Darja Koter
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Jakob Je je razvil številne talente in se uveljavil kot vsestranski glasbenik. Bil je harmonikar,
pianist, pedagog, urednik in publicist. Skladateljsko pot je zaèel kot samouk in kljub akademski
izobrazbi ostal glasbeni samohodec. Svoje neoekspresionistiène prvence je ob skupini Pro musica
viva nadgradil v dodekafonske, serialne in aleatoriène kompozicijske strukture, nato pa razvil
samonikle zvoène svetove. V svojih delih za instrumentalne, vokalno-instrumentalne in zborovske
zasedbe posluša naravo, se naslanja na slovensko ljudsko izroèilo in literarno zgodovino, spoštuje
prvinskost in ostaja zvest samemu sebi. S svojim opusom se je vpisal med najizvirnejše slovenske
skladatelje sodobnega èasa.
Kljuène besede: Jakob Je, izobraevanje, skladateljski opus, urednik,
Abstract
Jakob Je – Musical Maverick
Jakob Je has developed many talents and has established himself as an all-round musician. He is an
accordionist, a pianist, a teacher, an editor and a publisher. His path as a composer started with
self-education, and despite his academic degree he has remained a musical maverick. Under the
influence of the avant-garde circle Pro Musica Viva, neo-expressionism from the beginning of his
career has developed through dodecaphony, serialism and aleatoric music into his own original
musical style. In his instrumental, vocal-instrumental and choral works, he listens to the nature,
leans on the Slovenian folk heritage and the history of literature, respects originality and remains
true to himself. His body of work places him among the most original Slovenian composers of our
time.
Keywords: Jakob Je, education, body of work, editor
ivljenjska pot Jakoba Jea1 se je zaèela 23. novembra leta 1928 na Vitovcu pri Boštanju
pri Sevnici, v gostilniški druini.2 Boštanj, leeè ob Savi, s kraji in zaselki nad njim, ima
bogato zgodovino, ki sega v prazgodovinski èas, arheološki in pisni viri pa potrjujejo
rimsko cesto in naselbino, številne srednjeveške gradove in bogato etnografsko dedišèino
iz ivljenja tamkajšnjih ljudi. Boštanjèani negujejo spomin na preteklost ter ohranjajo
pripovedi in legende. Tako ne èudi, da je zanimanje za historiènost jezika in zgodovino
slovenske deele tako znaèilno tudi za ustvarjalno pot Jakoba Jea. Na Vitovcu se je e kot
5
Darja Koter, JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
1 Projekt št. P6-0376 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz
dravnega proraèuna.
2 Jakob Je za svoj rojstni kraj navaja Boštanj, v krstnem in rojstnem listu pa je navedeno:
Vitovec-Jablanica 22. Vitovec je majhen zaselek s par hišami, ki ga ima Je za svoj prvi dom. Kot pravi, je
bila pred leti kot njegov rojstni kraj uradno imenovana Jablanica kot blinja vas Vitovca, èesar pa Je v
sebi ni sprejel, zato je zaèel navajati Boštanj. Prim. Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je
na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, Rast, Revija za literaturo, kulturo in drubena vprašanja,
10/3–4 (1999): 315.
4-leten fantiè ponosno postavljal med vaške godce in udarjal takt s tako imenovanim
»kitajcem«, kot so rekli »potresajoèemu drevescu s polno zvonèkov«.3 To je preprosto
ljudsko tolkalo v obliki visoke palice, na katero so pripete majhne èinele in kraguljèki ter
konjski rep, kar simbolizira zvok nekdanjih janièarskih kapel in iz njih izhajajoèo »turško
muziko«. Jakob Je je mladostna leta preivel nedaleè stran od rojstnega kraja, v Loki pri
Zidanem Mostu, koder je bivalo veè pomembnih osebnosti. Tudi tam so imeli gostilno, ob
tem pa še posestvo z obdelovalno zemljo, kar je pomenilo, da je bilo pri hiši veliko dela, ki
ga je nemalokrat odvraèalo od glasbe. Zase pravi, da ima »ljudsko dušo«, ki ga je vodila k
ustvarjanju za glas.4 Èeprav je mladost preivel ob druabnem gostilniškem petju, do
ljudskih vi ni imel posebnega odnosa, zato se tudi kot skladatelj sprva ni ogreval za vokal
ali še manj za pristno ljudsko glasbo.5 K vokalu se je vrnil šele po dobi ustvarjanja za
klavir, ko se mu je odprl svet samospevov. Je se v svojem umetniškem ustvarjanju rad
zazre v preteklost, skozi katero pa ne povelièuje poetiènih vsebin zgodovinskih besedil,
temveè se vprašuje o èlovekovem obstajanju in odstira narodovo kulturo. Takšne vzgibe
potrjujejo njegova najveèja vokalno-instrumentalna dela Briinski spomeniki, Do fraig
amors, Pogled zvezd idr. Opira se na mladostna doivetja in spomine, išèe vsebine, ki mu
nudijo obširno glasbeno tematiko ter omogoèajo prvinskost in izvirnost.6 Zanj je glasba
umetnost zvokov.7 Ob skladbi Pogled zvezd, v kateri se naslanja na razprave Nikolaja
Kopernika, je Lojze Lebiè zapisal: »Èeprav se zdi, da je kantata Pogled zvezd razpeta med
znanost in umetnost, pa je v tem delu za Jeevo skladateljsko ustvarjanje znaèilna
dialektika med spontanim in premišljenim, estetskim in kompozicijsko tehniènim, med
besedo in glasbo, razumom in èustvi.«.8
O svoji druini pripoveduje, da sta oèe Jakob in mama Joefa proti veèeru kdaj skupaj
zapela ljudske pesmi v dvoglasju in da je mama veèkrat prepevala tudi sama.9 Oèe je bil
kot uspešen gostilnièar in dober gospodar kmeèkega posestva spoštovan mo, njegova
gostilna pa priljubljeno shajališèe vašèanov vseh poklicev in stanov. V širši druini je
znanih veè glasbeno nadarjenih rodov, predvsem ljudskih godcev, harmonikarjev.10 Z njo
je povezan tudi sam, saj ga je spremljala od zgodnje mladosti, ko je zabaval gostilniške
goste, zaigral pa je tudi v kasnejših letih. Domaèini so ga klicali Radko ter ga tako imensko
loèevali od oèeta Jakoba.11 Je se spominja, da je nagnjenje do glasbe zaèutil prav ob
igranju »frajtonarce«, muziciranje v pozno v noè pa mu ni bilo v veselje.12 Iz spominov
njegovih sokrajanov razberemo, da je bil dober muzikant. Te besede pa oèitno ni maral,
saj naj bi se nanjo odzival z ogorèenjem in poudarjal, da so muzikanti vaški harmonikarji,
ki igrajo po gostilnah, na ohcetih in veselicah, sam pa da je glasbenik, o katerem bo še
slišati.13 Ko si je z igranjem prisluil denar za nakup klavirske harmonike, so se mu odprli
