor mnogim drugim krajem na Kranjskem, tako je cesar Jožef II. ustanovil tudi oddaljenima bohinjskima vasema Gorjuše in Koprivuik svojo župnijo. S pomočjo Blejske gosposke in tedanjega bohinjskega fužinarja Žige barona Zoisa, ki je imel na Gorjušah več železnih rudokopnih jam — od tod še zdaj navadno ime »Pri Jamah" — sezidali so KoprivniČani in Gorjušmani do leta 1793. cerkev in župnijski dom ter spomladi istega leta dobili prvega svojega »gospoda", 351etnega Valentina Vodnika, ki je iz Ribnice prišel za lokalnega kapelana na Koprivnik.
Ko je od tega časa potekalo Bto let, izpro-žili so bohinjski duhovniki pred dvema letoma lepo misel, naj bi ob stoletnici Koprivniške župnije dostojno počastili tudi spomin Valentina Vodnika, očaka slovenskih pesnikov. Izvršitev te lepe misli je vzel v svoje spretne roke g Janez Berlic, župnik na Bohinjski Beli (zdaj v Mošnjah), ki je s
pomočjo Koprivnvškega upravitelja g. Antona Pa-jerja in občinskega tajnika na Bohinjski Bistrici, g. Jožefa Ravhekarja doc 27. avgusta t. 1. modro in tako rekoč kar na tihem osnoval jako lepo in veličastno cerkveno in narodno slavnost na Koprivniku.
In kdor pozna Koprivnik, mora reči, da ni lahka stvar v teh gorah napravljati kake slavnosti. Koprivnik leži namreč 1000 m nad morj<m*) v jako rodovitni podolgaati kotlini, okrog in okrog obdani z zelenimi vrhunci. Ob robu obdajajo to kotlino kakor venec msla cerkev in lepe zidane hiše a pro* stornimi in Čednimi gospodarskimi poslopji. Kopriv-ničan se boji za vsako ped svojega rodovitnega polja, zatorej si zida svoja bivališča, kakor Afričan v svojih puščavskih zelenicah, ob skrajnem robu kotlinskem, na vznožji zelenih pašnikov in gozdov. Na polji sredi kotline pa stoji prava znamenitost kranjske dežela, malin na sapo, katerega si je postavil tesar Škantar po vzorcih, kakoršne je videl vojak po ogerskem nižavji. Severo-vzhodoo od Ko-privnika se vleče jedno uro dolga prijazna vas Gorjuše i mnogimi na samem stoječimi hišami. Stanov-
•) Viija župnija na Kranjskem je samo Vojsko nad Idrijo, ki leži 1090 m nad morjem. *
niki so krepki in zdravi, vedrega duba in lepe postave — pravi Bohinjci! Dokler so na Gorjušah kopali železno rudo, bili so moogi rudokopi, zdaj se pečajo največ z živinorejo, kubajo oglje, sade zele-njad in sočivje, katero prodajajo ob poznem poletji na Bled, ter ai iščejo dela in zaslužka po velikanskih gozdih kranjske obrtne družbe na Pokljuki. Mnogi Gorjušmani so obrtniki in trgovci, raztreseni daleč po svetu, in tudi fantje in dekleta, znani zaradi svoje brdkosti, pridnosti in poštenosti, radi hodijo služit v nižje kraje.
Malokateri kraj naše domovine je tako odločen od vsega prometa, kakor sta te dve gorBki vasi. Iz Gor do, z Bohinjske Bele, iz Nomcnja, iz Jerćke, oziroma z Bohinjske Bistrice, držo gorske steze in gomki kolovozi do vrha, a vse te poti bo takšne, da se ni možno voziti po njih, in le iz težka spravijo KoprivniČani kaj iz bohinjske doline z \uli na dvokolesnih vozeh do vrha. Po zimi je Beveda to lože; predrzen Kopri vničan pridrči na ročnih san tih v treb četrtih ure z vrha v dolino.-
Veoder bi se močno motil, kdor bi v teh gorskih krajih iskal nevednih gorjancev. Za pouk bo zelo dovzetni, za šolo jako vneti. Doslej so imeli — seveda z velikimi presledki — samo šolo
rodbini že trikratni pokrovitelj naši dražbi. Ta nasvet skupščina jednoglasno odobri.
Prvomestnik naznanja, da je s tem vzpored izvršen, vender vpraša: da li ima kateri čč. zastopnikov še kako željo do drulbinega vodstva ter sploh v društvenih šolskih zadevah?
Novoizvoljeni vodstveni član Anton Koblar izjavlja, da vzprejme volitev rekoč : „Doaedsj mi je bilo delovsnje za prepotrebno družbo sv. Cirila ia Metoda prijetna naloga, a od slej naprej mi bo ■veta dolžnost, katero mi je naložila tako odlična Bkupščina." Zborovalci so novega odborniks burno pozdravljali.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 1. septembra. A' položaju. Praški „Politi ki" javlja nje Dunajski dopisnik razne, politično situvacijo objasnjujoče podrobnost). Tako pravi, da ne razni ministri za to potegujejo, naj se še pred državnim zborom skliče deželni zbor Češki iu naj se mu predloži še jedes-krat punktac jaka predloga o ustanovitvi okrožnega sodišča v Trutnovu, a grof Tanil* je to odklonil in zato se tudi zgodilo oe bo. — V državnem zboru je bure malo upanja, da bi obveljala napovedana Trutnovska novela. Najbolj se upirajo Poljaki. V Hohenvvartovem klubu ho pač nekaterniki za to novelo (dopisnik misli najbrž Kluna etc.) ali Poljaki se nečejo ukloniti, zoper oje pa neće grof Taaffa ničesar storiti. Zategadelj je gotovo, da ae bo Trutnovska novela po prvem ritanju odkazala odseku in tam pokopala. Kabinetnega vprašanja pa grof Taaffe radi tega ne misli staviti. — Vzhc temu pa nastane lahko kaka kriza. Jiizinere so take, da se lahko kaj nepričakovanega pripeti V slučaji pa, da skoči parlamentarna mašina iz tira, ae ne bo grof Taefld umaknil, nego državui zbor razpustil.
