Stran 67. Novice. — Osebne vesti. Okrajni glavar v Postojni, gospod Viljem pl. Laschan, je poslican k deželni vladi kot referent, deželnovladni svetnik v Ljubljani, gospod dr. Ludovik pl. Thomann, pa prevzame vodstvo okrajnega glavarstva v Postojni. — Ministrstvo za notranje zadeve odpošlje c. kr. deželni vladi prideljenega višjega okr. živinozdravnika gospoda Alojzija Pavlina v štiritedenski kurz za bakteriologijo in mikroskopijo na visoko šolo za živinozdravstvo na Dunaj. — Predstojnik računskega oddelka pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, računski svetnik gospod Anton S vete k, je dobil naslov in značaj višjega računskega svetnika. — Imenovani so notarski kandidatje gg.: dr. Julij Gruštin v Črnomlju notarjem v Senožečah, Ivan Gregorčič v Ribnici notarjem v Žužemberku in dr. Ivan Winkler v Krki na Koroškem notarjem v Tržiču. Ali je dr. Winkler slovenščine v besedi in pisavi popolnoma zmožen? — Okrožni zdravnik v Mokronogu, gosp. I. Mahorčič je šel v pokoj; na njegovo mesto pride g. dr. Josip Malnerič, sedaj okrožni zdravnik v Črnomlju. — Nadinžener srbskih železnic, g. Seb. Eoš, naš rojak iz Trbovelj, je dobil za svoje zasluge Takova red III. vrste. — Častno občanstvo je občina Bistrica pri Pliberku podelila gg. dr. Alojziju Krautu, odvetniku, Vekoslavu Lega tu, vodji tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu, in Ant. Svetini notarju v Pliberku. — Poroke. Poročil se je v soboto 8 t. m gospod Josip Filic, c. kr. poštni oficijal z gdč. Milko Rozmanovo, hčerko gosp. Frana Rozmana, kontrolorja deželno-plačilnega urada — Isti dan se je poročil gospod Makso Bradaška, c kr. finančni računski asistent z gdč. Minko Zamejic Čestitamo! — Oficirski ples v »Narodnem domu«. Ta teden smo se prav od srca smejali. V zadnji številki smo priobčili notico, v kateri smo se norca delali iz tistih, ki so kar iz sebe same navdušenosti zaradi oficirskega plesa, ter se popolnoma pozabili, da imej naše socijalno življenje slovenski značaj. Mi si nikakor ne domišljamo, da je bila naša satira kdo ve kako duhovita, dasi smo še veliko slabših čitaii izpod kaj renomiranih peres; tudi se nič ne čudimo, da ni po ukusu tistih, ki se čutijo zadete, ali da bi se našel človek, Stran 68. ki bo smatral tisto notico kot resno, tega bi pač ne bili pričakovali. In vender se je zgodilo tako. Pripomnimo pa, da katoliški listi nimajo vzroka liberalcem kaj očtati. Na plesu so bili skoro vsi klerikalci, kar jih je bilo povabljenih, in njih n^fl^qA-Mr *iflrpli rad^ti, fo je, prisil pkprplpnpa_ v fffllier8l8ki oW*fr plesala^-a-Jiforfrn katn1i&kpfla_ rirfovne,ffa po- sjajisa. Katoli^t go^s^jO^^^ nega doma" za no^ben denar, ali oficirskemu plesu so vse žrtvovali, tudi svoje sovraštvo proti »liberalcem" in njih domu — Podpiranje domačih obrtnikov. „Za danes dovolj, pisali pa bomo še, kadar bo gospod Toman najel — tuje kamnoseke" — tako stoji v »Slovencu" št. 30 z dne 6 t m. Gospodje pri »Slovencu" se hočejo s tem kazati zaščitnike domačinov, proti tujcem so pa pozabili, koga oni in njihovi najvernejši pristaši najemajo za mastna plačana dela. Slikarska dela. ki se bodo letos > ršila v šentpeterski cerkvi v Ljubljani, so že oddana tujcu, Nemcu Kastnerju, ki bo slikal tudi božje-potno cerkev na Brezjah in hvaležno odoe?el tisočake, ki so jih nanosili slovenski romarji. — Uzoren župan. Gospod Andrej Modic, po domače oče Puntar, župan na Rakeku pri Cerknici je v kazenski preiskavi. Državno pravdništvo ga toži radi hudodelstva udeležbe pri različnih tatvinah, in tudi radi tega, da je pričam prigovarjal, da naj krivo prHajo Ravno