6
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
3 Prav tam, 316.
4 Jakob Je, »Besedo ima skladatelj Jakob Je«, Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik
Jakoba Jea (Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2015), 21.
5 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 317.
6 Jakob Je, »Besedo ima skladatelj Jakob Je«, 210–211.
7 Prav tam, 214.
8 Lojze Lebiè, »Jakobu od blizu in daleè«, Odzven narave do zvezd, 14.
9 Po spominu Jakoba Jea zapisala hèi Brina Je Brezavšèek, november 2018, hrani avtorica.
10 Prav tam.
11 Janko Prunk, »Moj pogled na sokrajana Jakoba Jea«, Odzven narave do zvezd, 27.
12 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 316.
13 Janko Prunk, »Moj pogled na sokrajana Jakoba Jea«, 27.
novi svetovi, ki so mu omogoèali preizkušati drugaène melodije in nove zvoke. Odtlej se
je rad zapiral v svojo podstrešno sobico in se predajal glasbenemu fantaziranju.14 Njegovo
zanimanje za glasbo se je v letih, ko je obiskoval celjsko gimnazijo, samo še stopnjevalo.
Bil je razmišljujoè mladostnik in zanj je bil to èas raziskovanja. Èeprav je bil na tej poti
sam, ga to ni odvrnilo od iskanja stikov z razvitejšim svetom. Med vojno mu je uspevalo iz
Nemèije in Avstrije naroèati glasbeno literaturo, predvsem za harmoniko, ki je bila tedaj
njegov najdejavnejši stik z glasbeno umetnostjo.15 Njegova najpomembnejša uèiteljica
glasbene muze tistega obdobja je bila notna literatura, ob njej pa je z zanimanjem prebiral
znano nemško glasbeno revijo Melos, dostopno v celjski Tehnièni knjinici. Jakob Je je
bil v dijaških letih predvsem samouk, zvedav in odprt za vsakršno znanje o glasbi in
umetnosti nasploh. Tegobe vojnega èasa so ga precej zaznamovale. Kot pravi, je prav ob
njih zaèutil potrebo po umetniškem izraanju. Sprva so se v njem pretakali pesniški
impulzi, za katere pa pravi, da so bili »docela futuristièni in sarkastièni«.16 Najbr so
nastajali kot odziv na vojne èase in boleèe izgube njemu dragih prijateljev.
Nekaj profesionalnega pouka je bil deleen ob obèasnih obiskih hrvaškega skladatelja,
organista in profesorja Franja Dugana (1874–1948) sredi 40. let v Zagrebu, pri katerem je
imel lekcije iz harmonije, profesor pa ga je veèkrat vodil v zagrebško stolnico in tam
preludiral.17 Te uène ure so ga zaznamovale in spodbujale k študiju. Zanj prelomen je bil
tudi obisk koncerta Rudolfa Pillicha na diatonièni harmoniki leta 1944 v Zidanem Mostu,
ki ga je tako prevzel, da se je kmalu zatem vpisal v celjsko glasbeno šolo.18 Pillich, pred
vojno uèitelj na glasbeni šoli ljubljanske Glasbene matice19 je postal njegov uèitelj v
Celju. Je se spominja, da ga je neumorno uril v prstni tehniki in bil pri tem zelo
dosleden.20 Po vojni je pouk harmonike opustil v preprièanju, da z njo nima prave
glasbene prihodnosti. Svojo »höhnerico« je z velikim olajšanjem prodal in za izkupièek
kupil star klavir izvrstne znamke Bösendorfer. In ta je postal njegova »najboljša šola«.21
To je bil èas, ko je e resno razmišljal o študiju glasbe. Najprej je moral dokonèati
gimnazijo, kar je bilo njegovi generaciji omogoèeno s poukom in teèaji, skupno v dveh
letih. Maturiral je leta 1947.22 Njegov prvi uèitelj klavirja je bil Egon Kunej (1912–1996),
široko izobraen glasbenik z izkušnjami, ki je v šolskem letu 1945/46 postal ravnatelj
celjske glasbene šole in uèitelj na gimnaziji, kmalu pa tudi najvplivnejša glasbena
osebnost tamkajšnjega okolja.23 Vplival je tudi na nadaljnjo pot Jakoba Jea, saj ga je
spodbujal k pospešenemu študiju klavirja, da bi ga tako pripravil za sprejemni izpit na
7
Darja Koter, JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
14 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 317.
15 Osebna izpoved Jakoba Jea, glej v: Odzven narave do zvezd, 25.
16 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 318.