Cesarska pesem in Madjarl.
Kar ves svet vidi, Madjari in Nemci |>a taje, to je protidinaatiško gibanje v Madjarih. Kaže se pri vsaki priliki in pri vsem, kar spomina na nekdanjo vkupoost C ahtvanake in Truoslitvanske. V nekem mestecu v županiji Zips pela in orgijala se je v cesarjev rojstni dan tudi cesarska pesem nDog obrani", kar je madjarski list „E g y e te r te s" silno razkačilo. O jieami sami se izraža tako nesramno, da njegovih besed ne moremo ponavljati; duhovn'ke psuje z „bedak t" ter pravi, da je pe-vauje cesarske pesmi .atentat" na madjarski narod. — Ali ni to značilno?
J*reyanjanje Itutnunov.
Predvčerajšnjim vršila se je v Kološu sodna obravuava zoper pisatelja brošure „Dm rumaaiscbe Frage", Popuvicija in Rjrnauuiu, katera dta v družbi nekega tovariša razkrila grozodejstva madjarske vlade. Iz te obsežne brošure, izdane v nemškem, fraocoBkeui, angleškem iu rutnunakem jeziku infor-movalo ae je inozemstvo o razmerah na Ogerskem in od tedaj jeli ho vbi neodvisni svetovni listi pisati zoper Madjare. Obtožba dolži pisatelje te brošure, da so s svojim spisom delovali zoper jedinost in eksistenco ogerske države. Državni pravdnik je v Bvojem govoru povdarjai, da je rumunsko gibanje izkoreniniti in sodišče je obsodilo Popovicija na štiri leta zapora in 500 gld. kazni, Roinanula pa na jedno leto zapora in 200 gld. kazni.
Vitanje države.
llott/ursfce novice. PlovdivBki   „Mali   Vestni k"    popisuje na drobno krvavo bitko,  katera se je pred kratkim
za silo. Laui pa je posestnik Korošec na Kopriv- | niku šolskim oblastvom zastonj ponudil zemljišče, kar ga je treba, da se sezida nova Šola in uredi prostoren šolski vrt. Vtded tega je c. kr. deželni šolski avet letos dovolil, da se za 74 šoloobveznih otrok ustanovi na Koprivniku javna jednorazredna ljudska šola in za novo šolsko poslopje je že pripravljeno gradivo, tako da Koprivničani sto let po ustanovitvi svoje fare dobe* tudi svojo šolo in, kakor se je močoo nadejati, z novo šolo tudi novo vozno cesto z Kuhinjske B Btrice na Kopnvnik. Njih zavednost kaže tudi to, da imata Koprivnik in Gor-juše z ne celo 800 stauovniki 52 družabnikov „Družbe sv. Mohorja".
Tudi kadar človek Že navaden dan po težavni hoji pride iz b »hinjske doline ali iz Gorjaa čez gozdnato Pokljuko na visoki Koprivnik ter se mu kar nenadoma odpre pogled po zeleni Koprivniški kotlini, osupne ga nepričakovana idilska tihota in krasota t^ga samotnega gorskega selišča. Omikauec pa ustavi svoj koitit ob kotlinskem robu ter ginje-nim srcem zie doli na malo belo cerkvico in na prijazni beli župnijski dom, v katerem je tekla zibel našemu novodobnemu pesništvu. Nehote se človeku vsili  v  spomin  jedna  najlepših, najznamenitejših
bila v Plovdivskih ulicah maj privrženci Stambulova • in pristaši nove opozicije, osnovane pod pokrovitelj- -stvom Koburžana in avstro-pgerskega sgesU Bu ■ nana   Stambulovcev se je bitke udeležilo nad 800
dobro oboroženih mož, opozicija p« je na majdna poslala 200 junakov. Policija je najprej ločila Stasn-bulovce od oposicijonalcev, potem pa ne postavila na čelo Stambulovcev in naskočila opozieijoealce. Borba je trajala precej časa ia je bilo mnogo osob ubitih in ranjenih. Ko so prišli vojaki pa bojišče, utekli so tako Stambulova, kakor Kobnrgovei. — Stambulov razširja vest, da je metropolit Kliment saprt v nekem drugem samostanu, kar pa je, glasom poročil zanesljivih in neodvisnih listov neresnično Fakture je, da je Stambulov dal metropolita na skrivnem ubiti.
Francija in Nemčija* Nemški policiji se je te dol posrečilo, uloviti dva francoska vohuna. Ta dva, ki ae imenujeta Maurice Daguet in Raoul Dubois, pripeljala sta se s posebno ladjo v Kiel in si ondotoe trdnjave natanko — seveda od zunaj — ogledala. Slučajno ae je izvedelo, da rišeta vse kar vidita na karte. Policija ju je prijela in našla pri njiju mnogo izvrstno izdelanih Črtežev itd. Sodi se, ds sta zaprta vohuna dva francoska častnika. Policija je vohuna izročila sodišču in vsi politični krogi so zelo radovedni, kako bo ta zadeva iztekla.
Dopisi.