istih hudodelstev je tožena Andreja Modica zakonska polovica, mati Marjeta. Trudila se je namreč cela Modičeva hiša, da bi pri ti preiskavi provzroČila kako krivo pričevanje. Zares vzorna hiša! Rakek pa je popolnoma opravičen, da je čez vse mere ponosen na svojega — župana! — Bohinjski železniški predor. Dela za približno 6300 m dolgi, dvotirni predor pri Bohinju so razpisana v „Wiener Zeituog*. Ponudbe je poslati do 8 marca ravnateljstvu za zgradbo železnic na Dunaju. Pogoje in druge podrobnosti se izve tudi pri ekspozituri za trasiranje v Jesenicah — Starosta v goriškem deželnem zboru i talij neki poslanec pl. Dottori, je odložil mandat. Zastopal je gra-diške kmetske občine dvainštirideset let — Dopolnilne volitve na Goriškem. »Soča" piše: Takoj po novem letu so bili storjeni pri namestnišfcvu v Trstu koraki, da bi razpisalo nove volitve na Krasu in na Tolminskem s — starimi volilnimi možmi Ker pa deželni zakon ne pozna takega postopanja, ni bilo dobiti zaželjenega zagotovila; pač pa se je Culo, da se bodo vršile povsem nove volitve, torej volitve novih volilnih mož. Zdaj se zopet čuje, da utegnejo voliti stari volilni možje, Česar zaman iščemo v deželnem zakonu. — Umrli. Umrla je v Podčbradih na češkem gospa Ana Hrasky vdova gozdnega oskrbnika in mati profesorja na češki tehniki, g I. V. Hraskega, v visoki starosti 83 let. — V Gradcu je umrl prelat K ar Ion v starosti 67 let. Bil je vseskoz konservativen, a Častivreden mož Od leta 1873 do leta 1900. je bil državni poslanec in deželni poslanec štajerski. Bil je tudi Član deželnega odbora štajerskega. -— Prijeli so v Pontebi nevarnega tatu Franceta Zu-panca iz Duplice, ki je meseca oktobia m 1. ušel iz zapora v Gradiški in je mej tem časom izvršil več tatvin Med eksortiranjem v Ljubljano jo je hotel v Trbižu popihati, a se mu ni posrečilo. Dobro uklenjenega so prepeljali v soboto zvečer orožniki v Ljubljano in ga izročili sodišču. — Mlad samomorilec. V Trstu se je ustrelil 15 let star dijak, sin stavbenega mojstra Jurija Katalana. — Žalostni junaki. V Dobrunjah pri Ljubljani se je zgodilo veliko junaštvo. 14 konsumarjev je napadlo nekega ianta samo zato, ker ni hotel nikdar ž njimi v konsum iti in je na konsum zabavljal. Fant je šel v družbi dveh znancev, toda njegova spremljevalca sta zbežala in siromak je ostal sam v krempljih napadalcev. Ti so se fanta lotili z vilami m jeglicami od voza, s poleni in remeljni in so ga skoraj ubili. Grozno razmesarjen je fant obležal na cesti Jeden napadalcev mu je vile zasadil v prsi, drugi pa so svoje »orožje* nanj zmetali. Fant je v smrtni nevarnosti in ga zdravnik še v bolnico ni pustil prepeljati, češ, da vožnje ne prestane. — Pošta v vodi. Pri prekladanju med poštnimi par-niki v Aziji padla je poštna vreča s pismi in denarjem na* menjena v Kobe (Japon) v morje. Parnik prišedši iz Schang-haia oddajal je namreč poštne stvari parniku »Salazie" in pri tem se je zgodila nezgoda Vzlic marljivemu iskanju niso mogli več zaslediti vreče ter je vse ostalo v vodi. — O zgodovini tobaka razpravlja W A. Peun v obširnem delu. Najhujši kadilci so pač Mchamedanci, ki so pa tobak dobili od Evropejcev. Leta 1559 je prišel tobak v Evropo in so ga Španci prvi dobili. Leta 1561 začelo se je-kaditi na francoskem kraljevem dvoru; pozneje se je udomačilo na Angleškem Najbolj so ga puhali okrog leta 1650. Kadilo se je po cerkvah v parlamentih, kadile so ženske m s pipami so otroci hodili v šolo. V osemnajstem stoletju se-je kadilo manj, bili so časi, ko so bili kadilci zaničevani, moderno je pa bilo noslanje Zavijanje cigaret pričelo se je v