17 Osebna izpoved, glej v: Odzven narave do zvezd, 25–26.
18 Prav tam, 25. Rudolf Pillich je bil v letu 1933/34 honorarni uèitelj harmonike na GŠ GM v Lj. Prim:
dravni konservatorij v ljubljani šola glasbene matice v ljubljani - dLib,
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YYNVSSMW/45decf84.../PDF (dostopno 16. 11. 2018)
19 Poroèilo Poroèilo Dravnega konservatorija in Glasbene šole Glasbene matice v Ljubljani za šol. l.
1936/37 https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TGOSGASS/639b2b75-8226.../PDF
(dostopno 12. 11. 2018)
20 Osebna izpoved Jakoba Jea, glej v: Odzven narave do zvezd, 25.
21 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 318.
22 Prav tam.
23 KUNEJ si; www.celjskozasavski.si/osebe/kunej-egon/279/ (dostopno 16. 11. 2018)
Egon - Celjskozasavski.
Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in posledièno na Akademijo za glasbo.24 Je je ob svojih
pianistiènih zaèetkih beleil tudi prva skladateljska dela. Na srednji stopnji sta ga
glasbeno-teoretiène predmete pouèevala Uroš Prevoršek in Karol Pahor. Kot vplivnega
uèitelja kompozicije na srednji stopnji pa omenja predvsem Pahorja.25
Na sprejemnem preizkusu na akademijo, ki je med drugim obsegal igranje klavirja, se je
izkazal do te mere, da je bil dodeljen v razred cenjenega profesorja Antona Ravnika, kar je
razumel kot priznanje. Ravnik je bil od leta 1940 profesor klavirja na akademski stopnji,
po vojni pa tudi vodja klavirskega 26 Je se je pri študiju klavirja kmalu sooèil s teavami,
ki so izvirale iz prstne tehnike harmonike, èesar se je le steka otresel. Pri usvajanju
klavirske tehnike je bil celo tako goreè, da je imel veèkrat boleèe prste. Ta izkušnja ga je
dokonèno odvrnila od harmonike, instrumenta njegove mladosti, ki ga je pojmoval kot
»katastrofo za prstno tehniko klavirja«.27 Vadbenih muk ga je odrešila šele nova
profesorica klavirja Zorka Bradaèeva, ki je, tako Je, pouèevala po bolj »demokratiènih«
metodah.28 V èasu študija je imel v svoji sicer skromni sobici na Krakovem nasipu svoj
imenitni klavir Bösendorfer, ki je postal njegov ivljenjski sopotnik in na katerem so
nastajale tudi prve skladbe. Sam pravi, da je klavir zanj »kralj inštrumentov«.29
O tem, kako je spoznaval umetnost komponiranja, najveè pove sam v zapisanih
spominskih èrticah.30 Njegova profesionalna glasbena pot se je zaèela leta 1947, ko se je
vpisal na Srednjo glasbeno šolo, in se nadaljevala z vpisom na Akademijo za glasbo v
Ljubljani. Med glasbeno-teoretiènimi predmeti velja izpostaviti tiste profesorje, ki so ga
tako ali drugaèe trajno zaznamovali. Predavanja iz kontrapunkta je poslušal pri Blau
Arnièu, ki ga je cenil kot »notnega garaèa«, po èloveški plati pa kot dobrodušnega in
tolerantnega uèitelja, vendar s kaj malo smisla za pouèevanje. Kontrapunkt ga je nekaj
èasa pouèeval tudi Lucijan Marija Škerjanc. Jeeva generacija ga je cenila kot odliènega
poznavalca glasbeno-teoretiènih disciplin, sicer pa je izkusila njegove èloveške slabosti,
kot sta bila sarkazem in ironija. Kot pravi Je, je po èloveški in strokovni plati izstopal
Karol Pahor kot uèitelj harmonije, ki je svoje pedagoško poslanstvo opravljal zelo
odgovorno.31 Ob vstopu na Akademijo se je vpisal na Oddelek za kompozicijo in bil
dodeljen v razred Marijana Lipovška, ki ga ima za svojega edinega pravega uèitelja.32 Kot
pravi, so bili njegovi skladateljski zaèetki zelo naporni, saj je komajda premagoval
študijske zahteve. Kljub vsemu mu je z vztrajnim delom uspelo opraviti prvi letnik. Da bi
to dosegel, se je dodatno uril pri odliènem in vsestransko razgledanem pedagogu Sreèku
Koporcu.33 Kot nekdanji uèenec Marija Kogoja, praške šole in Schönbergovega uèenca
Egona Lustgartna, je bil med najbolj modernistiènimi skladatelji obdobja med obema
8
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
24 Osebna izpoved Jakoba Jea, glej v: Odzven narave do zvezd, 25.
25 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 319.
26 Ravnik, Anton (1895-1989) - Slovenska biografija;
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi489744/ (dostopno 15. 11. 2018).
27 Jakob Je, »Pripovedujem svojo samorastniško zgodbo«, Odzven narave do zvezd, 29.
28 Prav tam.
29 Prav tam.
30 Glej zbornik prispevkov v publikaciji Odzven narave do zvezd, kjer so Jeevi spomini in pogledi na
umetnost v veè krajših zapisih.
31 Jakob Je, »Prijatelji«, Odzven narave do zvezd, 235–36, 238, 239.
32 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 319.
33 Prav tam, 241–42.
vojnama in morda je prav on Jea opozoril na Kogojevo skladateljsko zapušèino. V
drugem letu študija je Lipovška kot profesor kompozicije nasledil Marjan Kozina, s
katerim pa Je ni našel skupnega jezika. Po tem, ko je Kozina na njegovo klavirsko
skladbo Elegija vsul plaz oèitkov, je študij kompozicije opustil in ga ni nikoli nadaljeval.
Da bi pridobil formalno izobrazbo, se je elel vpisati na pedagoški oddelek, smer klavir,
vendar so prav to monost takrat ukinili in preostal mu je le Zgodovinski oddelek.34 Vodil
ga je Dragotin Cvetko, ki je Jeevo študijsko pot oèitno poznal. Njegov vpis je menda
pospremil s sarkastiènimi besedami, da ta oddelek ni »refugium peccatoris«.35 Pripomba
je bila sicer neumestna, toda takrat razoèaranega študenta je morda še bolj podgala k
delu.
