Politieni ogled. — Dne 9. avgusta: Cesar je vCeraj v polurni avdijenci sprejel skupnega finanBnegiri: ministra Bilinskega. — Pri vSerajšnji obravpavi zoper napadalca 'Jukiča v Zagrebu je po končanem zasli&apiu prič in govorih govornikov govoril državni pravdnik dolg govor ter je konfino predlagal, naj se obsodi Juki6a n a s m r t, njegovo soobtoženoe pa na 10 do 20 let težke jeSe, Med govorom državnega pravdnika se je odigral mučen prizor, ki je napravil na vse navzoče mogoeen vtis. Med strastnim govorom državnega pravdnika je naimreč vstal 151etni obtoženeo Bublič ter pričel krifeati in vikati: rGospod predsednik, pustite me ven, jaz ne morem ye5 poslušati, srce rne boli!" Veliko gibanje se je pojavilo med obftinstvom in ne lo na zagovornike, temvec tudi na sodni dvor sam je napravil ta prizor kar najmuenej^i in najgroznejšd vtis, Predsednik je dal nato odpel]ati ubogega dečka iz dvorane. — Med Srbijo in Bolgarijo se pripravlja nova zveza, katere namen je, da se obe državi v slu&aju homatij podpirate, — V Albaniji se vrše dan za dnevom lmdi nemiri. Na semanji dan sta se na trgu v Kočanib razleteli zapored' dve bombi, ki sta ubili 10 oseb. Ljudje so se prestraSeni razpr&ili, tako, da je bil trg mahoma prazen. Se-le po preteku krjke t)ol ure se jo trg zopet napolnil. V tem trenotku je prišlo od ene strani vojašivo, od druge strani pa orožništvo» Tako vojaJri kakbr orožniki so brez vsake«a pt>voda naskoBili z bajoneti množioo, ki se ni mogla nikamor iimaknitu Divjajočim vojakom so se pridružili Še cigaai, ki so z revolvorji strcljali na ljudstvo, Ki je bilo vse po preteižni večini bolgarske na- rodnosti.. Zaeelo se je m e s a r s k o k 1 a n j e , ki je trajalo od 3. ure popoldne do 10. ure porioči. Se-le ob tem Casu je napravil vojaški poveljnik konec groznemu klanju ter poslal vojake v kasarne. Vojaki so med potom ropali in plenili krSBanske prodiajalnice. Ubitih je bilo 45 Bolgarov, 185 pa težko ranjenih. Po tem krvavem dogodku je poklical poveljnik k sebi zastopnika bolgarske dubovne oblasti ter ga prisilil, podpisati izjavo, da je bilo vseh 45 Bolgarov: ubitih pri r.azstrelbi dveh bomb na trgu, Arigleški listi piSejo, da je bilo ubitili celo 200 Bolgarov. Razburjenje v Bolgariji radi grozodejstev v Kočanih je tako veliko, da se je jela bati vlada, da ne bi priSlo do dejanskega izraza ogorBene ljudske volie. Zato ]e poklicala pod zastavo rezerviste zadnjili letnikov na Gtedenske orožne vaje, — D n e 10. a v g u s t a: Listi poroBajo, da bodo sklicape delegacije za 23, septembra. Istocasno t«o zborovalo tudi več deželnih zborov, da rešijo najnujnejše zadeve. Državni zbor bi potem zafeel za^etkora oktobra jeserisko zasedanje. — Izpustili so iz zapora vjoditelja hrvaške kmečke stranke, Stepjana Radi6a, radi bolezni njegove soproge. Radi5 ima sedeti v zaporu S,e tri meseoe, a so ga zafiasno izpustili na svobodo. — Obsodba Jukifteva bo izdana v ponedeljek. — Ob turšk.o-črnogorski meji se je vršilp zafljnii 6as več resnili bojev in spopadov med Turki ip Crnogorci. Pri Veliki se je bil dne 9', aygusta vroč boj pied Crnogorei in' Turki. Po celodnevni krvavi bitki so bili Turki premagani. Junaški CrnOgorci so sovražnika skoraj popolnoma potolkli. Crnogorska vlada se nameraA^a obrniti s posebno okrožnico do evropskih velevlasti, v kateri bo zabtevala, da se meje med Turčijo iz Crpo goro uredijo, Rod Malisori se v Albianiji splosno bojuje proti Turkom. Med Bolgari se opazuje veselje do vojske s Turcijo. — Na otioku Haiti v Ameriki je izbruhnila vstaja. Vlada Združenih držav je posLala na Haiti vojne ladje. — Dne 11. avgusta: Ministrskipredsedpik grof Stiirgkh je že toliko okreval, da