Pommezna stewilfea stane g@ vinarjev«
Naročnina listu :
Celo leto	,	.	K 50-—
Pol leta .	.	.	„ 26-—
Četrt leta	.	.	„ 13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„ 66 —
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
"Uredništvo Lupravništvo: Maribor, Koroška ulica št. 5. — Telefon št. 220.
STR
\
Meodvisen palitléen list za slovenska ljudstvo.
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
46. Številka.
Maribor, dne 3. maja 1920.
Letnik XII.
Štrajkom vojsko
Doba ttrajfcov se bliža svojemu koncu — ütrajk ni več orožje mezdnega boja, prejenjoje tudi biti sredstvo političnega boja.
Štrajk ju ubijalec štrajkov. V socijalno bol nem človeškem organizmu izbruha štrajk za štrajkom, da slednjič manija štrajkov prevzame cel družabni organizem, to se razvija tako da* leč, da se slednjič razvije v splošni štrajk cele družbe, s tem je pa štrajk pripeljan k absurd* nesti: splošni štrajk je ubii štrajke ali pa razbil družabni organizem. Ta pojav bi primerjal z boleznijo. Ako je človeški telesni organizem bolan, izbruhne bolezen na tem ali onem delu telesa. V slučaju, da organizem ni preveč slab, je mogoče s primernimi sredstvi in zdravili odstraniti dotično bolezen, če pa je bolnih kali v telesu preveč, > izbruhne belezen, komaj da si jo pregnal z enega dela telesa, na drugem, izbruha vedno česteje vse povsod, slednjič prevzame celo telo in izbruhne v splošni bolezni. Sedaj nastane boj med životno silo telesnega organizma ia boleznijo.
Posamezni štrajki so posamezni znaki bolezni. Splošna bolezen ubije njene posamezne pojave. Sedaj se bližamo dobi, ko se tudi pri nas štrajki preživljajo in se pričenja splošen boj med organizmom in boleznijo.
V začetkih je bil štrajk samokrajevni pojav mezdnega boja. Delavci v neki tovarni so se čutili preveč izkoriščevani Od kapitalist». Združili so se ia vsi skupaj naenkrat prenehali z delom. Tovarnar je preračunljiv mož. Izračunal je, da je za njega ceneje, ako primakne k plaži zahtevano vsotico; kakor pa, ako stoji tovarna brez dela. Povišal je torej — mezdni boj je izpadel za delavce ugodno. Kmalu so poskusili delavci tudi v drugi sorodni tovarni z istim orož-
- štrajkom slovo!
jem, a tudi v isti tovarni so se delavci dvignili na novo. Gospodje kapitalisti so pričeli odpirati oči. Uvideli so, da gre gibanje v sedogledne daljave, združili so se tudi oni. A združili so se tudi delavci ne samo ene tovarne, ne samo ene stroke med sabo, ampak vseh strok, Začel se je boj organizacije zoper organizacijo in v tem boju je seveda organizacija delojemalcev močnejša. Delodajalci morajo odnehati in izboljšati pogoje delavstva. Toda kapitalist di gospod, ki bi hotel delati nesebično. Imeti hoče ne samo obresti od kapitala, ampak tudi lep dobiček. Da mu ta ne odide, prevali bremena na eelo občinstvo — posredno tudi na delavce same s tem, da podraži izdelke. S tem naraste draginja, ki zadene pred vsem revnejše sloje.
Toda to draženje ne more iti brez konca. Vsi narodi so med sabo v družbi. Tovarnar ne more podražiti blaga tako visoko, da ne bi mogel vzdržati konkurence s tujino. Ako je domači izdelek predrag, bo človek raje blago naročil iz tujine. Ko pride dò dotične meje, katero mu stavi tuja konkurenca, bo tovarnar ali zaprl tovarno, ali pa delal samo v zmanjšanem obsegu, kar lahko naredi z domačimi delavci, ki lahko delajo za nižje plače, oziroma s sla-bejšimi delavci.
Boj zamore iti dalje samo, ako nastopajo delavci po vseh državah. V teh slučajih rastejo cene tudi tujim izdelkom in tovarnar Uhko po boljša plače svojim delavcem, ker lahko podraži svoje izdelke. Toda tovarnar ima še drugo podporo in ta je — na kapitalističnih podlagah zasnovana država, ki lahko s svojimi velikimi sredstvi posredno ali neposredno pomaga kapitalistu : pritiska na delavce, daje ugodne carinske in prevozne tarife, ustvarja razne druge okoliščine,
da zamore tovarnar proizvajati lažje in ceneje, S tem je stopil boj na mednarodno in politično polje in štrajk je zadobi! politični značaj. Delavci uvidijo, da zamorejo v resnici pritisniti kapitaliste samo, ako se združijo mednarodno hi ako dobe v roke oblast v državi. Staro, prelsku-šeno orožje štrajka zavihte na novo, a topot z izrazitim namenom, da dobe v roke politično moč in vodstvo v državi. Štrajk zelo važnih e-bratov, kakor so železnice, premogovniki itd, ako je izveden na Široko skalo, zareže zelo globoko v celo človeško družbo in oškoduje znatno kapitalistično državo. Ponovi se, kar se je zgodilo s prvim mezdnim štrajkom v prvi, tpvarni Gospodje voditelji države uvidijo, da je bolje ugoditi dotičnim delavcem v mezdnem vprašanju
—	saj lahko ta bremena prevali na one sloje, ki se ne morejo braniti, kakor: km8tje, neorganizirano najrevnejše delavstvo, nižje in najniže meščanstvo, inteligentni proletarijat. Voditelji države ugodé tudi v raznih političnih zahtevah
—	do one meje, da ostane državna oblast še v stari kapitalistični družbi. Ako se dvignejo delavci na novo in stavijo politične zahteve, M streme naravnost za tem, da preiđe državna moč v reke organiziranega proletarijeta, se ponovi isto, kar se je zgodilo, ko so delavci tovarnarja stavili zahteve, ki so segale naravnost v njegov profit in ga stavile pred vprašanje: ali naj se odreče svojemu lepemu profitu, ali pane vzdrži konkurenčnega boja? Delavci ga k temu prisiliti ne morejo, ker bo raje zaprl tovarno aM peljal obratovanje v zmanjšanem obsegu. Ravno-tako ne morejo delavci izsiliti potom štrajka od državnih voditeljev, da bi jim izročili vajeti države. K večjemu lahko izsilijo, da odstopi ta ali oni minister, a na njegovo mesto pride drugi. Splošni štrajk je boj proti vsem, a pri tem trpe največ ravno najnižji sloji, medtem, ko najvišji
LISTEK.