preteklem stoletju v Eviopi. To navado so zanesli angleški m francoski častniki, ki so se navadili v krimski voski od Turkov. — Godba — zdravilo. Amerikanci iznajdejo vedno kaj novega, da se jim čudi svet. Ustanovili so sedaj društvo, katerega smoter bodi skrbeti za godbo v raznih bolnicah — in z godbo bolnike razvedrovati in jim s tem lajšati njihovo« bolno stanje. Društvo misli, da bode prišel ča3, ko bode morala imeti vsaka bolnica svojo godbo! — Nevaren tat, ki je pretečeno poletje v različnih deželah v prvih hotelih kradel dragocenosti, vjel se je vendar enkrat v nastavljeni policijski aparat in sicer v Curihu. Celo poletje znal se je umikati vzlic strogim uredbam policije Imenuje se Sigfrid Kiinstler po nekem potnem listu, ki ga je vkradel. Za pravo njegovo ime pa ne ve nikdo, niti njegova ljubica, ki ga je spremljala, ter pravi tudi, da svojega pravega imena ne pove tudi, ko bi ga to imelo rešiti smrti. Ta nevarni tat nastopal je povsod jako elegantno, ter govori devet jezikov. Pravi, da je v svojem poklicu, namreč krasti, prepotoval vže vse dele sveta. Sedaj pa je menda na zadnji postaji. — Pozor pred trgovci z dekleti. Pretečene dni je ruska policija zaprla v Varšavi deset trgovcev z dekleti, ki so nameravali 25 deklet v starosti 14—19 let iz okolice Vilna čez Kutno, Stralkovo in Poznansko spraviti v Južno Ameriko. Vkljub strogemu nadzorstvu od strani varstvenih oblasti se tem individuvom še vedno posreči izvajati svojec hudodelstvo. Svoje namere ti lopovi izvržujejo na ta način, da obetajo mladim dekletom dobre službe, ako se odločijo iti čez morje. Ti hudodelci, izključno judje, se celo ne sramujejo, da prestopijo h krščanski veri in se potem dajo poročiti z dekleti, da bi svoj ostudni posel tem lože izvršili. — Potovanje na severni rtič. Kanadski raziskovalec, kapitan J. C Bernier namerava preUkavati severni rtič ; nabral je za to potovanje že 480 000 k on, a preračunil je, d& potrebuje za to potovanje 720 000 kron Bernier si hoče sezidati posebno ladio ter vzeti 8 seboj 6 učenjakov in 8 pomorskih častnikov. Vozil se bode od Vancouverja preko Behringove ceste ter se oskrbel na Alaski s premogom. Od tam pojde dalje proti severu do 150 angleških milj severno-vshodno od točke, kjer je zamrznila ameriška ladija nJeanetteu v led. Bernier upa, da pride v dveh do dveh in pol letibr 150 — 200 milj do rtiča Tamkaj bo ostavil del potovalcev Stran 69. ladjo, da preiščejo kraj. Mornarji hočejo ostati z ladjo v zvezi s pomočjo brzojava brez žic. Ko bodo raziskali mornarji kraj do 60 milj od rtiča, tedaj bo šele prepustil kapitan Bernier ladij o druzemu ter poj de prav do rtiča. — Drobiž za kuharice. Izkušena gospodinja ali kuharica pozna tisoč „ malenkosti", s katerimi primore k boljšemu okusu jedil, katera pripravlja in katere malenkosti zelo upliva]o na pripravljanja jedij samih. V sledečem le nekaj izgledov. Omelete n. pr. in kar je tacega se pripravi vedno bolj rahle in ukusne, ako se zamesi testo mesto z mlekom z gorko vodo in se tudi ]ajčni beljak ne raztepe, marveč se pridene Čisto nazadnje. Ni pa treba misliti, da se naj mleko nadomesti z vodo zaradi varčnosti, marveč j edino le v interesu stvari same. Beafsteak (bisteki) so tuii mnogo rahlejši in boljši, ako se jim pridene nekoliko v topli vodi razmočenega belega kruha. V ta namen zadostuje na pol kilograma govejega mesa pol zemlje. Za dve osebi zadostuje jedno žlico surovega masla, dve razmočeni in dve stolčeni zemlji, jedno žlico moke na noževi špici cimeta in muškata ter kolikor toliko sladkorja. Sladko zelje se ne sme pristavljati k ognju ne oparjeno in