Is Gorice, 29. septembra. [Izv. dop ] (Solkanska afCra) Za slovenski narod na Goriškem napočili so težki časi. „Slov. Narod" je sicer o Solkanski aferi že izpregovoril, a nekatere podrobnosti bi Vas le še utegnile zanimati. Videli boste vsaj, kako se nam reže prs vica. V Gorici pojavili so se nekateri možje, ki hočejo s prisego potrditi, da bo se Lahoni v pijanosti sami pretepli, da torej niso bili „napadeni" od Slovencev. A preiskovalni sodnik je te priče odklonil .... Izjave krčmarjev, da ni mogel biti nikak napad na Lahe, ker drugače bi bili prišli v krčmo, jedno ali drugo ležečo na cesti pomoči prosit — te izjave g. Musina niti v zapisnik ni dal sprejeti. Dognano je nadalje, da je neki G ovanelli iz baje pretepene družbe preje zapustil krčmo nego njegovi tovariši, s katerimi se je bil že v krčmi prepiral. In vendar njega nihče ne sumniči! Bile je že do 60 (šestdeset) oseb pozvauih in zaslišanih — in vsi so se jednako izjavili, da nič ne vedo in da ni mogoče, da bi Ita-lijanaši napadeni bili — in vender še zmeraj žan-darji privajajo uklonjene Solkance kakor kake razbojnike pred strogega preiskovalnega sodnika gosp. Musino . . . Ia sedaj, ko ni več starejših, počeli so privajati mladeniče od 16 in 17 let. Poleg tega pa se vrfe v Solkanu hišne preiskave, pri katerib se strogo pregledujejo srajce, hlače, rute itd. prebivalcev. Iu veoder se Slovencem ne more ničesar dokazati! — Kdo je torej kriv? — Ad informan-dum izveatmh gospodov usojamo bo navesti sledeče naše pomisleke:
1.) Zakaj niso napadenci (Lahoni) prosili pomoči v jedni na cesti ležeči krčmi ? — 2.) Zakaj niso stražarju, ki so ga srečali na cesti, stvari prijavili? — 3.) Zakaj — prišedši v Gorico — niso Šli v glavne ulice in niso .napada" prijavili? 4) Zakaj bo šli po stranskih ulicah okoli mesta domov, da jih nobeden ne vidi. 5.) Zakaj — ako so bili napadeni — niso klicali na
epizod iz naše književne zgodovine, doba, ko je tukaj | bival Vodnik, snoval svoje priproste pesence, živahno občeval s svojimi Župljani, kakor tudi 8 svojimi učenimi Ljubljanskimi prijatelji ter iz duhovitih pisem Bvojega hromega mecena, plemenitega Zoisa, zajemal neprecenljive svete in pouke o naši književnosti. Koprivnik je vsakemu omikanemu Slovencu nekako svet kraj.
„Dio Stktte, dio rin guter Menacli betrat, Sio iat gtnveiht liii- alle Zeitenl*
Tudi tiHt, ki pozna Koprivnik, bil je presenečen, ko je zjutraj 27. t. m. dospel do vrha, ter ves Koprivnik zagledal v pražnji obleki. Po vsi vasi so Btali mlaji z vibrajočimi zastavami, cerkev, župnijski dom, Koroščeva gostilna in mnogo drugih hiš je bilo olepšanih s cvetlicami, zelenimi venci, slavoloki in primernimi napisi. Proti 10. uri so začeli dohajati po raznih potih slavnostni gostje, katere je pred žup-niščem vzprejemal in pozdravljal g. administrator Pajer. Dasiravno je bilo vreme poprej dva dni zelo neugodno, zbralo se je vender od daljnih krajev in iz bližnjih bohinjskih vasij mnogo gospode in polno kmetskoga naroda. Videli smo tukaj državnega po slanca g. Pteiferja b svojo rodbino in a gospo vdovo dr. Ziroikovo, ravnatelja Wiesthalerja, profesorja
pomoč? — 6.) Zakaj niso stvar koj prijavili redarstvu, smpak je Se le zdravnik to naredil? — ■7.) Zakaj so sdr**»ika proeili, naj -jpoUi? — In konečso 80 Zakaj .C<istiere- nI prijavil drugi das ssjš|s ime«? — (No zakaj, nato, nor so v Gorici ns silno slabem glasu I) A sa vse te malenkosti se nihče ne briga. Ko sta bila Slovenca brata Tinovic napadena po Lahoni h, zakaj as ni poatopalo in ne postopa a tesni Lahoni tako trdo? — V tem slučaji se je dvignila obtožba proti jedaemu in drugemu- Taka je pri nas t
Konečno Še jedna : Gosp. Bosizio (rectius Božič) bil nam je dosibdob še nekako nepristraosk. A tud to se je spremenilo. Goriški „Sokol" nameraval je napraviti Izlet v Orehovi je s zastavo in v društveni obleki. Sedaj je bil gospod Bosizio v tisoč neprili-kah. Kaj mu je storiti? — No konečno se je vender le v tabačnici v Via Morelli sklenilo pod pred-sedništvom stare Si ore Na ni, da ae „Sokolu* zabrani „samo" izlet z zastavo in v društveni obleki. Po srečno končani seji zapalil si je gosp. Bosizio vesel in zadovoljen amotko ter brzim korakom odnesel vest svoji mili ženki ns blagohotno odobrenje.
Uzrok zabranitvi bila je slovenska provokacija t Vivat stquens! Torej Slovenec v slovenski zemlji provocira, ako se pokaže b svojo zastavo na ulici t? O blažena Afrika!
Občni zbor dijaškega podpornega društva „Radogoj".