M. Ljubša:
i Sv. Urban nad Mariborom.
„Preljubi sveti Urban, ti dober naš mejaš, v goricah ti stanuješ in žlahtno grozdje ’maš.
De zori ga, le medi ga,
-1	boš dal nam dober mošt.“
(Narodna.)
Na te vrstice narodne pesmi se vsakikrat spominjam, ko tebe zagledam, ljubi Sv. Urban, ki kraljuješ na lepem griču tam gori nad Kamnico. Vem sicer, da oni, ki je to pesmico zložil, ni mislil na tebe, ampak na Sv. Urbana pri Ptu ju, ker v zadnji kitici pije na zdravje „Dolencev (Dolanjcev) Urbana sosedov.“ Razlagova pesmarica jo sicer označuje kot „narodno“ pesem, ali dr. Štrekeij je ni sprejel med svoje „Slovenske narodne pesmi“, ker se mu zdi „umetna.“ M!s-.. lili bi seveda tu najpoprej na Leopolda Volkmer $ kot pesnika; vendar nas moti beseda „mejaš“ v \ drugi vrsti prve kitice, ki ne pomeri „mejnika“, Z ampak „soseda,“ Pesnik torej ni bil Urbaučan. I Sicer pa je to naloga slovniškifa zgodovinarjev, I da določijo ali določiti skušajo, kdo da je prvi j zapel: „Preljubi gv. Urban, ti dober naš mejaš.“
Čudno je, da nobena slovenska narodna pesem razna naše ne pozna sv. Urbana kot zaščitnika vinogradov, akoravno je pri Nemcih znan kot patron vinogradnikov, viničarjev in sadje-rejcev. Po starem nemškem pravu je imel tisti pravico do sada iz vinograda, kdor ga je do Ur banovega, t, j. 25. maja, obdelava!.. S tein časom se itak vsa važnejša dela v vinogradu končajo. Dan sv. Urbana je tudi zdaj še nekak preroški ali pomemben dan za prihodnjo vinsko trgatev :
„Brez dežja Pankrae in Urban,
dobre trgatve up je dan“, ali drugi rek: „Sv. Urban solnčen in čist blagoslovi sode.“ Ob tem času vinogradnik opazuje vreme; takrat je soinčno vreme potrebno, ker dež moti trto v njenem cvetu,
Ker imamo več sv. Urbanov — rimski martirologi] jih našteva 12! — kateri pa je naš vinogradski patron? Nekateri mislijo, da sv. Urban, škof v Larigrea-u na Francoskem, o katerem pripoveduje neka imloverjetna legenda, da se je ob časa preganjanja kristjanov skril v vinograde in od tega časa postal zaščitnik vinskih goric, katere varuje pred točo in vino v kleti pred pokvarjenjem Ali njegov spominski dan je
23.	januari], ki v starem pravu ni znan. Drugi mislijo po pravici na sv. Urbana papeža, 223— 230, ki je zapovedal, da mora vsa posoda, ki se rabi za sv. daritev, biti srebrna ali zlata. Obrazuje se rad? tega večkrat s kelihom, pa tudi — kakor prej imenovani škof — z grozdom. Mogoče je ra /no ta okolščina uplivala, zraven pa čas njegovega spornimi , da je postal vinogradski
patron. Njegov spominski dan je 25. maj, torej res isti dan, katerega se spominja staro nemško pravo, ki je zapisano že 13. stoletja. Isto pa je seveda uplivaio na naše kraje.
Akoravno smo bili do naj novejšega časa pod vplivom nemškega prava in nemškega življa, je vendar nekaj izvanrednoga, da naša narodna pesem na pozna sv. Urbasa kot vinogradskoga patrona. Ravno tako izvenredno je tudi, da naši nemški sosedje na Štajerskem, tudi v vinorodnih krajih, nimajo niti ene cerkve, ki bi bila posvečena sv. Urbanu, v celi nekdanji sol-nograški metropoliji ste med (sedanjimi) Nemci samo dve na Koroškem.
Štajerski Slovenci pa imamo osem cerkva sv. Urbana, od katerih pa večji del gotovo ni v stiku z vinogradskim patronatom. Zanimivo hi bilo zasledovati vplive, ki so pri posameznih po* vzročile naš patronat, ako je to obče mogoče.
Pa zašli smo precej na stranpot. Vrnimo se k našem Sv, Urbanu nazaj, bi leži 595 m nad morsko višino. Cerkev je dolga 17 m, široka 6 m in visoka 8 m. Pa ta stavba je stara še le 60 let. Kdaj neki so pobožni okoličani postavili na „Četverniku“ prvo svetišče v čast sv. Urbanu, se ne more več dognati. Tudi kakšna js bila prva stavba, ne vemo; sedanja je gotovo že najmanj četrta. V zgodovinskih virih zasledimo prvikrat i„ 1473. to cerkev:	„s. Urban gelegen
am Tschatwirdnik in Gembser pharr ob March-purg — Sv. Urban na Četver niku v kamniški župniji nad Mariborom“ v pisarniških zapiskih cesarja Friderika ITI.
Konec prihodnjič.
lahko iir čakajo konca. Ako ne vozi železnica cf mesce, mora nastati pomanjkanje in dragir katero pa najbolj občutijo najnižji, ne naj v'	Ako se ničesar ne proizvaja, morajo vsi
postati silno dragi, tako. da si jih zamo-omisliti samo najbogatejši, Ako trpi cela je zanje ki vladajo še vedno boljše, karr ako morajo dati vlado iz rok. Tudi kmet : :i raje suho kravo, kakor pa nobene. Potom splošnega štrajka bi zamogli zrna-tavkhjoči samo v onem slučaju, ako po-r? starka tako splošna, da obsega cel dr-u stroj — od zadnjega pisarja do uradnikov . .ministrstvu, od naj mlajšega žandarja, do po--kih agentov. Toda v tem slučaju ni treba
stavke, ker gibanje, ki je tako močno in organizirano, prevzame lahko oblast enostavno brez stavke.
Zaključek torej : stavka se je preživela, izgubila je ostrino bojnega orožja. Šla je takoda-leč, da je ubila samo sebe. Izgubila je že davno
značaj krajevnega mezdnega gibanja. Kot gospodarsko gibanje je pač še vedno zmožna izsiliti boljše plače posameznim dobro organiziranim skupinam, to pa le na škodo celokupnemu proletarijatu in za ceno zmanjšanega proizvajanja. Kot politično sredstvo je brezsilna, ker ne more izsiliti končnega uspeha. To nam je dokazala tudi ravno minula stavka.