Jakob Je ima zelo samosvoje poglede na študij kompozicije, ko pravi, da so teoretièni
predmeti harmonija, kontrapunkt, nauk o instrumentih in oblikoslovje discipline, ki se jih
je moè nauèiti, medtem ko je komponiranje stvar izkustev iz lastnih spoznanj.36 Preprièan
je, da lahko študijski proces mladega skladatelja ovira, ker ga vodi po zaèrtani poti uènega
naèrta, ki je po njegovem mnenju velikokrat v nasprotju z ustvarjalnimi nagibi študenta.
Zdi se, da je to preprièanje zraslo iz njegovih slabih izkušenj akademskega študija
kompozicije, saj zagovarja ustvarjalno svobodo, ki je, tako Je, omogoèena zgolj
samoukom.37 Od svojih profesorjev je veliko prièakoval in pri njih marsikaj pogrešal.
Predvsem vsestransko širino, s katero bi bil ob teoretiènih vsebinah deleen
glasbenozgodovinskih znanj ter poglobljenega spoznavanja oblikoslovja in literature. Kot
pravi, je dobro mentorstvo najbolj pogrešal pri oblikoslovju, ki je zanj najzahtevnejši
predmet izmed vseh teoretiènih disciplin.38 Njegova ivljenjska in študijska pot potrjujeta
trden znaèaj in neomajno voljo po samostojnem razvijanju glasbenega talenta. Svoje prve
skladbe je pisal za klavir in jih zaupal v presojo profesorici klavirja Zorki Bradaèevi.39 Kot
pravi, so nastale kot plod neskonènih veèernih improvizacij na domaèem klavirju.40
Podobno improviziranje je bilo znaèilno tudi za Marija Kogoja, kot v svojih spominih
opisuje Matija Bravnièar.41 Zdi se, da so bili Jeevi prvenci dokaj zahtevni, saj ga je Zorka
Bradaèeva spodbujala, naj napiše kaj lajega, da bi bile skladbe kot didaktièno gradivo
primerne za objavo. Bradaèeva in Silva Hrašovec sta v zbirko skladb za mladino Dobra
tovariša iz leta 1951 uvrstili Jeevo skladbico Solzice, poimenovano po Voranèevi èrtici.
To je bila prva Jeeva natisnjena skladba. Spodbude so rojevale nova klavirska dela,
zbrana v zbirkah suitnega znaèaja, kar je postala stalnica tovrstnih Jeevih del. Na
vprašanje o svojih glasbenih vzorih razmišlja takole: »Teil sem stran od pompoznosti
romantiènih izroèil, blizu mi je postala klasièna odmerjenost kakega Hindemitha ali
Bartóka. Najbolj pa sem se zazrl v glasbo tedaj docela pozabljenega Marija Kogoja.«42
Kogojevo obseno zapušèino je zaèel prouèevati po letu 1950, ko se je poblie seznanil z
njegovo usodo in si zaèel prizadevati, da bi skladbe izlušèil iz pozabe. V tistem èasu je tudi
9
Darja Koter, JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
34 Spomini Jakoba Jea na profesorje in kolege, v: «Odzven narave do zvezd«, 243–244.
35 Jakob Je, »Pripovedujem svojo samorastniško zgodbo«, 26.
36 Prav tam, 32.
37 Prav tam.
38 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 319.
39 Jakob Je, »Pripovedujem svojo samorastniško zgodbo«, 32.
40 Iz pogovora z Marjeto Gaèeša, objavljeno v: «Odzven narave do zvezd«, 42.
41 Primo Kuret, »Sreèanja in spomini«, Matija Bravnièar 1897–1977 (Glasbenopedagoški zbornik
Akademije za glasbo, zv. 9, 2008), 27.
42 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 320.
spoznal, da so njegovi osebni klavirski prvenci prezapleteni, zato se je obrnil k jasnejšim
strukturam, kot jih zaznamo v delih za otroke Mali popotnik, Dve otroški suiti, Dve
sonatini in Tri etude.
Mladi skladatelji pogosto išèejo potrditev za svoje delo. Tako se je Jakob Je v svojih
zgodnjih študijskih letih obèasno obraèal na Matijo Bravnièarja (1897–1977), ki ga je
prepoznal kot nadarjenega glasbenika in ga povabil v Društvo slovenskih skladateljev,
kjer je bil najmlajši èlan. Ko je Bravnièar leta 1952 postal profesor kompozicije
ljubljanske akademije, je Je celo razmišljal o vrnitvi k študiju, vendar so prevladali drugi
vzgibi, ki jih je oznaèil takole: »Èe bi se podredil temu študiju, bi moral kajpada lepo po
vrsti od pesemske oblike do sonate, od klavirja do orkestra, […], kar je sicer
progresivno-didaktièno, v bistvu pa le shematièno in nadzorovano. Mene je zanimala le
lastna vizija.«43 Kot kae, ga ta študij ni dovolj pritegnil, podobno pa je bilo tudi na
zgodovinskem oddelku, saj pravi, da ga je dokonèal predvsem zato, ker mu je
visokošolska diploma omogoèala krajše sluenje vojaškega roka.44 Diplomiral je leta
1954, in sicer pri profesorju Vilku Ukmarju, za diplomo pa je izbral temo z naslovom
Kako je nastala moderna glasba in kaj je njeno bistvo.45 Èeprav se zdi, da mu
glasbenozgodovinske teme niso bile primarne in se je povsem predal komponiranju, je
tekom študija pridobil široko glasbenozgodovinsko znanje, razvil razmišljanje in
raziskovalno ilico, kar se kae v njegovem vsestransko poglobljenem pristopu do
glasbenega ustvarjanja in širšega delovanja. Svojo odprtost potrjuje tudi skozi študij
Kogojeve zapušèine, ki ga je zaokroil v veè pogledih. Leta 1959 je opravljal strokovni
izpit in ga ubranil nalogo z naslovom Mladostna leta Marija Kogoja, revizija del iz
Kogojeve skladateljske zapušèine. Kogojevo delo ga je tekom ivljenja spremljalo kot
raziskovalca in zbiralca njegovih skladb, prenekatera dela pa je tudi revidiral in jih
dopolnjeval v celovite skladbe (predvsem samospeve in klavirske skladbe).46 Nedvomno
je Kogojeva glasba vplivala tudi na njegov kompozicijski razvoj. Do zaèetka 50. let je bilo
mladim slovenskih skladateljem, ki so bili deleni izobraevanja pri konservativno
usmerjenih ljubljanskih profesorjih, kot so bili Lucijan Marija Škerjanc, Marjan Kozina,
Blaa Arniè in Karol Pahor, praktièno onemogoèeno, da bi se poskušali v novejših
kompozicijskih tehnikah. Veè znanja o tem so prejeli tisti študentje kompozicije, ki jih je
glasbeno-teoretiène predmete na ljubljanski Srednji glasbeni šoli pouèeval skladatelj Jurij
Gregorc (1916–1986). Veèina povojne generacije se je ob rednem študiju na akademiji
zanimala za modernistiène kompozicijske sloge in se naslanjala na opus Slavka Osterca.