tudi ne v vroči vodi, ako hočemo, da je ukus dober. Vsako •drugo zelenjavo treba pristaviti v vreli vodi ali v Čisti goveji juhi, da se ohrani pravi ukus. Tudi goveje meso, ako naj je ukusno, treba pristaviti v vreli vodi pa le tedaj, ako naj služi samo za juho. — Kako so nastale vžigalice. Dandanes, ko imamo TŽe pravi luksus, kar se tiče vžigalic, misli pač malokdo, da ni bilo lahko izumiti prve vžigalice. Iznajditelj istih je bil neki Charles Saoria, sin nekega generala, ki se je celo življenje pečal z raznimi iznajdbami, ker pa ni imel sreče, jd vmrl kakor revni vaški zdravnik v kraju Taint Lothaine na Francoskem. Iznašel je vžigalice 1. 1830, pa ravno, ker ni imel denarja za izdelovanje, moral je pustiti vso stvar. Drugi za njim znašel jih je avstrijanec Friderik Kamerer 1. 1832. toda tudi on ni imel novcev ne zaščitnikov, da bi imel kake koristi od svoje iznajdbe Približno ob tistem času dogotovil je vžigalice Preschel iz Dunaja toda njegove vžigalice so radi prevelike množine fosfora in kalij-chiorata, prerade eksplodirale. Šele 1, 1848. je profesor Bofctger v Frankobrodu iznašel uži-galice, ki so bile neškodljive Največja tovarna užigalic je sedaj v Jonkopingu na Švedskem, katera dogotovi vsaki dan do 50 milijonov užigalic Mi Slovenci imamo sedaj pač najboljše užigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter bi ne smelo biti slovenske hiše, kjer bi se rabile druge. Samo pri teh in enakih užigalicah je neprijetno to, da se prostor za drgnenje na škatljicah obrabi prej, kakor vžigalice v njih. Temu od-pomore se prav lahko na način, da se drgne ne po dolgem temuč počez po škatljici. Na ta način zadostuje vsakokrat prostor drgnenja do cele uporabe vžigalic. — Radodaren človek. V Madridu je hodil te dni po najbolj obljudenih ulicah visoko vzrastel, elegantno oblečen človek, ki je metal s polnimi rokami denar v srebru in zlatu na cesto med ljudi. Seveda se je nabralo okrog njega čim dalje več občinstva, dečki in tudi odrasli so se pulili za denar, radodarni tujec pa je prijazno govoril v angleškem jeziku občinstvu ter metal vedno denar iz svojih Žepov. Nastal je tak dirndaj in vpitje, da je moralo pnfi redarstvo na pomoč Poulični dečki so v enomer vpili, da je tujec zadel veliko srečko in je vsled tega znorel, kar je bilo menda tudi res, bil je namreč okrog sebe, ko ga je zgrabila straža, tako, da ga je morala zvezati, a ameriško poslaništvo je izposlovalo, da so tujca zopet izpustilo. — Mesto, katero se seli. V mestu Creighon v Nebraski traja pravda radi nameščenja državnih uradov že celih dvajset let. Pred kratkim pa je odredil državni sod, da se imajo uradi preseliti 12 milj od sedanjega središča na armo nekega Wiliama Wiskensofla. Ker pa je malo mesto Creighon Živelo do sedaj edino od osobja uradov v mestu, sklenili so meščani, da se preselijo Ž njimi in sicer ne sami ampak tudi hiše vzamejo s seboj. Hiše hočejo podložiti z valjarji ter jih tako prepeljati cele, kakor so in jih postaviti v istem redu, kakor sedaj. — Narod lažnjivcev so Gimarji v Afriki. Kakor poročajo potniki, ima med njimi oni večjo veljavo in ugled, ki se zna bolje lagati. Kdor hoče postati minister pri kralju Aba-Difatu, o tem mora iti preje po celi deželi glas, da je velikanski lažnik. — Lov na orhideje. Kedo ne pozna prekrasne cvetlice orhideje? Ona se s ponosom stavi v eno vrsto z aristo-kratično kamelijo. Ena kot druga zahteva skrbne vzgoje, milega podnebja, da se odpre njen prekrasni cvet, katerega gospoda tako drago plačuje. Tuii orhideja imi svojo domovino daleč tam na jugu in le tam se najde v popolnej dovršenosti