»Ulične vesli.

Jugoslavija.
Pravih pogajanj med odposlanci železni-
r„ev in vlado še dosedaj ni bilo. Delegati že-■. iničarjev so .skušali v zadnjem času večkrat opiti v stik s prometnim ministrom dr, Korošaki, ' a je ta po sklepu ministrskega sveta od-tonil vsako pogajanje, dokler ne bo vzpostav-t.&ii promet na železnicah v istem obsegu kot k bil pred stavko. Dr. Korošec se je izjavil na->ram zastopstvu železničarjev, da kakor hitro sodo vsi stavbarji pri dela, se bo vlada potrudila, da ugodi po močeh, materij el nim zahtevam železničarjem in da se prekliče ukaz orožnih vaj,	■;
S tem svojini odločnim nastopom napram stavki se je pokazal dr. Korošec zopetnega rešitelja naše države, neomajeno je utrdil svoje in tudi stališče sedanje vlade. Z dejstvom, daje vlada kljub veliki nevarnosti in vsestranskim grožnjam strla stavko in komunistični prevratni poizkus, si je sasigurala zaupanje krone in vsega 10 in jugoslovansko čutečega ljudstva.
Med prometnim ministrstvom in delegati železničarjev je dosežen sporazum. Delegati so predložili dr. Korošcu svoje zahteve, nakar jim je dal prometni minister pismeno zatrdilo, da kakor hitro bo vzpostavljen redni promet, se bo prometno ministrstvo potrudilo z vsemi silami, da ugodi gospodarskim zahtevam železničarjev. Po sprejetju tega obvestila je pro glasil glavni stavbarski odbor stavko železničarjev v vsej Jugoslaviji Z 29. aprilom kot končano in poziva železniške nameščence, da se povrnejo na delo. //
Naši mirovni delegati so poročali regentu o poteku rešitve reškega vprašanja. Obširno je poročal dr. Trumbič. Te dni se bo vršil pod regentovim predsedstvom kronski svet, ki bo pedal našim delegatom definitivne smernice o zadržanju napram reškemu vprašanju.
örnagora je v zadovolje prebivalstva a-nektirala Skader.
Jugoslovansko odposlanstvo iz zasedenega ozemlja se je podalo v San Remo, kjer je izročilo predsedstvu konference zahteve slovenskega prebivalstva iz zasedenega ozemlja.
Na mednarodni trgovski k o a f e renči v Parizu, ki se’ bode vršila od 4. do 7. maja, bo zastopan poleg vseh evropskih parlamentov tudi jugoslovanski po odposlancih vseh strank. Jugoslovan skr klub, bosta zastopala dr. H oh ujec in Banič.
Prometno ministrstvo je izdelalo tarifni cenik, po katerem bodo zvišane železniške tarife za 50%- Izdeluje se tudi službena pragmatika za železničarje, po kateri bodo urejene plače železničarjem, z ozirom na sedanjo draginjo.
Italija.
Glede Zadra pisari laško časopisje, da se bodo zadrski itaiijanaši uprli, ako bi pi-ipadel Zader Jugoslaviji. Jugoslovanom groze Italijani izgon Iz Zadra s pomočjo D’Ànnunzijevih banditov.
V Rimu je protestiralo delavstvo proti zadnjemu nastopu Japoncev napram Rusiji. Pri tem protestu je došlo med obhodniki in policijo do spopadov, ki so končali z 1 mrtvecem in več ranjenci.
Francija.
Zveza francoskih železničarskih organizacij je sklenila z 28 proti 24 glasovom da stopi že 30, prešnjega meseca v stavko.
Mirovni posvet.
Mirovni posvet v San-Remu je sklenil,
I vzpostaviti s svojetsko Rusijo vse odnošaje.
Avstrija.
Pri zborovanju avstrijske narodne skupščine na Dunaju sta poizkusila dva češka po-„ slanca svoja govora v češkem jeziku, a sta mo-| rala umolkniti, ker se jima je zabičalo, da je 3 uradni jezik v Avstriji nemški.
Madžarska.
Ogrska narodna skupščina je odgqdena do I 17. t. m.
Dnevne vesti.
HsSTiŠki up la le! po ¥Odi. Veleizdajniški značaj mariborskih boijševikov v zadnji stavki potrjuje očitno vedenje mariborskih vsenemcev. Muzali so se in si šepetali med seboj, češ, zdaj pride „naš čas.“ Kratko pred stavko, po priliki takrat, ko se je dr. Renner odpravljal v Rim, je Wastian pisal Mariborčanom, naj še le malo potrpijo, kmalu pride „čas rešitve.“ Brezdvomno se je v Rimu govorilo ne samo o kruhu za Avstrijo, marveč tudi, kako bodo Slovenijo delili. Boljševiki bi naj napravili zmešnjavo in klanje, prišli bi Italijani „reda delat“, zasedli naše ozemlje do Špilja, do Savinje s trboveljskim premogovnikom bi pridržali za sebe, drugo pa pustili Nemcem. In, Maribor bi bil „odrešen.“ Seveda za ta divni načrt so vedeli le kolovodje Wallischl, Nachtigall], Favai-i itd., boljša masa delavstva je naivno mislila, da gre le za „zvišanje plače“ ali zoper vlado; temni elementi so se pa že vese lili, kako bodo „eiabrehali“ in „vkup lamali.“ — Še nekoliko pojasnila „Jugoslaviji“, ki se v št. 101 čudi kratkovidnosti naših oblasti, da so pustile Wallischa mirno hujskati v Mariboru. Bilo je takrat, ko je samodržec. Žerjav vladal Slovenijo. Od kompetentne strani se je opozorilo, kak nevaren individuum je Wallisch, toda Žerjav je z ogorčenjem odbil predlog, da se iztira, češ, socijalni demokrafje so sedaj pri vladi in „naši“ zavezniki. V železničarskih krogih je tudi zna-
no, da si je za Wallischa posebne zasluge stekel dr. Koderman, ki si je tako dolgo brusil pete la jezik, da je Wallischu priskrbel v Mariboru varno zavetje, zakaj po nazorih dr. Kodermana so WalliscM in Paskoli stebri Jugoslavije. — Ni še dolgo, da s s je tudi mariborsko vsenemštvo proglašalo za lojalni državni element. Sedaj se je izkazala ta lojalnost. Vsenemei so na vse pretege podpirali boljševike ia sa ž njimi bratili. Tretja internacijonala je torej bila le predstraža na Štajerskem nemškega, na Ogrskem madžarskega, na jugu italijanskega imperializma. Tega Kajnovega pečata ne izbriše nobeno zavijanje in opravičevanje komunističnih listov.