Po klavirskih prvencih in prvih objavah leta 1956 se je Jakob Je pogosto znašel v vlogi
spremljevalca na klavirju ter se tako poskusil v vlogi poustvarjalca. Nastopal je skupaj s
soprogo Olgo, ki je bila akademsko izobraena sopranistka. Njen profesor na ljubljanski
akademiji je bil Ado Darian. Udejstvovala se je predvsem kot koncertna pevka. Z
10
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
43 Jakob Je, »Študij kompozicije«, Odzven narave do zvezd, 33.
44 Prav tam.
45 Borut Loparnik in Zoran Krstuloviæ, »Bibliografija o Mariju Kogoju«, Muzikološki zbornik 29
(1993), 60–93.
46 Prav tam.
Jakobom sta v celoti posnela Kogojev opus samospevov za sopran, pa tudi številna Jeeva
dela, samospeve in kantate.47 Je je na klavirju spremljal tudi Sama Vremšaka, Evo
Novšak Houško, Olgo Gracelj in druge. Kot pravi, ga je prav ta dejavnost spodbudila k
ustvarjanju samospevov, ki jih je posveèal eni Olgi in ob njenem petju brusil svoje
skladateljsko pero.48 Drznejši jezik in kompleksnejše kompozicijske strukture je najprej
uporabil prav v samospevih, s katerimi je zaèel raziskovati nove zvoène monosti in
prepletati moè besede in glasbe, kar je kasneje prenašal tudi na druge oblike. Glas je z leti
postal njegovo osrednje orodje iskanja novih zvokov. Nastopa kot èista in
neomadeevana, še veèkrat pa transformirana, še ne ozvoèena vokalna slika, razloena na
posamezne besede ali vokale, kot je to obèutiti v številnih skladbah. Njegova beseda je
bogato ekspresivna ter skrajno obèutena in preprièljiva. Pevski glasovi se v Jeevih
skladbah izraajo s petjem, govorom, šepetom, tonskimi grozdi, glissandi, kriki… Sam
pravi, da ga pri skladanju vodi »intuicija, ki upošteva novosti pa tudi tradicijo izraanja«.49
Pri ustvarjanju išèe pravšnja razmerja med artikulacijo napetosti in sprostitve, s èimer pri
poslušalcu ustvarja pristno lagodje, proè od cenenosti.50 Besedila je povzemal po tistih
pesniških predlogah, v katerih je našel navdih in iztoènico glasbenim mislim. Bil je
prijatelj kvarteta Pesmi štirih in je uglasbil prenekatera njihova dela. Posebej je ponosen
na zbirko Deset samospevov (Ed. DSS 1997) na besedila Janeza Menarta, ki mu je bil »s
svojim klenim in nesimentalnim izrazom« še posebno blizu in je nastala v soju mladostnih
moèi.51 Ob samospevih se je temeljito poglabljal v Kogojev opus otroških in mladinskih
zborov, kar ga je najverjetneje pripeljalo k ustvarjanju za zborovske zasedbe. Dela so
nastajala v razliènih ustvarjalnih obdobjih, zato so kompozicijsko in vsebinsko raznolika.
Ustvarja tako iz èistih fonetiènih lastnosti besedne umetnosti kot tudi v slogu semantike, v
posameznih primerih pa preide v plesno gibanje in izvajalcem omogoèi svobodno
improviziranje (Umetnost in regrat, Stric, Razglednica). V pesmih ima rad »vedrino,
lepoto, nikakor pa ne obtoujoèe ali moreèe vsebine«, medtem ko z obdelovanjem ljudske
motivike ostaja »blizu zemlji«. Privren je sporoèilu pisane besede, korak v neznano pa je
zanj ustvarjanje instrumentalne glasbe.52
Po letu 1960 so se mlajši slovenski skladateljski gardi odpirali novi svetovi.