Novo dijaško podporno društvo „Radogoj", čegar ustanovitev je narodna inteligencija pozdravila z izrednim navdušenjem ter mu pritekla tako krepko na pomoč, da je društva osigurana že sedaj lepa bodočnost, imelo je sinoči v prostorih Ljubljanske čitalnice svoj ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo Število prijateljev naše nadobudne učeče se mladine. Začasni predsednik g. Ivan Hribar narisal je v kratkih potezah zgodovino društva „Radogoj". Idejo, ustanoviti v Ljubljani društvo, ki bi bolj racijonelno in na najširši podlagi skrbelo za dijake, jim dajalo posojila ter jih tako naučilo, stati že v mladih letih na lastnih nogah, sprožil je znani dobrotnik narodnih naprav gospod Josip Goru p na Reki. Ko so pravila dobila vladno potrjenje, začelo se je takoj delovanje novega društva, katero šteje že do sedaj 61 u stanov ni-kov ter razpolaga samo z ustanovni n o 22.900 kron. Ker je naša mladina značajna, pravi govornik, nadejati se je z vso sigurnostjo, da nam bo vsak, ki dobi podporo od društva, vrnil posojeni mu znesek, ko pride v tak položaj in tako bo imel „Radogoj" v kakih desetih letih gotovo lep kapital na razpolaganje. Podpore pa naj bi se uredile tako, da ne bodo premajhne; dajalo naj bi se vsaj po 200 gld. na leto, da bode zadostovalo za hrano in stanovanje. Ko je potem še začasni tajnik g. dr. T r i 1 1 e r konstatoval, da gre vsa zasluga za dosedanji uspeh neumorni in požrtvovalni delavnosti g. začaenega predsednika Hribarja ter prečital imenik ustanovnikov, ki so se dosedaj oglasili, na čelu jim preuzvišeni biskup Strossmayer ter gospoda G o r u p in K a 1 i s t e r, prešlo se je k volitvi predsednika in
Bjrštnerja, okrajnega šolskega nadzornika Zumra z mnogimi Ljubljanskimi učitelji in več drugih Ljubljančanov, SiŠeucev in Podutičanov, mošenJBkega župnika Borlica, jeseniškega kapelana Mutjana, po domače Zibertovega iz Zgornje Šiške, bistriškega kapelana, doktoranda Čekula, s premnogimi drugimi gorenjskimi duhovniki, učitelji, bogoslovci in dijaki. Iz Gorjan je ondotni župan g. Žumer prišel načelu ondot-nega bralnega društva in tudi iz daljnih Železnikov je bilo navzočnih osem mož, kot odposlanstvo ondot-nega bralnega društva. Po vseh stezah in potih pa je prihajal priprosti narod v praznični obleki is Bele, Nomenja, spodnje in gornje bohinske doline na Koprivnik mej ubranim zvonenjem in od daleč odmevajočim streljanjem.
Ob Va 11 • uri stopi Da govorniški oder, kije bil nalašč za to pripravljen zunaj cerkve, znani cerkveni govornik, gorjanski župnik g. Janez Až-man, ter prične s krepko donečim glasom svoj lepo razdeljeni in prozorno sestavljeni izborni govor, ki je imel žal samo proti koncu prav brez potrebe nekako nepričakovan polemičen značaj.
V prvem delu nam je govornik na podetsvi župne kronike z zgovorno, poljudno besedo opisal zgodovino Koprivniške cerkve in župnije zadnjih
figovega   namestnika in trinajstem   odbornikov;
Cđsedsrikom bil je per accUmarionem in z VO-m   navdušenjem   izvoljen  g. Ivan Hriba r,
C" Ipredsednikom pa iatotako gosp. cesarski svetnik n M n r n i k, katera sta izvolitev tndi vzprejela ter, zahvaljujoč se za izkazano zaupanje, obljubila, 4«, bodeta drage volje delovala v prid tako potreb-samu novemu društvu. V odpor so bili izvoljeni •oglasno in sicer sa Ljubljano izmej rednih članov gospodje: gimnazijski ravnatelj Andrej S e n e k o-p i č, profesor Simon R n t a r, notar Ivan P1 a n-t p n, odvetniški kandidat dr. Karol T r i 1 1 e r in kura t Anton K o b I a r, izmej uatanovnikov pa gospođa odvetnik dr. Ivan Tavčar in profesor Karol Pire; vnanjimi odborniki bili so izvoljeni gospodje: veletržec Ivan Š a b e c za Trat, odvetnik dr. J. S r n e c za Štajersko, trgovec in dež. poslanec Slavoj Jenko za Istro, upravitelj tiskarne Vekoslav Legat za Koroško, dež. poal. dr. A. Roji c za Goriško in odvetnik dr. Karol Slane za Kranjsko zunaj Ljubljane; pregledniki društvenih računov pa so bili slednjič izvoljeni gg. J. Dimnik, Karol P1 e i w e i s in dr. Ž i t e k, vsi v Ljubljani. Po predlogu g. Gustava P i r c a bili so prvi dobrotniki društva in sicer preuzvišeni biskup Strosemaver ter gospoda Gorup in Kali-ster soglasno in z navdušenimi Živio-klici imenovani častnimi člani B Rado-goja", kar je predsednik dotičnikom brzojavno sporočil. Slednjič vzprejela se je resolucija gospoda dr. Majarona, naj „Radogoj" deluje sporazumno z že obstoječima podpornima društvoma v Gradci in na Đunaji ter izrekla zahvala in priznanje začasnemu predsedniku in tajniku za njiju uspešno in neumorno delovanje. Takoj po dovršenem zborovanji se je konstituiral novo izvoljeni odbor tako, da je prevzel tajništvo g. prof. Kari Pire, blagaj-ništvo pa se je poverilo g. notarju Plantanu.— Tako se je izvršil prvi občni zbor „Radogoja", od katerega pač smemo pričakovati za mladino in narod naš izredno blagonosnih posledic.   Bog daj!
Domače stvari.