la meji rujelo- Ako naši gg, demokrati s snubljenjem zagrizenih nenačurskih kolovodij na meji upajo doseči Bog ve kako veliko uspehe za slovenstvo, se bridko motijo. Obmejni nemčurski \ el jaki so v trajni zvezi z nemško „Grenzkommission.“ Iz Lučan nam poročajo, da se tam in tudi v Gomilic', Ernovžu in drugih večjih krajih tik ob demarkacijski črti vršijo pogosto shodi, kateri nosijo naslov: Grenzkommission-Versammlung. T^h sestankov onstran meje se udeležujejo tudi nemčurski kolovodje iz jugoslovanskih obmejnih krajev ter priseljeni Švabi. Shoda v Lu-čanah, ki se je vršil dne 20„ aprila, se je udeležilo vse polno ljudi od Sv. Duha, Sv. Jurija ob Pesnici, iz Kaple ter Št. Ožbalta in Brezna. Kako so prišli čez mejo? Po Veliki noci se je vršil enak shod vEroovžu. Udeležil se ga je stari nemčurski generalni štab is Svečine, Kungote,
Špilja in Št. lija. Razni Paskoli Wratschfci, Gat-steini, Eberli in taki ljudje so prišli v Ernovž z dragocenimi poročili. Ti ljudje širijo vesti, da bo mednarodna komisija potegnila državno mej® močno proti jugu. Pravi voditelj te hujskanje je ravnatelj Heimstätteabank Karel Fraiss. Da bi preslepili ljudi, pošilja ta komisija belo moko po 6 K v občine ob demarkacijski črti. Vse stremi za tem, da se vkorenini na meji močaa nemška iredenta. Vlada', pozor!
f Zanimivo prerokovanj, Neprijatelji naše države so bili prepričani, da bo štrajk komunističnih železničarjev in drugih delavcev gotovo odrešil naše nemškutarske kolovodje in Nemce jugoslovanskega jarma, Zaničiino je, da so najbolj zagrizeni sovragi slovenstva in jugoslovanstva že nekaj tednov pred izbruhom štrajka prerokovali, „da bo prišlo do velike spremembe.“ Naš stari znanec svečinski Giuseppe Pascolo je n. pr, že teden dni pred.stavko izustil nekako te-Ie besede:, „Es wird bald aus sein mik Eurer Macht. Die jetzigen Bürgermeister werden’ binnen 14 Tagen abblitzen itd.“ Iz tega izreka je,razvidno, da so nemškutarski generali sigurno računali, da bo komunistični štrajk strmoglavil vlado in » državo. Kaj, ko bi se dognalo, od kod so dobili .razni Paskoli že toliko časa naprej take „zanesljive“ podatke o nameravanem komunističnem puču? — Ali hočete še več dokazov, da ni bil štrajk nič drugega nego dobro dogovorjen komplot komunistov, Nemcev, nemčarjev in Italijanov proti našemu kraljestvu!.
Straf!? in komunisti. Komunisti hočejo, da izbruhne po celem svetu revolucija in da na razvalinah sedanjega družabnega reda zgradijo nov komunistični red. Zato je treba napraviti v vseh državah zmedo. Najprimernejše sredstvo, ki vodi v zmedo, so danes štrajki. Vse, kar povzroča stavke, je komunistom dobrodošlo. Kapitalizem, ki izkorišča delavstvo, alkohol, ki uničuje delavcu telesne in duševne moči ; vse, kar povzroča , pomanjkanje blaga in draginjo s tem štrajke in občno zmedo : vse to pozdravljajo komunisti kot sredstvo, da se jim čim prej posreči revolucija.
Veliko razburjenje v demokratskem generalnem štabu. „Mariborski delavec“ ali pravzaprav učitelj Maks Zemljič oziroma dr. Kodermann pretakajo mačje solze, ker je deželna vlada razpustila občinski zasl op v Zrkovcih pri Mariboru ia je imenovala zavednega moža : Alojzija Rebernik za gerenta. Vlada je gotovo imela tehtne vzroke, da je odredila spremembo v Zrkovcih. Veliki „Delavec“ je napravil iz tega koraka svetovno afero. Gotovo bodo sedaj vsi veliki svetovni listi ponatisniii ta njegov fulminantni članek. Od „Neue Freie Presse“, pa do londonske Times, vsi bodo napolnili prihodnje tedne svoje kolone z opisovanjem zerkovške afere. Zemljičeva zaščitnika dr. Kodermann In Voglar bosta gotovo skovala obširno interpelacijo, ki bo vzbudila vsied sveje duhovitosti splošno pozornost v beograjskem parlamentu. In velik mož Zemljič gotovo ne bo več prepeval svoje : „O mein lieber Augustin . .“
Uganka je nam Ptujčanom, delala preglavico, ter visoke cene v vseh izložbah strašgo mimoidoče ter s požrešno lakomnostjo 'zijajo na ulice. Povsod je človek hitro bos, če si hoče kaj več nakupiti potrebnega blaga. A kje je tisti mož, M bi koga zopet obul? Piribova tovarna sedaj nima stanovanja, torej ga tam ni. V kateri pisarni kuje rumenjake ! Ali v tisti, kjer je g. šef Nemcem na ljubo slekel svojo široko sokolsko srajco ter sedaj ob ponesrečeni splošni stavki oblekel eno komunistično hlačnico? Kar je vsem meščanom znano dejstvo, to ni uganka.
Ptujska neinškutarlja na delu. Živila morajo biti poceni, tako so vabili hujskači vse nezadovoljneže v stavko. Železničarji so bili mnenja, kako bo ljudstvo blagrovalo nove svoje rešitelje ter se pridružilo upora, katerega so se najbolj veselili Nemci, češ, „es kann das ja nicht so bleiben!“ V nedeljo so v noči razpošiljali na vse strani plačane agitatorje, ki so po vaseh klicali: „Pridite nam pomagat ! Ob osmih se zberemo na Florjanskem trga.“ Tega oro ti državnega hujskanja danes ni mogoče utajiti z nobeno komunistično lažjo. Ša šolarji so govorili: „Ornik kommt wieder zurück.“ Tega pa na pove nikdo, kako naj bodo živila poceni, ako nikdo ne dela in ne mara voziti k nam v mesto iz Banata živil. To vedo tudi železničarji.
$y. Lovrenc na Dravskem polju. Pred postajo Sv. Lovrenc na Dravskem polju je pred.