sempatje sme pekajčitati. — Sodišče ni dovolilo, da bi poslanca K|ova6a, ki je v ogrski državni zbornici streljal na predsed.nika, spustili na prosto; ostati mora v zaporu. — Turški ministrski svet je sklenil, ugoditi opravičenim zaJitevain Albancev. Na pritisk Rusije se je spor med Crno goro in Turcijo mirnim potom poravnal. V poslopje avstrijske pošte v Siolunu je nekdo položil takozvani ,,peklenski stroj:' ali razstreljivno kroglo, ki se je razpočila; poslopje je zelo poškodovano, dva uradnika sta lahko ranjena. — V Curiliu na Švicarslcem se vrše pogajanja rned turškimi in italijanskimi politiki, ki so bila kratek 6as prekinjeria. Pogajanja vodi sed!ai italijanski poslanik v Petrogradu. Povofl za zopetna pogajanja je dala baje sedaj popustljivejša Turcija, ki se boji, dia bi se ne mogla vojskovati na dve strani: proti Italijanom v Tripolisu in vstašem v Albaniji» — D n e 12. a v g u s t a: V Achenu na Nem?,keni se vrši te dni velik nemški katoliški shod1. Nad 100 posebnih vlakov je pripeljalo udeležence na shod. — Francoski mipistrski predsednik je obiskal Petrograd in je bil od oesarja Nilcolaja in ruskih ministrov prisrfino sprejet. Med1 Rusijo in Francijo obstoji posebna zveza. — Turški 6astniki so morali priseči, da ne bodo pripadali nobeni javni ne tajni politiBni stranki. — Francoska vlada je nelkoliko nehala preganjati oerkev in bi rada imela zopet dotiko s sv, očetom. — Italijansko-turšJca vojska ne nudi sedaj posebnih zanimivosti. Lahi imajo sedaj v oblasti vse tripoliško obrežje, ker so vzeli Turkom mesto Zuaro,. Arabci so postali baje precej zbegani in blodijo po pušBavah v razkropljeniH četah. — Juklč obsojen na smrt. Zagrebško sodišBe je v ponedeljek, dne 12. avgusta, izreklo sodbo nad napadalcem Jukičem m njegovirai tovariSi. Velika množica ljudstva je čakala pred sodiščem na izid obsodbe. Ko so pripeljali JukiBa v dvorano, je zaklical: ,,Živela sloga Hrvaiov, Slovencev in Srbov!" Ob 11, uri dopoldiie so vstopili v sodno dvorano sodniki, ki so bili obleBeni v črne obleke, kar je znamenje, da bodo izrekli smrtno obsodbo. ObŽinstvo je z nestrpnostjo feakalo izida. Obsodba se glasi: L u k a J u k i 6 se obsodi na smrt aaveŠalib, Gjuro CvijiB na 5 let jefie, Avgust Cesarec, Dragotin BubliBj France Neidhard, Kamilo Horvatin, vsi na 5 let jeBe; Roman Horvat na 6 let jeBe, Vladimir Badar Ii6, DuSan NaranBič, Vatroslav Dolenc, vsi oprot^e. Razne novice. * Godovi pribodnjega tedna: 18. nedelja: 12. pobink. Joahim. 19. pondeljek: Ludovik Tol., škof; Jalij. 20. torek: Bernard, op.; Štefan, k. 21. sreda: Ivana-Fr., vd.; Adolf, 8. 22. četrtfk: Timotej, muč.; H.polit. U.S. petek: Filip sp.; Bogovoljfta. 24. 8obota: Jernej, ap.; Ptolimej, šk. Dukovniške vesti. Premilostljivi knezoSkof je imenoval g. provincijala kapucinov, o. Donata Zupane-iB v Celju. za konzistorialnega svetovalca, in 6. g. gvardijana celjskih kapucinov, o. Ladislava Hazemali, za diihovnega svetovalca. * Slomšekova obletnica na Šolah, Deželni šolski svet kranjski je naznanil vsem šolskim vodstvom, da je dan 24* septembra kot obletnica stnrti nepozabnega Škofa SlomŠeka pouka prost dan, ako pritrdijo temu krajni Solski sveti. Kaj pa na Stajorskem? * V Št. Ili! Danes, na Veliko Gospojnico, dne 15. avgusta popoldne priredi Slovenska dijaškia zveza v Stt Ilju v Slovenskih goricab. v Slovenskem Domu ip. tamošniih slovenskih gostilnaH Slomšakovo slavnost. Pohitimo danes popoldne k naši mladini! Ne pustimo jo samo! Slavnostni govor ima mladi doktor A. Ogrizek. * Nova slovenska stranka. Mladim Uberalcem samim se gabi pred sedanjo liberalno stranko. Zato so si pretekli teden ustanovili v Ljubljani novo stranko, ki so