— („R a dogo ju") pristopili bo za ustanov-nike gospodje: dr Fran Stor, odvetnik v Ljubljani z 200 kronami, dr. Valentin Kri s per, odvetnik v Ljubljani b 100 kronami in dr. Ignacij Kotnik, notarski kandidat v Ljubljani s 100 kronami. — Živeli zavedni in požrtvovalni rodoljubje! — Včerajšnji izkaz popolniti je v toliko, da je ustanovnik g. Fran Kol in a nn, trgovec v Ljubljani daroval 200 kron in ne, kakor je bilo napačno izkazano 100 kron.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) G. Blagorodica Vavknova v Cerkljah na Gorenjskem poslala je uredništvu našega lista 7 kron, nabranih mej tamošnjim! rodoljubi; darovali bo po 1 krono: gospodje Matej Bole, Ivan Nučič, Gregor Hrovat, Franc Letnar, Oroalav Delovc, M. Ozel, Veseljak. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslala je uredništvu našega lista vesela družba v restavraciji »pri Lloydu" v Ljubljani 15 kron, katere izročimo vodstvu. Živili vrli dsrovslci 1
Bto let, v drugem delu pa jako duhovito označil in opisal nje prvega duhovnega očeta Valentina Vodnika, ter iz njegovega življenja in delovanja navedel toliko zanimivih in značilnih črtic, da nam je podoba plemenitega in nad vse vestnega duhovnika Vodnika prav živo stala pred očmi. O Vodniku smo zadnjih petintrideset let brali že toliko spisov in slišali že toliko govorov, da je o njem prav res težko kaj novega in izvirnega povedati. G. župniku Ažinanu se je pa posrečilo ubrati novo struno ter nam Vodnika pokazati od nove strani, in sveta tihota, ki je navzlic toliki množici vladala mej njegovim govorom po vsi okolici, bodi čestitomu gosp. govorniku najlepši dokaz, kako je njegov govor Begal živo v Brce vsem poslušalcem.
Po pridigi je bilo darovanje in potem peta sv. maša, katero je daroval tudi go župnik AŽman, stregla sta mu pa g. Pristov, ekspozit v Ribnem, in njegov brat bogoslovec. Pel je pri velikem opravilu kvartet Ljubljanskega pevskega društva .Slavec" v družbi z Bohinjskimi pevci is nekaterimi bogo-alovci.
Po cerkvenem opravilu se ven narod zbere pred cerkvijo in župniščem, .Slavci" zapojo pred spominsko ploščo, vsidtuo v župnijski dom ter za-
— (Prepovedan vlak na Sv. Višarije.) Jutrišnji posebni vlak aa Sv. Višarije se ne bode odpeljal, ker gs je zaradi nevarnosti kolere e. kr. deželns vlada prepovedala. Plačane svote bode odbor povrnil.
— („Zaveza slovenskih učiteljskih društev*) šteje 28 slovenskih učiteljskih društev ima torej 27 častnih, 10? podpornih in 1384 pravih, vkupe 1530 članov!
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca avgusta t. I. uložilo je v mestno hranilnico Ljubljaasko 412 strank gld. 161.524 09, vzdignilo pa 396 strank gld. 134.551 45.
— (Nevaren ponarejalec bankovcev.) Znanega ponareja Ica bankovcev Miho U ranica, katerega bo orožniki že dolgo brezuspešno zasledovali, zssačila je včeraj žandarmerija potem, ko mu je preiskovalni .sodnik prišel na sled, v Ihanu pri Domžalah ter ga z dvema pomagaikama vred izročila tukajšnji deželni sodniji. Ko so orožniki prišli v hišo, kjer je bil skrit, skušal je Uranič cel kup ponarejenih bankovcev Bežgati in ploščo uaičiti, a orožniki zaprečili so mu to. Uranič je doma iz Gline, prišel je šele novembra meseca iz ječe, kjer je sedel tudi radi ponarejevauja denarja 12 let ter je takoj vrgel se zopet na isto sleparijo. Izdelovsl je precej primitivne falsifikate papirnatih goldinarjev, katere je potem razpečaval in prodajal lahkovernim kmetom. Nad 20 takih njegovih žrtev že Bedi v preiskovalnem zaporu. — Skrajni Čas je bil torej, da so zasačili tega nevarnega ptička.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri prvi obravnavi sedel je včeraj na zatožni klopi 181etni samski hlapec France Jamšek iz Kokrice pri Kranji, katerega je državno pravdništvo obtožilo hudodelstva razbojnega umora. France Jamšek, bivši blapec pri trgovcu Omersi v Kranji, postopal je nekoliko dnij brez službe. Dne 9. junija popoludse seznanil se je v Dolžanovi krčmi v Kranji z nekim Jernejem Brunekum iz Dola v Litijskem okraji, kateri je prodajal različna semena, noseč jih v ročni košarici. Brunek plačeval je za pijačo ter silit Jam-šeka, naj pije. Proti večeru zapustila sta oba krčmo kot dobra prijatelja, kakor pričuje gostilničar Anton Dolžan. Šla sta po cesti proti Kokrici in ko sta bila blizu Oekovega poda, udaril je Jamšek z nožem od zadaj svojega tovariša po desni rami, potem pa ga sunil z nožem v levo prsno Btran ravno nad srcem, tako da je Brunek takoj zvrnil se vznak na cesto in v nekoliko trenutkih mrtev obležal. Obtožba pravi, da je Jamšek potem vz«l košarico, v kateri je imet Brunek svoje reči, nagnil se s ceste na polje mej žito, kjer je nameraval iz košarice vzeti denar in druge vrednostne reči; ker jib pa ni našel, skril je košarico v rži ter odšel proti Naklu. Jamšek je tuii pri obravnavi pripoznal, da je res on sunil Bruneka z nožem in to so potrdile tudi priče, katere so videle, kako se je dejanje vršilo. Obdolženec pa se je zagovarjal s tem, da ga je Brunek napeljeval k nečistoBti is ga konečno hotel k temu prisiliti; braneč bo da je obtoženec potegnil nož ter Bruneka suuil tako, da je kmalu umrl. Porotniki zanikali so vprašanje glede razbojnega umora ter pritrdili le vprašanje glede uboja. Vsled tega oprostilo je sodišče Jamšeka obtožbe zaradi razboj-
nega umora, obsodilo pa ga je zaradi hudodelstva uboja na 6 let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 9. junija vsakega leta. — Pri drugi obravnavi bile so obtožene štiri osebe in sicer 40Jetni bajtar Janes Brenčiš iz Smrečja zaradi hudodelstva ponarejanja novega denarja iz nikla, 53letni bajtar Janez Ko* š i r iz Lavrovca, 56letoa Neža Brenčič, žena Janesa Brenčiča, in IGletni pastir Martin Pavlin pa zaradi hudodelstva udeležbe pri ponarejanji kovanega denarja iz manj vredne rude. Janez Brenčič bil je že jedenkrat zaradi ponarejanja kovanega denarja kaznovan, vkljub temu pa se je pečal pozneje zopet s ponarejo denarja ter že izgotovil štiri komade in pocinjenega bakrenega pleha, potem pa so ga zasačili orožniki ter koofiakovali razno orodje in blago, katero je Brenčič rabil pri tem svojem delu. Prigovarjal ga je k temu Janez Košir, kateri mu je obečal, da mu preskrbi Človeka, ki mu bo za to dal toliko denarja, da se bode rešil dolga; poslal je Brenčiču tudi po svojem pastirju Martinu Pavlinu dva pristna komada po 20 vinarjev in jeden pristen komad po 10 vinarjev za vzorce. Žena Brenčičeva je kupila v Ljubljani bakreni pleh in topilnik nn ponarejanje, trdi pa, da ni vedela, čemu da bode to služilo. Isto tako zagovarja se tudi pastir Martin Pavlin. Na temelju razsodka porotnikov obsodilo je sodišče Janeza Brenčiča na 2 leti, Janeza Koširja pa na 8 mesecev težke ječe; Neža Brenčič in Martin Pavlin bila sta od obtožbe oproščena.