KUM a
'kratkim vlak povozil begunkd Ivanko Vaga, u-.radmeo pri „Posredovatniči 'za službe/* v Str-, -nišču.
Krüü?0 kaznovana tatova. Iz št. Jerneja pri Ložah nam poročajo, da so se dogajale v tej ■io pni ji v zadnjem času. tatvine živil in zlasti vina. Navadno je izginjalo iz kleti vino s sodi
si\r;a 2 a.
do 1200 K. 1 m2 stekla pred v< jop krog 3 K, zdaj 200 do S50 K. Železo je prišlo od 25 nn. za kg. na là đu ii K Tudi dei.avsk.fy merde. 8n se silno d Vignile ; zidar ali tesar» st tbšiožd <• d-'» Ì vojno pri na3 okrog 40 vin. na.uro, danes zahtevajo 10 do 12 kron na uro. Gradnja stane dandanes krog 40 krat več nego pred vojno, vred, iz cesar se je dalo sklepati, da mora biti j Mala pritlična hišica pred vojno do 8000 K — udeležena pri tatvinah cela tolpa tatov. Sum je . bi stala danes 320.000 K.
letel; vedno na Pirš Cirila in njegove prijatelje, \ StefiHSkS učitelj, glasilo jugoslovanskega kr-ker je bil1 Pirš že večkrat kaznovan radi napač- 1 gčanskega učiteljstva. Izšla je 4. številka. Vse* rJh pojmov o lastnini. In res se je podal Pirš s j bina: F. Fabinc: Kultura. Fort Lužar: f Viktor .■šestimi svojimi tovariši, da si poišče v svoji kleti | Bsžek. A. Smerdel j : Posplošitev ljudske izobraz-kapijleo izza leta 1917. Dobili so stsripo in jo \ be z odpravo spodnjih razredov srednjih šol F. peljal, na majhnem vozičku v Stanovski gozd ; Silvester : Iz ruskih čitank (2. šolsko leto), Kul-pri Poljčanah in čakali v gostem grmovju druge \ tura in književnost. Zapiski. Društvena in .sta* ■noči. da spravijo vino na varno. V svojem skri- ; novska kronika, vališčo pa sso' bili tatovi, preveč glasni in so pri- j vabili s svojimi od starine uglajenimi glasovi j tam J blizu se nahajajoče lovce; ' Lovci so doznali j tak®, da imajo pred sabo že dolgo zasledovane j vinske tatove, ki, so tudi začeli bežati na vse j ■■strani, ko so jih spagli lovci. Lovci so streljali \ Maribor 31 članov češkega pevskega društva za tatovi, od katerih je pet odneslo srečno svoje j „Smetana“ iz Plzna. V Narodnem domu so jim
tatinske pete eden celo s polno poto vina. Pirš ; pj.jre(jiii mariborski Slovenci prijeten sprejem. ■'Cirila m Ribice so pa obstrelili, o a sta se takoj
Stran S,
im V	V:f.si>b ki j ib ]•}■ neka družba
UM n-i'Avat -i. i M1«•/.>'.ti v A •- -v-
SIrM? S ■ o !i. fj
(■■j O s : ' ,-\;0r luì b,

H X
a '.kij
x\
KcU' >Mt	S-:
.i : “‘hiru
J Ì * e \ ?
Ms; rIlM#rfislse vesti.
.•A
„Smetana“ y iatiisoru. včeraj je dospelo v
povod; ui,
TrgOifSKl sretnlj V Mariboru na manja, da se vrši občai zbor članov mariborskega trgovskega gremija dne 15. maja ob 19. uri v gostilni „Pri Gambrinu“, Gregorčičeva ulica 29.	x
Drobiž po eno in dve kroni se zamenja v vsaki množini pri davkariji in avstro-ogrski banki. Na to se opozarja trgovce.
GlediKe. Sredi nemirnega političnega življenja je naše gledišče mirna točka neumornega kulturnega dela. Kar je naredil v Mariboru Hinko Nučič s tako skromnim sredstvi, bo ostalo zapisano v kulturni zgodovini naroda. Sezona* se bliža proti koncu in misliti moramo na prih o d-njost. Slovensko gledišče mora ostati v Mariboru in tudi v osobju za enkrat ne sme biti nobenih bistvenih izprememb. Dolžnost merodajnih čini-teljev je, da mislijo na bodočnost tega za naše mesto tako važnega kulturnega podjetja.
zgrudila. Pirš je dobil baje 30 žre kijev v zadnji
■‘del'telesa,-j Ribič pa v" noge. Oba so spravili v bolnišnico v Slov. Bistrico, kjer jim vlačijo šreklje iz vran in kadar si pocelita telo, se bosta preselila iz'bolnice v sodnijo. Orožništvo pa zasleduje še ostale pobegle uzmoviče.
PlaCfö Železničarjem Strojno msobje pri južni železnici ima po od 1. marca 1920 naknadno veljavnem, začasnem pravilniku naslednje plače:
1.	strojevodja 20 službenih let, oženjen, z 2 o
„Smetana“ bo koncertirala dne 5. maja zvečer v Götzovi dvorani. Iz Maribora pojde „Smetana“ gostovat v Ljubljano, Zagreb in Beograd. Takih
izbranih in izšolanih pevcev še Maribor ni imel v svoji sredi. Radi tega opozarjamo občinstvo iz Maribora in okolice na koncert ö.t.m. zvečer. Slavčki iz daljnega slovanskega severa, dobrodošli v jugoslovanskem Mariboru!
Glasbena Matita	opozarja, da priredi
SlGWfins.ko 111:0sino Gledališči,
. Repertoire tekočega tedna :
' V torek, dne 4. maja: Španska maha. Abon. B-39,
V	sredo, dne 5..maja: Sappho. Dijaška predstava.
•Izven abon	.
V	četrtek, dne 8. maja: Mammelle Nittouche. Abon.
B-40.
V	soboto, dne 7. maja: Školjka. Abon A 40
trokoma 3400 K (prej 2100 K); 2. strojevodja J pevsko društvo „Smetana“ iz Pilzna, v sredo 10 službenih let, oženjen, z 2 otrokoma 3000 K dne 5, maja zvečer ob 8. uri v Götzovi dvorani (prej 1800 K); nameščen kurjač, 20 službenih koncert . s krasnim umetniškim programom, let,, oženjen, z 2 otrokoma 27.00-K.(prej 1800JK);.JsVstopnice se dobivajo v predprodaji gospice 4. nenameščen kurjač, 10 službenih let, oženjen, Zlate Brišnik v trafiki v Slovenski ulici, z 2 otrokoma 2500 K (prej 1700 K).	.1 „SülStafla“, pevsko društvo iz Plzna na Češ-
KclikO ' bi • znašalo, če bi ge ugodilo železiti- j'kem, položi jutri v torek, popoldno ob 5. uri, Sarjem? Enkratno zvišanje, kakor ga zahtevajo I venec na grob našega slavnega vladike A. M, železničarji, bi znašalo 40,000.000 dinarjev. \ Siomšeka in poje žalostinke.