jo krstili za narodno-socialno stranko. Njihovo glasilo bo ,,Dan". Tudi med štajerskimi mladimi liberalci ima nova stranka veliko pristašev. ker so pametnejši mladini z neumnim celjskim vodstvom že dolgo skrajno nezadovoljni. Med starimi in mladimi liberalci se vsled tega upora bijejo v ljubljanskih Basopisili ostri boji. Med liberalci vlada sedaj poleg neumnosti še velika zmešnjava. Uvidijo, cla; delajo krivo politiko, in sedaj iščejo novili potov, po katerih bi potegnili zavožepo stranko iz blata. Mlajše miši zapuŠčajo pravoBasno staro, piotapljajoco se ladjo- :" Kniete in vlničarje javno psujejo liberalci v svojih časopisih za nestalne in pokVarjene ljudi, kakor smo v zadnji številki na uvodpem mestu z dobesedno objavo dokjazali. Liberalcem ]e bila ta objava zelo peljuba, ker so morali od lastnih pristašev slišati mnogo oBitkov, da liberalni časnikarji tako neprevidno izdajajo tajne misli svoje stranke. Odkod pa mi to izvemo? Iz poročil novih naročnikov, ki so z o. zirom na taka nezaslišana psovanja kmečkega in delavskega stanu obrnili hrbet liberalni stranki. * Liberalceia. Iz celjske okolice smo dobili sledeče vrstioe: Sedaj torej veino kmetje in delavci, kaj smo, ,,Nestalni ljudje in pokvarjeni elementi." Tako stalni sevoda nismo kot razlifini Kukovci, Spindlerji, LesniBarjI, ki kot Studentje jedo iz duhovniškega korita, potem pa so najhujši nasprotniki našega duhovništva, Tudi tako nedolžni ne moremo biti, kakor se sliši o pekaterih odličnih libgralcib v celjskih vrstah.. Pokvarjeni smo ip nestalni! Vendar pa smo dobri, da pri občinskih volitvah gremo z liberalci skupaj in pomagamo liberalcem na Bastna mesta. Ob vsakili volitvah nas obletavajo celjski liberalci ter se nam dob^ rikajo, nam nestalnim in pok\rarjeniin elementom.t Toda, najše pridejo kedaj k naon, pa se bomo drugace pogledali, Zalitevamo od paših voditeljev, da ne skle' pajo z našimi sovražniki, liberalci in nemškutarji, ki imajo v mirnili časih le psovke in preziranje za nas, nobenih kompromisov. Mi hočemo iti svoja pota! — Okoliški kmet, po liberalnem govoru nestalen in pokvarjen clovek. * Sti«ašen čin našega poslanca! V ,,Narodnem Listu", ki ga izdajajo in plačujejo celjski liberalci, da bi ž njim vjeli kaj kraetov na svojo stran, prinašajo iz Ponikve ob južni železnici strašno vest, da je prišel k poslancu VreČkotu nenajtovedan inženir iz Dunaja radi ponkovškega vodovoda ter ga našel, da je bil v gata.h in ves Brn, ker je ravno mlatil. ,,Nar. List" očetovsko opominja'poslapca Vreckota, da bi se raoral zavedati tudi svojih drugih dolžnosti, ne samo km&fekih., Kajpada, padutemu liberalcu postaja v Ce. lju kar slabo, 6e samo pomisli, kako je kmet pri svojem delu večkrat ves črn in zaprašen.. Liberalnernu frakarju se kar zgraža, da bi moral s takim Človekom govoriti. Pametni ljudje sodimo drugače. Vsako pošteiio delo Basti Bloveka in tudi liberalni advokatje v Celju naj Boga hvalijo, da imamo še od težkega dtela zapraSepe in Brne kmete, kajti hudo bi predlo tudi n.|im, ako bi ne bilo med nami več tega pridnega in delavnega stanu. Kmetje, Vsepovsodi boj liberalni stranki in njenemu časopisju! * Soc. deraokratje so res — brezverci. Dunajski socialni demokratje, ki so dušfivni voditelji tudi slovepskiili rdečkarjev, so začeli delovati med katoličani za odpad a& vere. Silno jib. bode evharistični shod.. Te dni so imeli na Dunaju posveftovanje, kako bi v djieh pred evharistiBnim shodom dovedli kar najveB ljudi v brezverstvo. RdeBkarski agitator Bernliart je pod'al na tem sKodu sledeBo izjavo, ki jasno kaže, kako daleč je zaSla socialna demokracija: s,Ali ni" — tako je rekel Bernhart — ,,socialna demdkracija