— (Cvetoča hruška.) Na dvorišči hiše št. 20 v Kravji dolini cvete sedaj v drugič v spomladi presajena hruška „Dielova maslenka", ko bo na vrtu njene vrstnice poloe debelega sadu.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Lj ub 1 j anske) od 20. do 26. avgusta. Novorojencev je bilo 24 (=39 52 °/o«). mrtvorojenec 1, umrlih 32 (=52 52 °/oeX meJ njimi so umrli za ošpicami 2, za škrlatico 1, za vratico 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilmb organov 2, za želodčnim katarom 3, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 6, za različnimi boleznimi 11. Mej umrlimi bilo je tujcev 8 (= 25 •/•)* iz zavodov 10 (=31'2'/o)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 2, za škrlatico 3, za grižo 1.
— (Dolenjska bolnišnica.) Te dni prišla sta ogledovat bolnišnico usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu odlična gosta, namreč generalni prior reda P. Kasijan G as ser iz Rima in provincijal avstrijski P. Kmanuel Leitner iz Gradca. Poslopje se že prireja v bolnišnico. V kratkem pride v Novo mesto kot voditelj in nadzornik vseh del P. Kajetan Popotnik, korošk Slovenec iz Ziljske doline, sedaj častni prior v Št. Vidu nad Celovcem.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ormož in okolico.) Na dan 3. septembra 1893 odrejeno občno zborovanje podružnice bv. Cirila in Metoda za Ormož in okolico se preloži na dan 17. septembra 1893 ob 3. uri po pope-ludne.
— (Za lovce.) Dne 30. avgusta ustrelil je v bližini Mozirja tamošnji osmošolec g. Jos. Goričar jako redek eksemplar beloglavega jastreba (vultur fulvus), ki meri z razprtimi perutami 2*64 nt.
krito z modro zaveso, Nedvedovo pesen .Pozdravljam te, gorenjska stran!11
Nato stopi predsednik „Slovenske Matice", prof. Fr. Leveč, na govorniški oder ter v kratkih markantnih potezah nariše Vodnikovo življenje, njegovo književno delovanje na Koprivniku, njegove zasluge za slovenski jezik, njegovo uplivanje na našo književnost in na naš narodni napredek, ter završi svoj govor z nastopnimi besedami: . . . »Zategadelj tudi nobenega izmed svojih pesnikov in pisateljev slovenski narod ne slavi tako rad, tolikrat in tako izdatno kakor Vodnika. Slovenci imamo zdaj boljših pesnikov in izbornejših pisateljev, nego je bil Vodnik ; a nobeden izmed njih na naše književno delovanje in javno življenje ni uplival tako živo, tako uspešno in tako srečno kakor on, in nobenega se vsi Slovenci brez razločka ne oklepamo s tako ljubeznijo kakor njega 1*
„In kakor mu je deželno stolno mesto pred štirimi leti postavilo veličasten spomenik, tako mu odkrivamo danes tudi v tem oddaljenem, prijaznem, pogorskem sel išči v spomin njegovega pred sto leti tukaj pričetega književnega delovanja malo znamenje naše ljubezni in našega spoštovanja ter hvaležni in navdušeni kličemo: .Slava Valentinu Vodniku!"
Pri zadnjih besedah Levčevega govora pade zavesa raz spominsko ploščo, iz stoternih grl za-orijo navdušeni klici .Slava!", topiči zagrme, da odmeva po vsem bohinjskem gorovji — izkratka, to je bil lep, slovese u trenutek, ki človeku ne izgine lehko iz spornimi.
Ko se občno navdušenje nekoliko poleže, zapojo pevci Vodnikovo „ Kranjec, tvoja zemlja je zdrava" — in s tem je bil končan vzpored Vodnikove slavnosti na Koprivniku.
Ploščo, vzidano v ospredje župnijskega doma, je zares lepo izdelal podobar V urnik v Radovi j ci, Na nji se bere ta napis:
1703. 1893.
Spominu
stoletnega godu Koprivniške fare in njenega prvega duhovnega očeta
Valentina Vodnika
llOStftTfll
častilci Vodnikovi.
Koti i In Te Sava — Ljubljansko polje, Navdale Triglava — Te snežne kope.
— (Nova posojilnica) is snuje v Mrežicah. Želeti je, da se skoro osnuje ter tako slovenskega kmetovalca reši odvisnosti od nemSkih in nemiurskih posojevalcev, do katerih se je moral doslej zatekati.
— (Strela.) Minuli teden treg&ilo je v poslopje Jožefa Lenka pri Sv. Petru v Savinjski dolini ter je ubilo konja in tri krave. Sreča je bila pri vsem tem Se, da strela ni ui prala poslopja.