Tf3«a jmimm jugoslovanskih škofov se ;	si)|3stj	j izhodišče vseh ne-
1 13. .tto 21. aprila t. 1. vršila v Zagrebu, $ mivMT	in	V
...je od 13. do 21. aprila Navzoči ali zastopani so- bili vsi jugoslovanski, katoliški škofi. Konferenci .je prisostvoval papežev nuncij za kraljestvo SHS msgr. Franjo Cherubini. Na konferenci so deloma znova razpravljali o vprašanjih, ki so bila predmet prejšnjih ■posvetovanj in o katerih treba pogajanj s sveto stolico, delci ina so pa obravnavali nova vprašan-
mirov, štrajkov ia proti državnih hujskarij v Mariboru je bila doslej delavnica južne železnice, To dejstvo je dosti jasno dokazal komaj minuli štrajk in izjalovljeni puč. Vsisd zadnjih dogodkov so se naše oblasti spametovale v toliko, da so sklenile napraviti enkrat red v. delavnici in ppmoči jugoslovanskim delavcem in uslužbencem do besede in pravic, kajti do danes so gospodarili
Ja. Na dnevnem redu so bile m« d dragim točke * jn zapovedovali v tej delavnici Nemci, nemška o zavodu sv. Jeronima v Rimu, o katoliški, av- » lonomiji, o ureditvi duhovniških plač; izjavili so
se proti nameravani odcepitvi Reke od senjske škofije; duhovniški reformni p o kr ec so kot nasprotujoč odločbam sv. stolice odklonil! ; prihodnjo pomlad se vrši v Jugoslaviji plenarni koncil, ako bodo dotlej državne meje že povsodi kon
tarji in najnevarnejši komunistični rovači. Da se enkrat iztrebi ta profidržavni pangermanski živelj, v delavnici, je policija sestavila- črno listo vseh v Avstrijo pristojnih hujskačev, ki bi naj bili v poslani v najkrajšem času preko meje, Danes pa slišimo, da bo ostalo sami pri listi izgnancev, a
v-.	, -*	...-	t iztišaio se jih ne bo, ker so proti izgona celo
«novel javno določene, že preje pa se ...odo vršile ; nekateri narodno zavedni Slovenci na vodilnih škofijske smode; sv. stolici so poslali prošnjo, mestili. Opozarjamo oblasti, da je zahteva vsega
da se proglasi dogma o Marijinem vnebovzetju ; sklenili so izdati enoten cerkveni molitvenik ; društvo katehetov so pozvali, saj predloži besedilo malega katekizma, ki naj se uvede v celi državi; uredili so pravne odnošaje med katoličani žapainega in vzhodnega obreda, Sv. očetu in regentu je konferenca poslala udanostni brzojavki, od obeh'strani sta došla ljubezniva odgovora.
mariborskega in jugoslovanskega železniškega osebja, da se napravi enkrat red v tej delavnici in se pomete z Nemci In nemškutarji, ki spadajo v Avstrijo. Sedaj je dovolj vzroka in prilike, da se izgon vrši, pozneje bo prepozno in pri zopet nih. nemirih ho tudi kes od strani za izgoa odgovornih oblasti — prepozen. Vse -Jugoslovane v Mariboru pa pozivamo, da odločno nastopijo
f	,	.....	_	..	„	proti napačni popustljivosti napram hujskačem od
. -, Sjlf8IP*enio@ PfgSiCjbjl?. Delegacija finančnega , stractii raznih gospodov, ki imajo za Slovence ječe, ministrstva- za Slovenijo je izdala naredbo, s ka- : za koiOTnistične kolovodje pa rokavice bojazlji-tero se uveljavljajo razne spremembe glede pri- vostL Apeliramo tudi na generata Maistra, naj .stojbin. Neka ere pristojbine se uveljavljajo za j tndi oa poseŽ6 v to zadevo s svojo vojaško in celo Slovenijo po srbskem pnstojbmskem zako- i jug08lovansko odločnostjo./^
mu kot pristojbine za pridobitev gostilniške ah I	....... .	.	.	6 y.v
kavarniške koncesije, ki znašajo od 1500-3500 j Tr . Vprašanje policijskemu komisarju dr. Sfin6K9VICU. dinarjev, zopet druge že obstoječe se pa zvišajo za 100, v nekaterih slučajih celo za, 400 odstotke v. Uvedene so pristojbine za vsako igro kvart ali domina ter pristojbine zabavnega značaja, kot na vstopnice k gledališkim, koncertnim In drugim predstavam.
Draginja Stavbnega gradiva. Vsled regulacija plač prem c goko pni m delavcem se je premog silno podražil. Zato pa se je zopet podražilo razno
Kaj pomenijo sestanki komunističnih in nemčur-skih temnih kapacitet pri „trgovcu“ Kopaču (sorodniku komunističnega voditelja Kovača) na Glavnem trgu v Mariboru? Ali Vam je kaj zna no o šifriranih brzojavkah, o katerih se toliko govori po Maribora? Ste li dobili od vaših uslužbencev poročilo, da se je „trgovec“ Kopač v petek, dne 30. aprila dolgo časa sprehajal z bivšim županom dr. Schmidcrerjem in je zaupno
surovo gradivo za zidacie. "Tako cement od ! tonfarmi! z njim? Mogoča vam bo znano, da ja 5 vin. za kg pred vojno na 1 K za kg. cement &• Albertu Kopaču trgovina postranska stvar in iz Splita pa celo l‘7o K. Opeka : pred vojno j da najbližji sorodnik velikega sodruga s svojo 1 komad 3 vin., sedaj 1 K. Vagon apna : pred j «trgovino“ zasleduje višje cilje, vojno 150—200 K, danes do 6000 K. 1 m3 re I Prodija konj. Pred gostilno Rapoc v Mari-issanega lesa : pred vojno okrog 35 K, zdaj 1000 I boru se prodajajo od danes naprej vsak dan
Pabrelle pri MäribWU. Pri nas-bi ra,d.igral večjo vlogo neki mož, ki je strasten liberalec, agitira na vse pretege za „svojo“ stranko, ki pa je prej rogovilil in tulil v socijaldeinokraški rog. Ta mož ne pozna alkoholne prepovedi. Pa še tudi druge čudne reči se govorijo o tem junaku. In sicer to, da se je podpisal lansko leto povodom agitacije Nemcev za Nemško Avstrijo. Pa tudi potvoril je podpis neke druge osebe. Iu tak človek, ki se je s tem podpisom pokazal kot protidržavni element prve vrste, rovari in deluje proti strankam iu osebam, ki niso napravili takega izdajstva na naši domovini, da bi vendar enkrat zasedel le 20 let za,željeni „rih-tarski“ stolček. Pa fco še ni gotovo. Prof,' Voglar ima lahko veselje s takimi pristaši; naj se jih raje izogne. Gori omenjenemu gospodu svetujemo, naj bo čisto miren po dnevu in po noči, drugače pridemo še z eno zanimivostjo, kije pa kažnjiva, in sevada tudi z imenom. Torej pozor!