najbližja brezverstvu? Ali pi dolžnost socialnih demokratov, da postanejo po naukih' iri načelih stranke brezverci ? V tem smislu liočemo nastopati povsod in delati javno za brezverstvo." — To izpoved voditelja rdeckarjev si hočemo dobro zapomniti, posebno tedaj, ko se bodo v Posavju zopet delali pobožne kristjape, kakor pri zadnjih volitvah v državpi zbor. * Narodna stranka bo dne 6. oktobra v Celju preStela svoje vrste. Gospodje, ki se količkaj razumejo na ,,bilance", pravijo, d'a bo bil.anca Narodne stranke akrajno neugodna. * Liberalci za vinskl davek. Kakšni prijatelji našega ljudstva, posebno nažiji vinorejcev, so liberaL ci, nam spricuje dejstvo, da se liberalei na Kranjskem, to so oBetje na&ih' ubogih štajerskih liberalcev, izrekajo zadnji Bas za vinski davek. Glasilo liberalnih gostilniBarjev, .,Gostilnife.arski Glasnik", se v svo ji letošnji 14. Številki z dne 29. julija izreka za uvedbo splošnega davka na vino. Tako so liberalci zopet enkrat pokazali v pravi luBi svojo ljubezep do kmetavinorejca. In ob Molitvali si upajo ti ljudje se bliniti za prijalelje ljudstva! Hinavci! Na raine paših davkoplačevalcev bi še radi navalili nova bremena, novo davk&! Ljudstvo slovensko! Ob volitvah pomoli liberalnemu agitatorju pod nos njih željo po novem vinskem davku! * Minlster Tnika si je dne 6. avgusta ogledal na Završnici na Kranjskem deželne osrednje elektriBno naprave. NavzoB je bil Kranjski deželni glavar dr. Ivan Susteršič in več dfugih odliBnih' mož. Minister se je zelo pohvalno izrazil o vseh, res naprednih delili kranjske dežele. Pri skupnem obedu se je zahvalil niinistru dr. Susteršig. "Ministor Trnka je v 5eškein jeziku povdarjal, da imajo danes le narodi, ki so se gospodarsko osamosvojili, inožnost opstoja in da je prepričan, da se bo to Slovencem, ki se morajo težko boriti za svoj obstoj, piotom gospodarskega dela posregilo. Veseli ga. da zavzema slovenska dežela v tem oziru vodilno mesto in služi za vzgled vsem drugim avstrijsikim kVonovinam. Prepričan je, da uspeli ne bo izostal. NajprisrčnejŠe je čestital kranjski deželi, da ima v dr, ŠusterŠiču tako žilavega deželnega glavarja. * Poostritev varnostnih odredb pri straženju skladišč za smodnik. Ker je bilo riapadenih ve6 skladišč smod'nika v Avstro-Ogrski, je poostrila vojna uprava doloBila za straže pri skladišcib smodnika. PuŠke morajo straže namesto z eno nabiti s petimi patroni. Straže zakliBejo le enkrat ,,Stoj!" (dozdaj dvakrat), in če se na klic ne odgovori, morajo takoj streljati. * Za vojaške novlnce. Vojni minister Auflenberg je določil glede nabornikov sledeBe: Za vojake nesposobni so samo oni mladeniči, ki so ali na obe oBesi slepi, ali glubonemi, ali niso pri zdravi pameti. Za vojno službo pa je sposoben vsak; drugi. Na napake kot so: nepravilna glava, ena noga krajša kot druga, jecljanje, gluh na eno uho, ali Be si je kd'o zlomij kost, pa se mu je zacelila, ako mu manjka en prst itd., se od sedaj naprej ne bodo niB veB ozirali. Tretji lOmesečni tečaj na deželni kmetiiski Soli v Št. Jurju ob južni železnici se bo konfial z javnim izpitom, ki se začne dne 22» t. m. ob 5411,. uri dopoldne. Otvoril se bo s petjem, pozdr.avom in letnim poroeilom ravnatelja. Nato bodo izpraševali pomožni in stalnl uBitelji iz raznih pomoBnih, utemeljevalnib in strokovnih predmetov. Končno se bodo raadelila spričevala; po nagovorih se bo sklenil izpit s cesar. sko pesmijo. Ta izpit naj pokaže javnosti uspehe tega teBaja, naj pa tudi nudi navzoBim gostom, kmetovalcem, kaj zanimivega v obBe. Udeležba gostov bo pokazala, zanimanje za ta najneposrednjim potrebam spodnještajerskega kmetijstva služeci zavod. Vabljeni so torej ne samo