— (Tinkovna pravda v Za grebu.) Predvčerajšnjim vršila se je pred Zagrebškimi porotniki tiskovna pravda proti g. Martinu Lovran-čeviču, uredniku „Hrvatske". Tožil je g. Ivan Šurbek, poveljnik mestne straže v Varaždinu zarad žaljenja časti. Obtožba nima politične važnosti in se opira le na kritiko o delovanji tožitelja. Porotniki so zanikali oba stavljena vprašanja, prvo jednoglasno, z drugo 11 glasovi proti 1 in gospod Lovrenčevič* je bil oproščen. Čestitamo!
r
Prvo krono družbi sv. Cirila In Metoda!
k____J
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Lvov 1. septembra. Nadvojvoda Albreht se je pripeljal v Radvmno, kjer je glavno taborišče pri vojaških vajah zbran h vojakov.
Curili 1. septembra. Švicarski delavci podali zvezni vladi peticijo, katero je podpisalo 52.090 državljanov in s katero se zahteva, naj se državi zakonitim potem naloži, da mora vsakemu državljanu — če je brez zaslužka — preskrbeti delo.
Pariz 1. septembra. Mej poslancem Drevfusom in urednikom protisemitskega lista „Libre Parole", Drumontom, bil včeraj dvoboj na sablje. Drevfus bil ranjen in pozval Drumonta iznova na dvoboj. D rum o nt odklonil.
Nancy, 1. septembra. Navzlic vsem redarstvenim odredbam se opetujejo pretepi mej francoskimi ln italijanskimi delavci. Italijani odhajajo trumoma v Alzacijo.
Madrid 1. septembra. Kraljica regen-tinja sporočila je vladi svojo zaupnost. V vsi Španski vlada zopet mir.
Berolin 1. septembra. C esar in cesarica sta se odpeljala v Koblenz.
Slovenskim rodoljubom!
Na moj poziv z dne" 10. julija t. I. poslalo mi jedo danes celih dvanajBt uaručnikov predplatnino (2 gld.) za skupne popevke pokojuega mi utca Miroslava Vilbarja. Ker pa potrebujem za pokritje tiskovnega troška najmanje 3O0 predplatni-kov, namenil nem rok za pošiljanje predplatnino podaljšati do 15. oktobra. Naj tukaj Še jedenkrat naglaaim, da mi naročniki, koji ne pošljejo dotičoega izuoaa, popolnoma nič ne pomorejo in da se na nje tudi ozirati ne morem. To ju poslednji moj poziv v tej zadevi in aku Be do 15. oktobra ne oglasi dovolj predplatsikov, se delo definitivno tiskalo ne bode.
V Zagrebu, dne 30. avgusta 1893.
JF. S. Vilhar.
Končno omenjam, da je znani fotograf Lerget-porer z Bleda fotografiral zbrani narod v slovesnem t n«i:nt k u, ko je pala zavesa raz spominsko ploščo in da ae dotične alike dobivajo pri g. Lergetporerji na Bledu, pa tudi po Ljubljanakib knjigarnah. Isto tako je Že poprej g. Lergetporer fotografiral Koprivnik od štirih strani in dotične slike sa tudi na pro iaji.
Bilo je že proti 2. uri popoldne, ko eo kmetje in gospoda po tolikem duševnem užitku posedli okolo dolgih priprostih miz pod milim nebom ter poskrbeli nekoliko za svoje telesne potrebe. Po littmijah bo je oglasila tudi harmonika, brdke Bohinjke so se malo zasukale iu vrli „Stavci" so zapeli še irjnogo-katero lepo pesem. Gorjuški io Koprivuiški fantje so pa kanonirali, da bo je zemlja tresla. Nakupili bo namreč celih 80 kilogramov smodnika ter si oskrbeli 24 topičev, katere so razpostavili na dveh strmih nasproti si Btoječih vrhuncih uad Koprivni-kom. To je bilo pokanja, streljanja in odtnevanja, da Bohinj ne pomni takega! Pa tudi ne tako lepe Blavnosti, kakor je bila Vodnikova!
Na Gorenjskem, 30. avgusta 1893.
0   Fr. Bistriški.
„LJUBLJANSKI ZVON"
■tojl
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zahvala.
Da ae je alavnost lOOletnice fare Koprivničke in velezaslužnega prvega njenega župnika, pesnika Valentina Vodnika, dne 27. t. m. tako sijajno in uzorno izvršila, je prva zasluga slavnostnega odbora.
Podpisano županstvo šteje si v prijetno dolžnost, istemu, k«kor osobito še slavnostnima govornikoma, p. n. gg. župniku J. A ž u> a nu, nadzornik-profesorju Fr. Le ven, gospodom Ljubljanskim pevcem ter slednjič v obče vsem, ki »o k slavnosti kaj pripomogli ali so se taiste od blizu in daleč udeležili, tem potom izreči svojo najiskrenejšo zahvalo.
Županstvo -v Srod.rj.ji vasi dne 31. avgusta 1893.
J. Arli, župan.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi V mm.
bil > * eo	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	782 8 asi. 7*9 3 mm. 728*5 ara.	H'1'C 22-2« C 15 0' C	si. sev. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. obl.	11 H. dežja.
Srednja temperatura 171% ta 0-2° pod normalom.
ZDvLziaJeO-zsi "borza«
dne 1 septembra t. 1.
včeraj
Papirna renta..... gld. 96 80 — gld.
8rebrna renta..... „ 96'40 — n
Zlata renta....... ll»-7u — ,
4°/0 kronska renta   ... „ 9S35 — „
Akcije narodne banke  .   . „ 980*— — „
Kreditne akcije   .... „ 335 50 — „
Lordon....... „ 126"— — ,
Napol........ ,      9-97'/, — „
C. kr. cekini    ..... „      &*98 — „
Nemške marke     .   .   .   . „ 6PB71/, — *
Italijanske lire..... „ 45*10 — „
Papirnati rubelj   .... „      l"30 — „
Dne* 31. avgusta t. 1.