lepote. Da celo ravno v najbolj zapuščeni divjini, daleč od človeških bivališč najdejo se cesto najkrasnejši, eksemplari, katere občuduje svet, ako jih je osoda zanesla vani. Ni Čuda toraj, da je marsikaterega vže zapeljala želja, iskati novih vrst orhidej, katere drago plačujejo trgovine in društva v prospeh vrtnarstva. Življenje onih, ki so se podali na lov za orhidejami, razlikuje se prav malo od življenja onih, ki so se podali iskat zlate žile. Po brezmejnih puščavah, brezmejnih gozdih boreč se sedaj z divjimi zvermi sedaj z lakoto in žeio vodi jih pot. Da celo v kraje, katerih se divji narodi domačini radi grozečih boleznij ogibljejo, niso se pomišljevali iti ti lovci orhidej. Toda prav cesto se pogumni iskalec niti več ne vrne v svojo domovino. V enej ali drugej nevarnosti našel je smrt Tako razpošilja velika trgovina z orhidejami F. Sander in C. v Sfc. Albanasu. vsako leto mnogo plačanih iskalcev po novih vrstah in ta ve povedati največ o izgubi vrlih mož Najbolj cenjene orhideje nosijo njih imena. Tako na primer, Falkenberg, ki je zgubil življenje na Panami, Klabock v Meksiki, Brovn v Madagaskaru, in še neštevilno druzih, ki so si pridobili zaslug za pridobitev novih vrst orhidej, ki so pa morali te zasluge večinoma plačati z življenjem. Pred nekaj leti oišlo je iz Tamatave osem iskalcev. Po kratkej skupnej poti so so ločili, da gredo na razne strani. Po preteku enega leta živel je le samo še eden izmed njih in še ta je neozdravljivo bolan vsled bivanja v močvirnatih planjavah. Drug postal je žrtev indijanskega poganstva, ker polili so ga z oljem ter sežgali bogovom v dar. Hamelin ki je našel mnogo vrst novih orhidej, moral je, da mu je bilo mogoče priti v notranjost dežele, postati „krvni brata kralja Nojambassa, t. j. boriti se je nnral s kraljem in se pustiti skoro vsmrtiti. Zopet drugi lovec našel je prekrasno nepozabno orhidejo na pokopališču divjakov. Ti so devali svoje mrtvece na gole skale. Tu je videl veščak orhidej, kako je zgrinjalo cvetje dotedaj neke nepoznane orhideja trupla mrtvih, kakor krasen plašč in korenine so bile zraščene s kostmi mrtvih. Od začetka lastniki mrtvecev niso nikakor ho-dopustiti, da se moti mir njih prednikov s tem, da se ruje rastline od njih trupel. Toda razni darovi, kakor mala zrcala, steklo in enake igrače, spremenile so hitro nazore divjakov, da so pustili vzeti cvetje. Marsikatero rastlino niso mogli nikakor ločiti od kostij in posebno jedno, ki se je vkoreninila v črepinji nekega prvaka, morali so prenesti s črepinjo vred na Angleško Pred mnogimi leti našli so slučajno nek posebno lep eksemplar med drugimi rastlinami. Nikdo ni znal odkod je prišla in sedem leset let iskali so brezuspešno po njenem izvoru predno so jo našli Še neka vrsta nahajala se je, katera je prišla slučajno kot pritiklina iz južne Amerike' došlim opicam v Zologijški vrt v Londonu. Našli so jih na kupu kamenja ravno tam O njihovej domovini se še do danes ne ve. Tako zahteva ta priznano znamenita cvetljica mnogo žrtev, zatorej pa se redke, nenavadne oblike in barve tudi zelo drago plačujejo. Bogataši dajo radi tisoče in tisoče, da jo morejo Stran 70. imenovati last in neštevilno vrtnarjev bavi se z vzgojo orhidej. Toda vzgoja in kupčija z njimi je jako nevarna, danes se se radovoljno plača za en sam cvet veliko vsoto, drugi dan pa pride dosti enakih in cena se zniža kar hipoma. Tako imajo vrste nekaterih, ki so bile pred par leti cenjene na 2000 kron, danes samo še vrednost kakih 6 kron. Oni, ki so primorani trgovati ž njimi, mnogo lažje pri njih zgubijo premoženje, kakor pa si ga pridobijo.