roditelji uBencev, temveB vsakdo, ki se zanima za to, posebno pa vsi pospeševatelji zavoda, * Cebelarska razstava od 15. do 19. septembra L 1. v Celju. Za razstavo se kaže živabno zanimaiije. Tudi glede dobre paše v planinskjh in Hribovskih' hribih priliajajo ugodna poroBila, Upanje je torej, d'a bo medu obilo na razstavi, kar je seveda potrebno in glavna stvar, Kdor Še ni prijavil svojih predmetov, naj to takojdanes Še stori, menda se ni prepozno. Zacetkom pri.hodnjega meseca se prifine z odpošiljanjem razstavnih predmetov. Vsaki pošiljatvi se pridene natanBen seznamek vseli predmetov, uvršBenih po skupinah; ravno tak seznauaek se istoBasno pofelje po pošti razstavnemu odboru, Naredita se torej dva enaka seznamka. Prostor za razstavljene predmete bo do % kvadr. metra na mizi in do lkvadr, meter na tleh brezplaBen; kdor zahteva pa vee prostora, plaBa od 1 kvadr. metra na mizi s pripadajoBim delom stene 5 kroru — Med je dovoljen razstaviti le udom Slovenskega Bebelarskega društva za Spodnje Stajersko, vse druge predmete pa vsakemu brez izjeme. Zato naj udje Cebelarskega društva, kadar naznanjajo med za nazstavo, priglasnici priložejo legitimacijo, to je oni zeleni listek, ki so ga dobili s priglasnico vred. Legitimacijo razstavni odbor potem vrtfe, ko vsakemu vpošlje vstopnico. Steklenice za med se naj naroBijo pri Fr. Strupi, trgovina s steklom, v Celju. Želeti je namreB, da bi imeli vsi razstavljalci enake steklenice, ker to na opazovalce kaj ugod.no vpliva. Steklenice so po /2 in 1 kg vsebine; sicer se pa lahkb zahteva najprej cenik. Tudi naroBilu steklenic se pridene legitimacija, ker člani imajo ugodneje cene. Zraven steklenic se riaj naroBijo tudi ,,etikete", to so listki, ki se prilepijo na steklenice in na koje se zapiše ime razstavljalca, kakovost medu, letnica itd. Podružnice paj naroBujejo steklenice skupno, da si prihranijo stroške; v tem sluBaju seveda priložijo le eno legitimacijo. PriporoBa se, da ne samo poŠljemio predmete na razstavo, temveB se iste tudi osebno udeježimo.Torej dne 18. septembra v velikem Stevilu v Celju: Na svidenje! Za razstavni odbor: Iv. JuranBiB. * Današnji števllki Je prilozen letak 0 Tomaževi žlindri. * Sneg. Po veS krajih" Tirolske in Svice je zapadel v zadnjih dneh' preteBenega tedna debel sneg. Na najviSjih gorali je novi sneg celo en meter visok. * Z» SlomSekovo prosl\ Straže v Ljubljaui. Na razpolago so govori, deklamacije, prizori in tudi nova slsvnostDa kantata Fofrsterja, ki je eden najlepših slovenskih moških zborov. Kjerkoli imate moški zbir, naučite se te slovenske bojne pesmi, ki se lahko rabi tudi pri vsaVi dragi priliki. Čena partituri je 2 K. Slov. Straža je poslala na svoje podružnice in nekatera druga d uštva okrožnice. K tem okrožnicam če priporočamo, naj bi zbori imeli na vjpredu tudi lepi Vodopivčev mešani zbor „810venski Straži". Cena posameznim glasovom je 20 vin. ter se dobe pri Slov. Straži. — Ravnokar \n Izšel za Slomšek9vo proslavo tudi prekrasen dramatlčnl priior ,,VfsEll god", ki je ves propleten z globokimi nauki Slomšekovimi in je bi^er v literaturi nar idno verske vzgoje ljudstva. Vsaki večje družtro naj bi si uaročilo ta prizor, se ga dobro naučilo in predstavljalo! Priztr je pripraven za vsak oder, tudi za oder na prostem. V priz*ru nast p jo Blaže, Než ca, oče, mati, učitelj, dnhovnik, tujec in zbor (n«ri>d). Priz"r z pogam-^znimi tiskanimi vlogami za yseh eedem nastopajočih oseb velja sVupno 2 K 80 vin., torej prfde za vsako nastopajočo nsebo eann 40 vin., mnogo ceieje kot bi se pa vloge prepisovale. — Naročila na Slovensko Stražo. Mariborski okraj. m Maribor. Radi stavbe novega dravskega mostu sta se