4°/0 državne arecke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po IGO gld. . .
Ogerska zlata renta 4"/„.......
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avst.r. 41 ,7,, zlati zast, listi. .
Kreditne srečke po 100 gld......—
Bndolfove srečke po 10 gld......23
Akcije anglo-avst. Danke po 200 gld. . . 150 Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v.....250
danes
9686
9665 119 20
96 75 986 — 335 — 126 — 996 598
6165
147 gld. 192 ,
126 ;
122 I
kr.
50 25
50
\» prodaj Je lickslsaitji
frančiškanski samostan y Ormoži
ob Dravi. — Natančneje se izve pri lastnici g. Joftefl Mttgdlč ravno tam. (b87—2)
Dijake
tzpre|nie na Iiriano in stanovanje nft-roilnit ro<Iovliia v Ljubljani.
Naslov se izve pri upravništvu „Slovenskega Naroda".
Zahvala. •
Se globoko potrti vsled nepričakovane izgubo našega nepozabnega dobrega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta in strijca, gospoda
Edvarda Kottek-a
nam je jedino tem potom mogoče, vsem dragim prijateljem in znancem za tolažeče sočutje, kakor tudi 7.a časteče mnogobrojno spremstvo do poslednjega počivališča in za prekrasne darovane vence izreči svojo, najudanejšo in najpriarčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 1. aeptembra 1893.
(894) Žalujoča obitelj.
CJr.jiaTjo ravnateljstvo avsir. drž. telezoic.
Izvod iz voznega reda
vel?at-v-nogrsv od 1. J-azalJav 1893.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni Časi označeni so v srednjtevropskem *aau.
Odhod li LJubljane (juž. kol.).
Ob 12. ari 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Isohl, Gmunden, Solnograd, LencU Gastein, Zeli ain See, Inomost, Bregenz, ZUrioh, Genf, Pariz, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, brazdano« Dunaj via Amstetten.
Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Isohl, Gmunden, Solnogracl, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten.
Ob 11. url 50 minut dopoludna osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Iachl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draldane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja vi» AniBtetteu, Draidan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Bude jo vi«, Solno-grada, Linca, Steyra, Ischia, Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zuricba, Bregenz a, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzenafeste, Trbiža.
Ob 11. url 27 minut dopoludna osebni vlak z Dunaja
via Amstetten, Draidan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža.
Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak s Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzenafeste, Pontabla, Trbiža.
Ob O. url 27 minut zvečer oaebni vlak z Dunaja, Ljab-nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob  7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. ,,    2.   „   05     „     popoludne v Kamnik. ,,   6.   „   50     „    sveder v Kamnik. „  IO.        10     „     zvečer v Kamnik (ob nedeljah iu
praznikih).
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   8. url 61 minut zjutraj iz Kamnika. ,,   U.   „   15     ,,     dopoludna iz Kamnika. „    6.   „  20     ,,     zvečer iz Kamnika. ,,    9.   ,,  65     ,,     zvečer iz Kamnika (ob nedeljah io
praznikih.)
Srednje-evropBki čas je krajneinu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.       ' (12—189)
Tujci:
29. avgusta.
Pri Malleli Vitez pl. Ko-marek. Salomon , Se lun nek , John. Tinhado, Langer, Jančar, L«nk z Dunaja. — Mi-hel«ć, Dr. Stern ii Zagreba. — Muth, Schvvarz iz Budimpešto.
— Fuchs iz Berolina. — Urb, Mandl, VValter iz Pulja. — Urhančič, Kascovich, Fatfliani iz Trsta. — Thurn iz Logatca.
— Pire it Ljubljane.
Pri Slonu t Kauman, "VVal-ler, (iriinbaum, Selan, Ritten-auer z Dunaja. — Dr. Doelier ii Gradca. — Blochman, Vo-cile, Porubio, Simbeii, Bruner, Zamparo iz Trsta. — llolzabok iz Reke. — Emberger iz Maribora. — Primožič iz Ljubljano. — Lengvol iz Velike KuniSe. — Brust iz Berolina.
— Walther iz Frankohroda.
— Sokol iz Celja. — Baue-kovie, MikuliČ'.ć iz Bakra.
Pri |nžneiM koluclvoru: llofmau, MHyerles, Pollak z Dunaja. — Dr. Vahlen i* Berolina. — Mrak iz Krope. — lvanctič iz Dobovca.
Pri umiri lake m ceaar-j u : Meider z Duuaia. — Jur-uiau iz Idrije. — Stanzel iz Ljubna. — Populan iz Sv. Jo&ta.
Pri kavarakfni dvora t
Wittreich, Pero. Jouke, Kuiup iz Kočevja. — Sever iz Kamnika.  — Kuralt iz Ljubljane.
— A memlu z Dunaja. — Borštnik iz Dubrovnika.
ss=Na cesarja Jožefa tron.
Karla Gabriela
panoptikum in anatomiški muzej.
9*W~ Velikanska razstava
umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiSkih (iz voska), slikarskih in kiparskih ln iz tvorilne mehanike.
Najnovejše, kar  se je doslej podajalo v tem genreu.
Priznano največja
in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu.
<jd Y«-c Wot JOPO štcvUR. Jjjjj
Razstava je v nalafič za to zgrajeni, več kot 600 kvadratnih inotrov obsežni lopi ter jo čarobno razsvetljuje kakib »OO pllnovlh lučl|.
Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer.
Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomični muzej pa le za odrasle osebe. (839—14)
Vsak
torelc in petelc: pop-oliadja.©
(izvzemši praznike) je ta anatomifni oddelek
zgolj za dame
otvorjen.
Vstopnina:
za panoptikum 20 kr., otroci plačajo IO kr., za oba oddelka in za posebni kabinet 30 kr, vojaki do narednika plačajo IS kr.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
350