IMl£3 pri Gornji Sv. Kungoti. Deželna vlada je razpustila občinski zastop občine Vrtiče in poverila vodstvo občine gerentu Ivana Serbiuek.
it.	iij v Slov. gor, O vratarju takajšnega postajališča,, nekemu Hansu Witzany govorijo, da je še vedno preodkrit prijatelj Nemške Avstrije. Za državo je velike važnosti, da je tak „zanesljiv“ človek nastavljen na postaji tik pred Spiljena.
St lij U SiOV. ga?. Prihodajo nedeljo, dna 9. maja se bo vršila pri nas lepa slovesnost. Naša Marijina družba obhaja ta dan svojo desetletnico. S cerkveno slavnostjo bo združena slovesnost v Slov. Domu. Po večernicah bo v naši dvorani igra s petjem, govori in drugimi točkami. K slavnosti se vabijo domačini in soselje. Naša Marijina družba je mnogo pripomogla k narodnemu napredka naše obmejne točke. Kdor more, naj nas poseti dne 9. maja !
Ormili. Pri nas imamo dve šoli, eno v Ormožu iu drugo tik mesta na Hardeku. Šoloobveznih otrok je toliko, da so prostori obeh šol redno zasedeni. Misliti pa treba tudi nato, da število otrok vnaprej ne bo padlo, pač pa naraščalo. Čudno se nam torej zdi, da nameravajo v prostorih ormoške mestne šole nastaniti sodu1 jo, za mestno šolo pa bi naj služili prostori šo!e na Hardeku. Občina bi naj trpela ogromne stroške prezidave šolskega poslopja v potrebne prostore za sodnijo, najemnina bi pa malo nesla. Ne, iz te moke ne bo kruha. Besedo ima tudi občina in konačno tudi mi vsi občani, ki zastopamo stališče ; mestna šola ostani šola, razširimo jo raje v meščansko in obrtno šolo. Sodnija pa še naj nekaj let ostane tam kjer je, potem pa treba misliti na ätavbo lastnega poslopja, To so misli večina občanov davkoplačevalcev.
Marijinim družbam in Dekliškim zvezam je po- | svečena knjižica, ki je ravnokar izšla:	„Vrt Ma- j
r i j i n.“ Češki spisal Julij Zeyer, poslovenil Marko j Krajnc. Obsega 243 strani in stane s poštnino vred samo 3.50 K. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Knjižica je zbirka mičnih legend iz Marijinega življenja, ki so izhajale leta 1918 in 1919 v „Glasniku najsvetejših Src.“ Pričenja s tem, kako ISletno \ 'Ano pelje njena babica k puščavniku-preroku Arka-su na goro Horeb. Prerok napove, da je ura odrešenja blizu in da bo Ana v ozki zvezi z' Odrešenikom . Čudoviti prstan združi Ano in pobožnega, dasi rev -nega mladeniča Joahima v srečen zakon. Samo nekaj jima kali srečo: Bog jima ne da otrok. Po dolgem vzdihovanju in trpljenju se ju Bog usmili ter jima podari ljubeznjivo dete: Marijo. Tri leta staro jo pošljeta Joahim in Ana v tempelj, kjer z molitvijo, z petjem in delom služi Bogu, se uči tkati in vezti ter pitati v svetih knjigah. Ko doraste v devico, jo Bog kòt nevesto nakloni revnemu tesarju Jožetu. Nadalj -na poglavja opisujejo angelovo oznanenje, obisk pri teti Jplizabeti, rojstvo Jezusovo, prihod in poösSöenje modrih z Jutrovega, beg v Egipt. Vsi ti iz sv. pisma nam znani dogodki, so prepleteni z najmičnejšimi in pomembnimi legendami. Najlepše je poglavje XI (ločitev). ki slika snirt sv. Jožeta. Marsikateri vdovi bo to poglavje v veliko tolažbo. Pretresljivo je opisano Gospodovo trpljenje in Marijino sotrpljenje. Tudi ti prizori bodo potolažili matere, ki so izgubile v vojni svoje sinove. Potolažila jih bo zlasti misel in upanje na večno snidenje, kakor je Mariji vlil v njeno vsled trpljenja popolnoma otrplo telo novo življenje klic Janezov: „Marija, Tvoj sin živi! Vstal je od’ mrtvih!" „(Stran 215.) Po Gospodovem vnebohodu živi njegova Častitljiva Mati tri leta v Jeruzalemu, potem,tri leta v Betaniji. zađiija leta pa na gori blizu bogatega mesta Efez v nizki hišici iz belega kamna. Malo pred smrtjo še enkrat obišče Jeruzalem, kjer je trpel Odrešenik. Potem se zopet vrne na goro blizu Efeza, v belo hišico v cipresm senci. Angel ji oznani, da jo bo Čez fri dni njen Sin vzel k sebi. Sveto device ji pri-ueso kakor lesketajoč sneg belo oblačilo. Marija se 0-dene v to darilo. „In legla je, bela kakor hostija, na svolo posteljo“, ki je bila kmalu njena smrtna postelj. Apostoli s sv. Janezom na čelu, jo neso k pogrebu in položijo v novo, v skalo vsekano grobnico ter privale kamen. Ko se še poslavljajo od Gospodove in svoja Matere, se pred njimi skalni grob odpre in telo blažene Device se dvigne v slepeči beloti in angeli jo neso proti nebesom. — To je kratka vsebina. Niso to svetopisemske resnice, ampak le pobožne legende, ki lih je ustvarila ljubezen prvih kristjanov' đo Matere božje in ki jih je Marijin častilec. Zeyer ovil v krasno pesniško obleko. Čitatelju teh legendi c se prizori iz življenja Gospodovega in njegove matere vtisnejo še globlje in neizbrisneje v spomin. Članice Mariji -nih družb in Dekliških zvez! Vam je posvečena knjižica! Naročajte jo skupno! Ce naročite 10 izvodov , dobite 1 povrh.
I—--------—I
I Hala naznanila 1
Raznai
JOSIPNEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno :	izvršitev :
Kupujem
po naj viäjih cenah hlode, rezan In tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1796
Proda so«
stareja
stlua teiera a
1.600
j,», za K 1,200 Ferdt-iii nanda cesta 6, I., na levo, Maribor.	353

URE
vsske vrste se sprejmejo v popravilo.
Postrežba točna. Cenezmerne Jan Ignacij, Maribor
Riama jošta. 2, nsflstr., levo.
en vagon prve kakove sti, čiste polovice brez glav in nog ima na prodaj od postaje Sisak 844
Stile in drug, Sisak
Telefon 84.
Kupi S® S
rezan, tesan, okrogel, diva in oglje kuri v vsaki množini
„SEVER"
društvo lesnih ii: (lustrijalcev dravske doline
M & RIBO R,
ASeliwwEi läs-oir® c**»’ '■■■ -IS.
Tomasovic&Viskovic
reletrininiHinmiJliatJei
Zsgreb,Palis!8tićevaul.22
Telefon 12—68
Brzojati: „Tomavis“
priporoča svoje bogato skladišče zajamčeno naravnih, izvrstnih, dalmatinskih, hrvatskih, sremskih in banatskih vin in prave bosanske slivovke. Nsročbe 7 Zagrebu, kakor tudi vse od zunaj sa izvršujejo takoj in z n&j-vsčia natančnostjo. 252
Ppo/i n Be v Tinjah, okraj A J. vuoi Velikovec, staro šol. poslopje z vrtom vied. Hiša je pritlična in krita i opeko. Dražita ae vrši 16. m;a t. 1. oh 8. uri popoldne na licu mesta. Izklicna cena je 80.000 K. Potì to ceno se ne proda. Poslopje, ki je pod cerkvijo, je posebno pripravno aa trgovi ao.	343
Krajni šol. sto! Tin e.
AS» pM«o
naiboUto kakovosti
je zdaj na prodaj pri
J|loIifJu Qniuitk Maribor, gr Ss Prodaja konj.
Od danes 8. maja naprej se viak dan vrši pred gostilno Rapoe v M tkt i b o r u (Tržaška cesta)
prodaja dobrih vprežnih in plemenih konj, katerih eksport v Avstrijo je bil onemogočen. Kupci se prijazno vabijo.	366
Galanterija, drobnarija, parfumerija, petn® telar®, plef.ee blitvo, sprehajalne palle© itd. na debelo in drobno g
BALOH & ROSINA,
MARIBOR, Grajski trs 3.
Tvoril Vi? 1 a se i® na cesti A/.gU»Mitij Kamnici-Rošpah
proti viničarfji g, dr. Rapoe« črna ženska jopa. Pošteni najditelj naj jo odda v Trdinovi ulici št. 16 proti dobri nagradi.	355
HESTAYRÄC1JÄ
«p .NARODNI DOK
- V MARIBORU -
^Cj^Ugjut	se najtopleje priporoča za obilen obisk
;W* HiNKO KOSIČ, RESTAURATE!,
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
r.	%. a «. *.
prodaja razu« manufakture m mačke in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje , usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
KuiHlje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih stroje v, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pravieo kupovati in prodajati zadregi imajo samo člani.
Novi dani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni iil pri vseh podružnicah. Glavna trgovina ii1 pisarne? Gornji Radgoni. PDCff HÌkICII* Gornja Radgona, Minska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci.	259
fr:
iv..
Hišno administracijo prevzame
pri uradih «pallerd mlad pravdnifc
Cenj. ponudbe pod označbo:
„H1ŠHA UPRAVA“ na AnonČno ekspedicijo JADRAN« Marinar, Gosposka ul. 44.
::v.

Hranilnica in pcssoIIinfcB dryStt/a katoližklh mojstrov v Maribora, Vetrinjska ulita 20
obrestuje ilose po 4a|».
i« deje pe$@ii8a proti poroitvu. Uraduje v pondefjek m četrtek od 5.-7. ure pop-
RABIMO VSAKO MNOŽINO
in to žaganega
ali še v celih
bruševega, čreš-njevega, javorje-vega, bukovega in jelševega
348
kosih.
PONUDBE NA:
M®)
I
r i „i*
EBBDHD MOSTEN lil MG, ZAGREB
‘Veletrgovin;
Ludovik kuharic Ormož
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Naknp in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvos vseli vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega ii pivaII
iul
TVRDKA
Rudalf NIEFERGAL
Koroška cesta 1 Maribor Koroška cesta 1
ima t zalegi radišna platna za rjuhe fino: chiffon», cefirje, posteljna pregrinjala, ženska spodnja krila, vsa mto otatnina, blago' za žalne obleke nogavice, narejeno T perilo, gradi, za žimnice,-kakor tudi obleke' za dečke itd.
Po najnižjih dnevnih cenah,
Planinka in Ruška Koča
pri Sv. Arehu na Pohorju« 1250 m
Planinsko letovišče v krasni j legi Mrzle in tople kopeli Oskrba od 1. maja do 15. oktobra Lepi izprehodi po gozda Trikrat tedensko zveza s pošto Ruše ob kor. žel.
aVOBilZiDLEPMJEiimllJE
hiš, skladišč, vrtov, javnih naprav, hlevov itd. se nahaja v rekah strokovnjaka, kateremu se lahko popolnoma zaupa Zavod prevzame tudi struženje in zacarinjanie na kolodvoru ter »premitvo pošiljate v po železnici. Varnost zajamčena. Hišni lastniki, trgovci, obrtniki itd. pristopajte k temu zavodu, ker le na ta način je omogočena moderna reorganizacija f§	tega zavoda.	2*4 m
Zavod za stražo« j e in zaklepanje (Wach- n« d Scliliessanstalt) Maribor
jE^ra-nis:opa,nslra, -culica, éfc&rr. *7»
Sv. Evangeliji in
Dejanje apostolov
jo knjiga, kakor j© Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije la d®-janje apostolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikopljiva. Cen» » poštnino vred K 6*90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Ciril»
v Maribora.
Slovenci ! Sežite po znameniti knjigi!
Inserirete v „Straži1' !