pred dnevi na Glavnem trgu hudo sporek' la dva mestna oBanca. Prvi, obrtnik, je dokazoval drugemu, da je uBinila obBina veliko peumnost v &kod» d&vkoplaBevalcev, da se je začel most staviti na tem prostoru. VeB kot en milijon kron bi se bilo prihrapilo, če bi se stavil most blizu Narod'nega Doma. To je uBenega doktorja tako razjezilo, da je zaBel obkladati obrtnika s Bednimi priimki. Le s težavo so razjarjena možakarja spravili narazen. Slabo nemško gospodarstvo pri našem mostu dela sivo glavo ce- 10 marsikateremu Nemcu. — Nemškutarski trgovci so na porcijunkolovo, k.o pride v naše mesto mnogo pobožnih slovenskih romarjev, bili naenkrat vsi najliujši Slovenci in uajboljši katoličani. Nekateri so dali tislkati posebne letake s papeževo podobo in jih s podobami svetnikov vred delili med mimo ictoBe ljudi. Na ta naBin boBejo naši nasprotniki slepiti paše ljudi in izvabiti iz pjih denar. m Maribor. V ponedeljek, dne 12. avgusta okrog 6. ure zvecer je pri stavbi novega mostu ponesreBil tesar Anton Zavrnik, doma iz Studencev pri Mariborii. Padel je na levem bregu z visokega odra v globoeino na kamenje ter se je ta ob priliki rijstnega dne presvitlega cesarja prvokrat nastopilo. Popoldne bo p» pri D^plerju teteranska veselica, na katero se uljudno vabijo TKi prijatelji mladega društva. m Sv. Knž wl Mari&oru. Vedno bliže nam prihaja dan 25. avgusts, ko se »rši pri n»s ra prijsznem Kozja^kem hrihu Sv. Križa pri Mariboru redka slovesnost 25 letnice tukajsnjega bralnega društva, zdrnžena s še redkejšo slaraostjo 5Oletnice Slcmšekove smrti. Priprave za to znamenito slavje so v najboljšfm teku t"r o^eta biti pomenljiva ta prireditee uad vse sijajna in velič&stna. V8b mo ponovno brate Slpveme cd bl zu ii. dalež, zlaeti še slavna družtva kakor tudi naše dija tvo. d» ta dan za:ie»ljivo pohitite med B^oje obmejne brate. Posehej op^zarjamo prijatolje hribov, da porabijo to priložnoet, ter pridejo bi ngledat to lepo točko Kozjaškega gorotja, od kodor se vidi lep knB krssLe niovenske zemlje, ob enem se pa tndi z nami porazveselit. /.a d^)>ro in vsestransko zaba^o b« vBestramko preskrbljeno, posebej ojKzari'mo že zdaj, da naa vrli ,Orli" maribnrBkega o^rožja iznenadijo z javno telocadbo. Natančen vspcred ee praTočhsno objavi. Kdor bi morla želel pr?nočišča, naj to javi na nasLiv: Bralno društvo pri 8t. K ižu. p. Gornja Sv. KnDgota. Dne 25. avgusta torej vsi k Sv. Križu nad Mariborom, ta rian bodi tukaj veličasteD »knpen prarnik obmejnih Slovencev! m Sv. Lenart y Slov. gor. Dne v>5. avguata v nedeljo, be videl 8v. Lenart gotovo vdiiiansko mriožico zaTedmh slov. raladenk, ko se bo vrjil dekli&ki shod. Tudi na ta shod se žc sedaj op zarjajo mladeoke SLv. gor. t*hod «e vrši ob 11. nr takoj po pozni slnžbi božji, ki jn opravi g. dr. Hobnjcc. P>> veierah ah istega doe pa «e vrši občni zbor podriižiiice 81i.t. Straže za Sentlenartski okraj, združ^n s Slomšekovo slavnostjo, z govori, petjem, igro nTn sestrf" itd Shoo6no, da je revež vsled hudega pritiska v pol uri umrl, V mrtvašnici je bil raztelesen. Pri raztelesenju so našli pri revežu zlomljenih pet reber in hrbtenico. Tudi drobOA-ina je bila zelo zmeBkana. Mož je bil globokoveren in dobrega srca. Pogreb se je vršil dne 8. I. m. Bodi mu zemljica lahka! s Smartro pri Slovenjgr&dcii. Zadnja igra je prav dobro uspela. Dekleta b-> prav dobro izvršile svoje nloge. Prrega aepttmbra bo zopet pri g. Jožffa Rotovnik v«lika solska slavnost v prid nbogim šohrjem v Šm-irtnu. Igrala se bo velika vzgojna igra s:elo poučljiva za vzgojitflje io gojence otroke; zato že zdaj opozarjamo rse soaleljenike in -»zgojit^lj*. Pripravljajmo se tudi doe 26. avgusU na Slomšekovo