Jugoslovanska oblast je konèno storila nekaj pomembnih korakov proti demokratizaciji
drube in se zaèela odpirati v širši svet, tudi proti zahodu. Modernizmu naklonjeni
skladatelji so se poslej nekoliko laje seznanjali s kompozicijskimi trendi razvitega sveta
in se celo udeleevali posameznih festivalov nove glasbe, kot je bila Varšavska jesen, ki je
vzniknila v èasu politiène odjuge po letu 1956. Vzpostavljanje stikov s soèasnim
11
Darja Koter, JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
47 Olga Je (1928–2007) je bila rojena v Beogradu v druini Petkoviæ, materi Slovenki in oèetu Srbu.
Mladost je preivela v rojstnem mestu in nato v Ljubljani, kjer je zakljuèila Srednjo glasbeno šolo in nato
Akademijo za glasbo, smer petje. Opaena je bila kot odlièna koncertantka sodobnejših del. Redno je
nastopala z Ansamblom Slavka Osterca in bila gostja festivala sodobne glasbe v Radencih. V mladih letih
je slubovala kot pedagoginja, nato pa je bila na ljubljanski televiziji uspešna opremljevalka filmov in
razliènih oddaj. Kot pevka je javno nastopala do zgodnjih štiridesetih let. Povzeto iz korespondence s
hèerko Brino Je, hrani avtorica.
48 Osebna izpoved Jakoba Jea v pogovoru z Marjeto Gaèeša, glej v: Odzven narave do zvezd, 87.
49 Intervju Jakoba Jea za Naše razglede ob podelitvi Prešernove nagrade za ivljenjsko delo leta 1991, glej
v: Odzven narave do zvezd, 214.
50 Prav tam, 215.
51 Jakob Je, »Samospev«, v: Odzven narave do zvezd, 129.
52 Ivan Gregorèiè, »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti navzgor«, 324.
glasbenim razvojem je rojevalo povsem drugaèno estetiko in posamezni skladatelji so
zaèeli gojiti dodekafonsko, serialno, aleatorièno, elektroakustièno ter ne nazadnje
multimedijsko glasbo. Uveljavljanje novih zvrsti pa v tedanji tradicionalno naravnani
Ljubljani ni bilo enostavno. Koncertna politika avantgardnim skladateljem ni bila
naklonjena, zato so zdruili moèi in na zaèetku 60. let ustanovili skupino Pro musica viva.
Njeni najvidnejši èlani so bili Ivo Petriæ, Milan Stibilj, Alojz Srebotnjak, Jakob Je, Igor
Štuhec in Lojze Lebiè, usmerjenost k sodobnemu pa so dokazovali tudi nekateri drugi,
nekoliko starejši skladatelji, Pavel Šivic, Primo Ramovš in Pavle Merku. Skupina si je
prizadevala prodreti na koncertne odre ter promovirati lastna dela, kar so najuspešneje
uresnièevali po ustanovitvi Ansambla Slavko Osterc, ki je deloval pod vodstvom Iva
Petriæa in postal zares pravi promotor aktualnih vidikov nove glasbe.
Jakob Je se je z zanimanjem odzival tudi na likovno umetnost, s katero se je seznanjal od
gimnazijskih let, ko je zaèel prijateljevati s kasneje uspešnim slikarjem Markom
Šuštaršièem (1927–1976). Slednji je risal e v dijaških letih in bil nato sprejet na
ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1951. Mladenièa sta se
v ljubljanskem obdobju še bolj zbliala. Jakob je Šuštaršièu pogosto poziral in tako je
nastalo veè portretov. Ob vsakodnevnih sreèanjih sta se pomenkovala o številnih vidikih
umetnosti, se miselno ukvarjala s sodobnimi slikarji in glasbeniki, jih primerjala in
oboevala. Njuno druenje je potekalo tudi ob prebiranju likovnih monografij in
razstavnih katalogov, kar ju je še bolj podigalo k umetniškemu ustvarjanju. Je se je ob
Šuštaršièu seznanjal tudi z drugimi likovniki, kot so bili slikarji Miro Cetina, Marjan Tršar
in Milan Butina, kipar Drago Tršar in ne nazadnje arhitekt Braco Mušiè, ki je likovno
opremil njegovo prvo glasbeno zbirko, izdano v samozalobi leta 1956. Šuštaršiè se je
redno udeleeval Jeevih koncertov, njemu pa so postale prijateljeve slike del
vsakdanjega estetskega uitka.53 V èasu Pro musice vive so se Je in njegovi kolegi obrnili
na umetnostnega zgodovinarja, kustosa in likovnega kritika Aleksandra Bassina, da bi
skrbel za spremljevalni program leta 1965 ustanovljenega Koncertnega ateljeja Društva
slovenskih skladateljev, kjer so redno izvajali najnovejša dela takratne slovenske
avantgarde. Bassin je sledil njihovi ideji in k sodelovanju pritegnil udarne mlade slikarje,
grafike, kiparje, ki so v prostorih društva prirejali svoje prve razstave in predavanja o
najsodobnejši likovni umetnosti. Sodelovali so številni avantgardni umetniki,
predstavniki takrat mlade ekspresivne figuralike ljubljanskega kroga, kiparji iz vrst
neokonstruktivistov, pa tudi posamezniki, ki niso bili pripadniki t. im. mainstreama. Naj
omenimo le nekatere, Metko Krašovec, Zmaga Jeraja, Borisa Jesiha in Lojzeta Logarja.54
Ker so bila razstavljena dela vsebinsko skladna z vsakokratnim koncertnim programom,
so prinesla sreèevanje dveh umetnosti, rojevala simbiozo razliènih estetik ter stremela k
iskanju novih izrazov in umetniških sredstev. Skupna praksa je ivela do zgodnjih
sedemdesetih let in izkazalo se je, da so prav ti slikarji postali stebri nove slovenske
avantgarde, podobno kot je to veljalo za èlane skupine Pro musica viva.
Jakob Je se je k umetnosti novih zvokov obraèal postopoma, od zgodnjih 60. let, ko je v
skladbi Pastoralne invencije za violino in klavir (1961) uporabil prve dodekafonske vrste,
12
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
53 »Prijatelji«, v: Odzven narave do zvezd, 233.