slaTDoat p* Homeu SloTem-.i Mislinske doline takrat n«. d»n! b Šijštanj. Kdo pride v nedelj) dpe 25. avgnst« v Šoštanj ? Jngo- slovanska ttrokovna zveza yabi vse semišljenike na ve elico s sledefcim vspnredom: Petje, neto se Trši predjtava nTri BMtce" v feh dejanjih. Med sporfd'im poje lepe rarodne siovevske pesmi neš^n pevski zbor. Po predsia^i se vrši ljndska veselica na vrtu g. Rajlterja s petjem me- ganrga zbcrft in Sa\jivo pošto ter prosto zabavo. Ker ,ie iigti dobiček namenjf.n naravnost Jngoslo^acski slrokovni zved, zatn se vabijo Tsa sosedna drnšna od Mizu io d*left, da se v obilnem številn ndikžijo naže nove in pr?e prir»ditve. Opozarjamo tudi, da je jako ugodaa zveza "zvlaki za odhod in prihod ZTeier. Zatetek totao ob 8. uri popoldne y hotela rAT8trija" v gledaliiki dvorani. Edor hoče videti res enkrat nekaj lepega in poStenega iz igre kmeJkega žiijjenja naj le pride, ne bo mn žal I Konjiški okraj. Zreče. Vsled nep.riBakbvanih ovir se za dne 18« aygusta doloBena tamburaSka veselica z gledališko predstavo preloži na prihodpjo nedeljo, to je dne 25. avguista, po veBernicah. — Ana KompjerSek je darovala za Slovepsko Stražo prvi dvekronski novec. Dekleta, posnemajte! k Sv. Kunlgunda. Francoski kralj Henrik IV., blagi vladar in velik prijatelj kmetov, je iz potovanja po svojem kraljestvu si delal iz treh reBi sodbo a prebivalstvu. Ogledal si je namreB župnijsko cerkev, uro v župnijskem zvoniku ip pa oeste dotiBnega kraja, Ako je nasel lepo cerkev, dobro uro v zvoniku in pa oeste y dobrem stanu, je kraj pohvalil, da je dobro ljudstvo, Ako bi si kdo od nas delal takSno sodbo, bi cerkvi moral pritrditi, dia je lepa, pa ker jo nameravajo prezidati, bo Še lepSa. Ura v tukajšnjem zvoniku je po enoletnem oddihu dobila spretnega moža, kateri skrbi, da rediio teBe, Ura v zvoniku je velikega pomena. Kajti lenulia prigapja, pridnega tolaži in takorekoB vsakemu Bas odmeri, iSedaj pa nag© ceste. Zal, da se moramo tukaj pridko pritožiti in odkrito povedati, da mi sploh nlobene dobre ceste pimamo, Sicer so bile ceste za silo, katere so nas vezale z ZreBami, pa budi nalivi koncem meseca junija in v zaBetku julija t. 1. so te ceste popolnoma razdrli, tako, da je promet z ZreBami izkljucen, Vsi ti posestniki iz občin Padeški vrh, Sv, Kunigunda in del ZreBe, kateri promet z ZreBarai neobhodno potrebujejo, trpijo vsled tega občutno Šktodto. Ne mjorejo ne z letom v ZreSe, ne živila iz ZreB pripeljati. Da bi si pa sami ceste uredili, pa tudi ne morejo. Prosimo torej gg. deželpe in državne poslance, da bi na pristojnih mestih. rekli odloBno besedo, da se nam ceste vsaj nekoliko izboljšajo. Gospod okrajni glavar iz Konjic si je osebno ogledal škodo in pripioznal, kako potrebpa da jo podpora. Od okrajnega zastopa konjiškega se nam. podpore ni padejati, BeravBO pliacujemo, ne reBem za nepotrebne ceste, pafi pa za takSne, katere nam ne d.ajo nobene koristi, Ne bom tukaj o okrajnih cestah veB razpravljal, tudi pustim za dianes državno cesto, katera se bo gradila iz Slov, Bistrice—Oplotnica na Konjice, katere se Konjice tako bojijo, Mi tukaj na planinah potrebujemo le dobrih oest in za izpeljavoistih prosimo vse merodajne kroge. Celjski c&kraj. c Celie. Priljubljena cerkev sv, Cecilije pri g&* oo. kapucinib v Celju je bila pod vodstvom sedapjega provincijala p. Donata in po skrbi gvardijana p. Ladislava izdatno poveBana in po modrem naBrtu prenovljena ter je dobila dva nova oltarja. V soboto, dne10, avgusta popoldpe so do§li milostljivi Nadpastir, da venBajo delo s cerkvenim blagoslovljenjem ip. posveBenjem. Pred stopnicami, ki vodljo ki prijaznemu sve^ tišfiu, so Jih pod mogoBnim slavolokom vpriBo duhovšBine in vernega Ijudstva spoŠtljivo in prisrBno pozdravili: Provincijal p. ZupanBiB v imenu Kapucinskega samostana, župan Ant, Fazarinc s 4 odborniki v imenu celjske okoliške obBine, Franc Kmecl ip 3ožefa GolavŠek pa v imenu tretjega reda. Po slovesnem vbodu so bile pred svetinjami 8 muBencev, odloBinimi za nova oltaria, opravljene jutrnice in hvalnice. V nedeljo, dne 11. avgusta, so Prevzvišeni ob 7. uri zjutraj posvetili 6 dteloma novih, deloma prenovIjenih kelihov ter služili sveto maSo, med katero je izredno veliko števllo vernikov prejelo iž Njihovih rob svieto obhajilo. Nato so posvetili v razširjeni kapeli na zaliodni strani cerkve no\ra oltarja presv. Srca j"ezusovega in sv. FranBiŠka Serafskega ter so blagoslovili vse nove kipe, podobe slikarije in druge cerk^ vene priprave. Proti 12. uri so stopili na pridižnico ter na podlagi svetopisemskih besek: ,,Gospod, ljubil sem lepoto Tvoje hiše" izpodbujali mnogoštevilne verpike, naj ljubijo hišo božjo, skrbeB za njeno lepoto, in naj jo po vzgledu veBkaterih v pridigi navedenih svetpikov in slavnih mož, med njimi predsednika ekvau dorske republike, Garcia 'Moreno, radi ter pobožpa obiskujejo, da jira bo vir obilnih milosti. Koncno so gipjeni izrekli iskreno zalivalo kakor vsedobremu Bogu tako vsem blagim dobrotnikom za pripomoB pri veliBajstnem delu. V priznanje zvpličavnega delovanja 8B. oo. kapucinov so oBitno odlikovali p. provincijala Irt p. gvardijapa s tem, da so ju imenovali prvega za k'n.*-Šk, konzistorijalnega, drugega za Kn,-Šk. duhovnega svetovalca. Z darovanjem, z mašami na novoposveBenih oltarjih in z zahvalno pesmijo je bila imenitna, res prava evharistiBna slovesnost, katere nadvse sreBni izid nam bo v trajno veselje, konBana ob 1, uri popoldne. V pokritje stroškov za prenovljenje cerlkve so prevzvišeni vladika prispevali 200 K. Za ta dar in za vse, kar so storili za nas, naj 'Jim presveto Srce Jezusovo na priprošnjo sv. Cecilije in s)v. FranBišk,a podeli obilno plaBito, Kakor smojimpri dohodu klicaJi z besedami napisov-kronogramov na slayolokih: ,,eksCeLenCa, praV srCno naM pozDraVO«nl!" — ,,bLagosLoVI, oCe nebeškl, prllioD Ip DeLo ClsLanega naDpastTrJa!" — enako Jim veliaj za odhod iz srca prihajajoBi klic: ,,,prIsrCna boDI VaM zabVaLa, eksCeljenCa!" c Celj|e. Cuje se, da se nekateri politiki resno trudijo doseBi, da bi se pretožili nabori za celjski okraj iz Celja v St. Jurij ob južni Železnici, v Zalec in Vojnik. To bi bilo zelo pripravno ter združeno z. veliko manjšimi stro§td. Tudi za naše fante bi bilo to aosti bolje, ker bi jim ne bilo treba biti v skrbi, ktela preko trebuha* DeBek je zadobil težke poSkodbe, — V Jezernikovi gostilni v Lokrovcu v celjski okolici so pili dne 8. t, m. razni lantje, Bil je med njimi tudi zidar Janez Polnarfc Nazadnje so se tudi stepli in Polnarja je eden udaril s steklenico tako hudo po glavi, da je zadobil nevarno rano. Celje. (Izžrebani porotniki). Z/a tretjo porotfno dobo so izžrebani naslednji glavni porotniki: Franc Schuller, mesar in gostilniBajr v Slbvenjgradc.u; dr. Rudolf Sadnik, zobozdravnik vi Celju; losip Vretier, mesar in gostilničiar v Vojniku; ' Martin Košftomaj, me^ar, Bukovžlag; Martin' Jug, trgovec, Sv. Peter pod Sv. gorami; Jožef Srimz, >trgovec, Celje; Fran Lezer, posestnik, Ruše; dr. Josip Georg, bdvetnik v Smaxju pri Jelšah; Krizant Pirker, ' oskrbnik y Kostrivnici; dr, Hans Janesch, od^vetnik v Brežieab; Ivan Tratnik, mesar, Trbovlje; Peter Maj^tiB, veleindustrijec, Spodnja Hudinjla; Fjlip Krassnik, inženir, Loke pri Trbovljaih; Ivan Hudinc, župan v Z-agaju; Karol Cimperšek, trgovec v Sevnici; Ant. Kos, trgovec v Podsredi; Fmnc Westermjayer, kovaB