54 »Pro musica viva«, v: Odzven narave do zvezd, 52.
izvajalcu pa predpisal, naj skladbo zakljuèi z udarcem èlenka po violini. Kljub temu da se
je v tovrstni estetki dodobra preizkusil in napisal veè prepoznavnih del (npr. Elegije za
flavto in klarinet, 1962), se v naslednjih letih odmika od pretiranega konstruktivizma in
klasiènega notnega zapisa, izvajalcu pa dopušèa izvajalsko oziroma interpretativno
svobodo. Sredi 60. let uvaja efekte v obliki glissandov, nedoloèeno tonsko trajanje,
svobodno ritmiko, pri pihalih alikvote oziroma flaolete, pri klavirju brenkanje po
strunah, raziskuje nove zvoène monosti harfe in ne nazadnje opušèa taktnice ter z vsem
tem nakazuje t. im. odprto formo in svobodo aleatorike kot takrat aktualno novost
evropske glasbe. V tem duhu izstopata deli ciklus štirih Stihov za oboo in violino (pozneje
v razlièici za oboo in violonèelo) in Asonanace za oboo, harfo in klavir (1966).55 Proti
koncu tega desetletja se vrne k vokalu in napiše nekaj odmevnih vokalno-instrumentalnih
del, kot sta Odsevi Hajamovih stihov (1967) in Do fraig amors (1968), v katerih se vrne k
pastoralnim temam in izpovedni moèi besedila. Za slednje leta 1970 prejme nagrado
Prešernovega sklada. Kantatna dela nastajajo tudi v naslednjem desetletju in postanejo
steber njegovega opusa (Briinski spomeniki, 1971, Pogled zvezd, 1974, Caccia Barbara,
1979). Jeeva partitura se sèasoma spreminja in postaja vse bolj grafièna, k èemur pripore
skladateljevo neprestano iskanje izvirnih zvokov ter posledièno uvajanje novih tehnik
igranja na posamezna glasbila. Najznaèilnejši sad teh veèletnih prizadevanj je sedem
skladb z naslovom Nomos (1969–1989), v katerih je svoj talent raznolikosti zvoènih
odtenkov preizkušal v vseh glasbenih elementih, trajanju, višini, barvi, zasedbi … Med
omenjenimi deli posebej izstopa Nomos VII za trombon in tolkala, pri katerem je skupaj s
pozavnistom Vinkom Globokarjem razvijal tehniko mikrotonov, preizkušal rabo razliènih
dušilcev in dihalnih tehnik ter tako osmišljal svojo vizijo odkrivanja zvoènih monosti. 56
V poznih sedemdesetih letih je sledil Cageovi tehniki prepariranih glasbil in jo uporabil v
skladbi Strune, milo se glasite za mandolino in godala (1977), kjer se v melodiki opira na
Jenkovo uglasbitev Prešernovega besedila, tradicijo pa presee s samosvojim godalnim
zvokom in vokalnim vlokom instrumentalistov. Godalci med drugim igrajo z
nenavadnimi predmeti, kot je glavnik, ki sproa škripajoè, mandolini podoben zven,
medtem ko kozarci ob dotiku s struno povzroèijo »vigajoèi elektrièni zvok«.57 Sredi 80.
let ga je pritegnila ideja preizkušanja ekstremnih zvoènih barv pihalnih instrumentov, ki
jih dopolnjujejo zvoki tolkal in èloveških glasov. V skladbah s skupnim naslovom
Ekstremi (1984–1998) se je odzival na revolucije, umetniške prevrate in socialne stiske
prelomnega 20. stoletja.58 Ob vsem doseenem, ja potrebno poudariti, da je njegova
umetniška ilica še vedno dejavna in aktualna. V zadnjih letih je zasnoval zborovske
zbirke, s katerimi se poklanja najvidnejšim slovenskim pesnikom od Trubarja do
sodobnosti (Pesem besede, 2006) in kot pravi, ima ob sebi še vrsto besedil, ki mu »leijo
na duši za uglasbitev“ 59 V zbirki Pesem besede tankoèutno osmišlja svoj odnos do
domovine in slovenskih korenin, pri èemer se z glasbo izogne patetiki ter ustvari humorne,
13
Darja Koter, JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
55 Matja Barbo, Pro musica viva. Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni (Ljubljana;
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001), 116–118.
56 Prav tam.
57 Darja Koter, »Tradicionalni instrumentarij – medij sodobnega glasbenega izraza«, Ideja celostne
umetnine ob koncu tisoèletja (Ljubljana: Festival, 1999): 40; prim tudi spremno besedo k zgošèenki:
Musica Slovenica. Jakob Je, Helidon 6.711 595.
58 Niall O’Loughlin, Novejša glasba v Sloveniji (Ljubljana: Slovenska matica, 2000): 232–34.
59 Veronika Bervar, intervju s skladateljem ob 90-letnici v spletni reviji Naši zbori z naslovom »Mnogi
odtenki ivljenja": https://www.nasizbori.si/mnogi-odtenki-zivljenja/ (dostopno 12. 1. 2019)
igrive in navdihujoèe melodije. Prav optimizem in vera v ivljenje sta vodili, ki tudi v
èastitljivih letih ohranjata vitalnost njegovega duha.
Glasba Jakoba Jea je bila od mladih let preeta z modernistiènim snovanjem, kar je
prepoznala tudi strokovna kritika, ki ga je e na zaèetku skladateljske poti oznaèila za
»upornega eksperimentatorja«.60 Pri iskanju svojega glasbenega izraza se je sicer drzno
uprl akademskim zapovedim, za katere je bil preprièan, da ga omejujejo, ob tem pa
študijsko preigraval številne partiture, od Bacha, Haydna, Mozarta, Beethovna, Bartóka,
Prokofjeva, Kogoja, Osterca in drugih. Kot pravi, je prav poglabljanje v mojstrska dela za
mladega skladatelja najboljša šola ter izpostavi, da mu je šele temeljito poznavanje
zakonitosti kompozicijskega snovanja omogoèilo sprošèeno in avtentièno ustvarjanje
lastnih del. Èe bi moral izpostaviti najljubšega skladatelja, pravi, da je to Hindemith, ki ga
priznava za velikega idola, med skladbami pa izpostavlja Kogojeva zgodnja dela, posebno
otroške in mladinske zbore, ki mu pomenijo »višek lepote in mojstrstva«.61 Kljub
neprestanim zvoènim iskanjem, je dal svoji umetnosti trden znaèaj, s katerim se postavlja
v sam vrh slovenskih skladateljskih moèi. Razvil je samoniklo ustvarjalnost, v kateri je
zdruil veè umetnosti in postal glasbeni samohodec. V svojem raznolikem opusu išèe
nove zvoène svetove, posluša naravo, se naslanja na pesniško besedo, snuje na temeljih
slovenske folklore in kulturne zgodovine, obèuduje likovno estetiko in vse to mu
predstavlja svojevrstno svobodo, kateri je ostal zvest vse ivljenje. Poustvarjalci njegove
glasbe so si edini, da je mojster soitja glasbenih, besednih, plesnih, likovnih in duhovnih
prvin.
14
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
60 Matja Barbo, »Zgodnje ustvarjanje Jakoba Jea v kritiških odmevih«, Odzven narave do zvezd, 56.
61 Veronika Brvar, intervju s skladateljem ob 90-letnici v spletni reviji Naši zbori z naslovom »Mnogi
odtenki ivljenja": https://www.nasizbori.si/mnogi-odtenki-zivljenja/ (dostopno 12. 1. 2019)
Literatura
Barbo Matja. Pro musica viva, Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001.
Gaèeša Marjeta (ur.). Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Jea. Ljubljana: Javni
sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2015.
Gregoriè Ivan. »Biti vezan na zemljo, a potem, ko je na obzorju kaj posebnega, poleteti
navzgor, pogovor s skladateljem Jakobom Jeem«, Rast, Revija za literaturo, kulturo in
drubena vprašanja, 10/3–4 (1999): 315–329.
Koter, Darja. »Tradicionalni instrumentarij – medij sodobnega glasbenega izraza«, Ideja
celostne umetnine ob koncu tisoèletja. Ljubljana: Festival (1999): 36–43.
Kuret , Primo. »Sreèanja in spomini«, Mati ja Bravnièar 1897–1977 .
Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, zv. 9 (2008): 25–31.
Musica Slovenica. Jakob Je, Helidon 6.711 595.
O’Loughlin, Niall. Novejša glasba v Sloveniji. Ljubljana: Slovenska matica, 2000.
Internetni viri
Veronika Brvar, "Mnogi odtenki ivljenja", Naši zbori: https://www.nasizbori.si/
mnogi-odtenki-zivljenja/ (dostopno 12. 1. 2019).
Dravni konservatorij v Ljubljani, šola Glasbene matice v Ljubljani: dLib,
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YYNVSSMW/45decf84.../PDF
(dostopno 16. 11. 2018)
KUNEJ Egon - Celjskozasavski.si; www.celjskozasavski.si/osebe/kunej-egon/279/
(dostopno 16. 11. 2018)
Loparnik, Borut in Krstuloviæ, Zoran (1993), "Bibliografija o Mariju Kogoju",
Muzikološki zbornik 29 (1993): 60-93.
Poroèilo Dravnega konservatorija in Glasbene šole Glasbene matice v Ljubljani za šol.
l. 1936/37: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TGOSGASS/639b2b75-
8226.../PDF (dostopno 12. 11. 2018)
Ravnik, Anton (1895-1989) - Slovenska biografija; https://www.slovenska-biografija.si/
oseba/sbi489744/ (dostopno 15. 11. 2018).
Ustni viri
Pogovor s skladateljem Jakobom Jeem, po pripovedovanju zapisala hèi Brina Je
Brezavšèek, november, 2018.
Pogovor s skladateljico Brino Je Brezavšèek, november 2018.
15
Darja Koter, JAKOB JE - GLASBENI SAMOHODEC
Summary
Early in his life, Jakob Je started playing the melodeon and the piano accordion, and since
his secondary school years, the piano, which completely overwhelmed him. Even though
his education was marked by the World War II, he successfully enrolled into the
Secondary Music School in Ljubljana in 1947, and afterwards into the Academy of Music.
He studied composition with pianist and composer Marijan Lipovšek but dropped out due
to personal reasons after only a year. He graduated from the Department of History of
Music in 1954. He was convinced that music theory was something that could be learnt,
while composing was a thing of experience and personal cognition. As part of his training,
he read music of numerous masters as he believed this to be the best school for a young
composer, pointing out that only the deep understanding of the principles of composing
enabled him to compose freely and originally. After studying choral works of Slovenian
expressionist Marij Kogoj (1892-1956), he focused more intensely on vocal music,
dedicating it a great part of his oeuvre. He had started composing seriously even before the
modernism was established in Slovenia and actively joined the circles after 1960, where
he was influenced by new compositional trends. His first works were composed within the
framework of “classical neo-expressionism”. He first displayed a more daring style and
more complex compositional structures in art songs, in which he started researching new
sound possibilities and intertwining the power of words and music that would later be used
in other forms as well. In the avant-garde circle Pro Musica Viva (1962-1967), he became
familiar with dodecaphonic and serial composition and later with aleatoric music until he
has finally developed his own original style, in which he joins several art forms. In his
diverse body of work, he looks for new sounds, listens to the nature and draws from
Slovenian folklore and the history of literature, which allows him a unique freedom of
expression. He composes for soloists, vocal-instrumental ensembles, chamber groups and
orchestras and has a profound relationship towards children’s, youth and adult amateur
choirs. As the editor of musical magazines (Grlica and Naši Zbori), he has had an impact
on generations of Slovenian composers and choir directors and has encouraged
contemporariness in the repertoire of choirs. Moreover, he has asserted his all-round
authority to improve the position of choral music in general education programmes. The
performers of his music are unanimous in considering him the master of the symbiosis of
musical, textual, dance, art and spiritual elements.
16
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek