BređniStUo in upravnico: Maribor, Koroško ulice 6. „STRAŽA“ «Alji v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. 2 ■redni&tvom se more govoriti «mk dan od 11.—12. ure dopold. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Št. 30 Maribor, dne 11 marca 1912. HamCnina lista: Celo leto........(2 h Pol leta ...... 6 K četrt leta..............3 k Mesečno................. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila • se računijo s 15 vin. od čredne petit vrste ; pri večkratnik oznanilih velik popust Letnik IV. Mizerija. V našem državnem zboru vlada velika mizerija. Vse velike besede o našem parlamentarnem zastopstvu so puhle fraze. V resnici ni vredno delo našega ljudskega zastopstva počenega groša in nevolja, ki se ja(vlja vedno bolj in srdito, je povsem na mestu in je opravičena. Ko se je razširila volilna pravica in so prišle res najširše ljudske mase do besede, se je pričakovalo od nove zbornice, da bo prinesla nebesa na zemljo. Toda veliko poprej kakor je bila zbornica razpuščena, je prišlo razočaranje, Korumpirani sistem, vladaželjnost nemških strank in kratkovidnost slovanske politike, vse to je povzročilo, da je postala prva ljudska zbornica popolnoma neplodna. In pod enakimi razmerami, kot je trpela prva, iz splošne in enake volilne pravice izišla zbornica životari sedanja druga. Ne more se povspeti do kakšnega odločnega koraka,, do odločilne besede. Z obziri na levo in desno, na zgoraj in spodaj x se hoče izviti iz zagat, a se zapleta v vedno večje neprijetnosti. Kaj vse se je pričakovalo od sedanje, nofvo izvoljeno ljudske zbornice, a vispehev ni pikakih ! Če človek mirno gleda naše parlamentarne razmere, bi skoro obupal. Zdi se, kakor da hočejo merodajni faktorji sistematično z neplodnim delom zastrupiti jaivno mnenje in osovražiti vsako parlamentarno zastopstvo. Poglejmo na primer že samo postopanje vlade v sedanjih kritičnih časih. Mesto da bi se z energično roko 1'otila rešitve mučnega in škodljivega položaja, igra vlotgo gledajočega pasivnega neznanca. Ne. briga se za nič in ne stori nič. Naj stranke delajo tako ali tako, glasujejo tako ali tako, nič jo ne spravi iz apatičnega ravnotežja. Brez skrbi, da bi kdo nam mogel očitati nelojalnost, lahko pribijemo: da gospoduje v naših političnih in parlamentarnih razmerah taka mizerija, je največ kriva vlada. Razun vlade zadeval največ odgovornosti za naš obupen položaj mestne zastopnike. Ti ljudje mislijo, da se kmetu godi, kakor da bi bil v raju in hočejo vsa bremena zvaliti nanj. čeprav je življenje po mestih mnogo komodnejše, kakor na deželi, vendar mestni zastopniki /skušajo zvaliti vse na kmečko prebivalstvo. Da to ne gre in da se s tem bije vsaki' pravičnosti v obraz, to jih nič ne moti in vznemirja. POD LIHTKK. Vest. • Kitajska pravljica. Ta dogodba se je vršila v starih, starih, nepozabnih časih, ko se še ni pisalo letopisov. Tudi v onih časih so delali ljudje neumnosti, toda nobenega ni bilo, ki bi zapisoval te/ neumnosti. Radi tega smatramo mogoče lastne pradede tako pametnim. V teh starih, nepozabnih časih je prišla vest na svet. Rodila se je v neki tihi noči, ob uri, ko vse — premišljuje. Reka misli v mesečni svetlobi, trsje, trava, nebo, vse misli po noči. Radi tega je tudi 1'ahko mirno. Čez dan šumi vse in živi, in po noči molči vse in premišljuje. Buba misli, v kako pisanih barvah,se prikaže kot metulj. Rastline iznajdujejo po noči cvetlice, slavčki pesmice in zvezde — prihodnjost. In v taki noči', ko je vse premišljevalo — je pa prišla vest na svet. Mesec je pobelil njen obraz in zvezde so 'prižgale ogenj na dnu njenih oči. In tako je potovala vest po svetu. Godilo se ji ni dobro in ne slabo. Živela je kot sova. Čez dan ni hotel nihče govoriti z vestjo. Nihče ni imel Časa za to. Tu so nekaj 'zidali, tam nekaj podirali. Vsak se je branil z rokami in nogami: ^jAli ne vidiš tega, kar se dogaja okrog in na okrog? 'Tu se vlači kamenje, tam les, tam prihajajo konji. Dobro moramo paziti, da se ne ponesrečimo. — Kdo ima tedaj dovolj časa, da bi govoril s seboj, — o vest?!“ Po noči pa se je gibala vest popolnoma neže-nirano. Posečala je najbogatejše mramorne palače in najubožnejše koče. Da je položaj v naši tostranski državni polovici toliko bolj zamotan, mnogo pripomore kriza, ki vlajda na Ogrskem. Sicer smo notranje-politično popolnoma ločeni, in se pri vsaki priliki, če je treba ali nepotreba, od strani vlade zatrjuje, da sle ne smemo vtikati v ogrske razmere, jvendar je dejstvo,- da ravno ogirske razmere vedno pogubonosno vplivajo na našo državno polovico. Zidaj stoji v ospredju politične situacije bramb-na predloga. (T;a je povzročila Khuenolv padec in vse zmede, ki vladajo pri nas in pri D!grih. Mesto pa, da bi vlada z energično roko posegla, vmes in napravila red, se je rodila nesrečna migiel, rešiti položaj s provizorijem. Provizoriji, ‘to so najnaviadnejša sredstva naših vla|đ, 'če hočejo momentano skočiti iz zagate. Če s tem potisnejo v,es položaj v Še večje težkoče, jih to nič ne briga. Vzemimo samo sedanji slučaj glede predloge o brambni reformi. Mesto da bi se vlada odločno potrudila, izpeljati prepotrebno reformo, se je rodila v vodilnih glar/ah nesrečna misel, rešiti zadevo za enkrat s provizorij em. V tem famoznem provizoriju zahteva vlada čez 80.000 rekrutov, kakor je to tudi v reformni predlogi sami, toda razlika je ta, da reformni načrt predlaga dveletno vojaško službo. Je to seveda velike važnosti in popolnoma umevno je, če so sedaj poslanci proti temu provizoriju. Skoro povsem slično trnjevo pot, kakor bramb-na treforma, mora hoditi finančna predloga. Vlada se je namreč ustrašila mestnih zastopnikov, ki bi radi vse nove dohodke vporabili za uradništvo, in je finančne načrte kratkomalo odstranila iz| ' dnevnega reda. In tako kakor s finančnim načrtom, se godi v vseh vprašanjih; povsod samo krpucanje in malenkostno životarjenje. Pri takih razmerah mora priti do nezadovoljnosti. In to nevoljo napram vladi izpričuje s posebno jasno besedo nezaupnica, ki jo je dobila vlada pri glasovanju o Pantzovem predlogu. Toliko slavljena in negovana večina je bilai v trenutku razpršena in pe da hi bilo treba kakih posebnih okoliščin, je doživela prav glasno nezaupnico. Po teh razmerah pač ni nič Čudnega, če si že skrivnostno šepečejo vodilni politiki o bližnji krizi; 'sedanjega ministrstva, ker s tako miizerijo, kakor je zdaj, se pač ne da vladati. * * * Prav na lahno se je dotaknila spejče osebe. Vzbudila se je oseba, opazila v temi žareče oči in vprašala: .„Kaj hočeš?“ „Kaj si napravil danes?“ je vprašala vest s tihim glasom. ,„Kaj sem napravil ! ? Mislim, da nič kaj posebnega ! “ („iPomisli ! “ „Mogoče, da sem . . Vetft se je oddaljila k drugemu in ni ga bilo človeka, ki ibi lahko še zaspal, kogar je vzbudila vest. Celo no(c je premišljeval o tem, k'g|r je delal čez dan. In mnogo, česar ni mogel slišati v drvenju in drvenju ' dneva, je slišal v tihoti premišljajoče noči. Le malo ljudi je lahko mirno spalo. Vseh se je polastila brezspalnsst. Celo bogatim niso incagli več pomagati ne opij in ne zdravniki. Celo modri Libante,u ni vedel nikakega sredstva proti tej zlobni brezspolnosti. Lihancu je imel več denarja, več njiv, več hiš kakor drugi. Radi tega so ljudje mislili: Ako ima vsegajvieč kakor drugi, moral imeti tudi več razuma. In imenovali so Lihancuja, modrijana. Toda ravno Lihanou je trpel najbolj na brfez-spalnosti, a ni vedel, kaj mu je napraviti prđti njej. Vsi so bili njegovi dolžnikMn vsi so delali svoje cele življenje, da So poravnali svoje dolgove. Tako modro je ukrenil Lihancu, Kot modri možf je vedno vedel, kaj ima storiti. Ako ga je okradel njegov dolžnik in ako so ga zasa-čili, pretepel ga je Lihancu v svoji modrosti do krvi, da je 'služil drugim za vzgled. In čez dan se je zdel zares zelo moder: kajti ljudje so se ga bali. Po noči' so se pa podila Lihancuju vse druge misli po glavi. („iZakaj krade? Ker nima ničesar jesti. In ra- Polom v Pulju. : j Pulj, dne 8. m^rca. V nedeljo ob 10. uri dopoldne se je vršil tukaj protesten «shod Hrviatov zaradi dogodkov v naši občini. Udeležba je bila ogromna — tolika, da je morala polovica zborovalcev ostati zunaj ria cesti. Govoril je dr. Laginja, ki je razpravljal tako prepričevalno, da je 'bilo poslušalstvo kar elektrizi-rano. Ogorčenje je bilo nepopisno. Resolucija, ki je bila enoglasno sprejeta, odobrava korak viaae in naproša isto, naj ostane toliko časa na zavzetem mestu, dokler se ta hlev 'popolnoma ne očisti ip pride tudi slovanski živelj do primernega zastopstva. Izjava Rizzija v „Neue Freie Presse“', da aretiranci ne spadajo k njegovi stranki, je drgnUi neresnica. Razlika je le, da dvojica teh poštenjakov spada k radikalni stranki, to je: odkrita iredentista sta, dočim so drugi bolj prikriti. ! Priva dva sta dr. Pesante in blagajnik Galante. Prvi je še-le malo Ča-sa v Pulju (tri leta in pol) in se ni nikdar eksponira!. Drugi pa je obče znan kot najhujši iredentistu Pri zadnjih državnozborskih volitvah (junij'a 1911) je bil 13. junija v enem dnevu trikrat aretiran zaradi kupovanja glasov za dr. Rizzija?! ! Ali ni torej dT, Rizzi jev pristaš? Vsi aretiranci so v občinski službi in — razun dr. Pesanteja — z ljudskošolsko izobrazbo (3 do 4 razredov), a s plačo 300 do 400 K mesečno. Pa to da niso njihovi pristašji! Najhujši med njimi je Privillegijo, ki je pred nekaj leti nesel venec na ‘krsto umrle Oberdankove matere. Jaz poznam vse te ljudi osebno, a poznam tudi njihove privatne razmere. Živeli so razkošno, da ni bilo luksusa ne konca ne kraja, V plinarni so sedaj nameščeni državni uradniki, ki vodijo tekoče posle in revidirajo račune. Deficita v plinarni so konstatirali doslej pol mUijopa kron. Iéltotako so pri občinski blagajni nameščeni državni uradniki. Da vlada ne pusti te ^misije“ iz rok, to je gotovo in se pripravlja celo k energičnejši akciji. Baron Gorizzutti je v sporazumljenju s ’ pristaniškim admiralatom izdal odlok, da se v teku tega meseca sestaivi mešana komisija, sestojjejča iz zastopnikov vseh strok, ki bo permanentna) in bo njena naloga, da temeljito revidira vse občinske zavode in podjetja. Pripravljeni moramo biti torej na velika iznenađenja. Včeraj so našli zaračunjenih 17.000 K tisko- kaj nima ničesar jesti ? Ker nima časa, da bi kaj zar služil: cel dan ne more nič drugega začeti, ker mora vračati svoj dolg s svojim delom.“ Modri Lihancu se je moral večkrat smejati. i,,Dobro! Izkaže se, da me je okradel in jaz pa rem temu kriv!'“ Smejal se je, zaspati pa vendar le ni mqgei. In tako daleč so prignale brezspalne noči Lihancuja, da je vkljub svoji veliki modrosti nagnani! nekega dne: i„iVsa; polja jim vrnem, vse hiše!“ Sedaj so pa začeli upiti sorodniki našega Lihancuja: „To ima od brezspalnosti. B'respalne noči set izpremenile modrijana v norca,!“ In zdravniki so rekli isto. Nastal je velik ropot. („Vsemu temu je „,Ona“ kriva. Ako je znorel že najmodrejši med nami, kaj se pa zgodi še-le p)otein z nami?“ In vsi so se prestrašili:: bogatini' in reveži. In vsi so tožili: „'Tudi mene muči „iOna“ z brezspalnostjo! “ „In mene!“ „Mene tudi!“ „In mene!“ Reveži so se še bolj prestrašili kakor pa bogatini : „iVsega imamo manj kot oni, torej tudi razuma. Kaj se zgodi z našim razumom?“ In bogatini so, govorili : „Glejte, kako muči „Ona“) uboge ljudi, mi moramo pomagati revnim!“ In vsi so začeli premišljevati, na kak način Bi se rešili vesti. IToda nihče ni prišel do pravega zar ključka. V onem času je žiVel v Nankingu Apno, moder fp učen mož, kateri je slovel po celem Kitajskem radi svoje modrosti in učenosti. (Konec prih.)* Strap 2.___________________________________________ Vin©, a izvedenec je cenil vrednost k večjejmu na — •SODO K. Aretiranec Fillinich -- eden največjifh kamori-stov — je bil davčni uradnik, a so ga poslali v pokoj radi političnih vzrokov, V tem svojsijvu je dobival 70 K penzije. Potem je služil pri pbčini itri leta in dobiva za to 400 K mesečne penzije. Pred leti so zidali tu licej in ob enem — Fillinichevo hišo, obojno na isti račun, namreč občine. .„Giornaletto“, glasilo kamore, je dobival — kar kor dokazano — 80,000 K na leto. Te lepe kronice so Šle „Giornalettu“ po vodi za Vekomaj ! Morete si li predstavljati konsternacijo ? V vladnih krogih vlada veliko zadovoljstvo z vspehom te akcije. Vlada je določila tudi v osebi, bar nona Gorizzuttija kaj primernega moža: odločen in energičen človek je. A tudi pravičen. Bivši župan in vsi' občinski nameščenci so pod policijskim nadzorstvom. Prišel je torej dan plačila; Za kamoro. * * * ■■ ■. Zanimivo je sedaj prebirati puljske čashike. — Na jint er e s ant n e j ši je gotovo „Omnibus“, hrvaško in italijansko pisan opozicionelni list. Zradnja Številka je prav specijelno posvečena deželnemu glavarju li. Rizziju s sledečim posvetilom: i„;L'udoviku Rizziju, komendatorju, deželnemu glavarju in puljskemu državnemu poslancu, posveča to slavnostno številko „Omnibusa,“ štiri tisoč hrvaških volilcev tretjega volilnega okraja.“ V uvodnem članku, naslovljenem z „pies ira©“ pravi „Omnibus“!: „(Vendar je prišla končno tvoja ura, tatinska kamora! Bodi blagoslovljen trenotek, ko je c. kr. Škorenj zadel sedalo tvojega župana, kajti ta trenotek pomen j a odrešenje tega ubogega mesta, 'ki si Je izsesavala kakor kak polip, kakor da bi bil fevd tvoje rodbine.“ Res krepke besede. |0 sedaj toliko imenovanih drugih osebah puljskih jaravi „(Omnibus“ tako-le: „Župan Guglielmo Vareton je bil končno smešna marijoneta. Giacomo Fillinich, imenovan „^superuomo“, je bil kompare in intimen prijatelj vsega kamoristiČrie-ga generalnega štaba. Tpmmaso Galante je simpatičen tat. Ukradel je 60.000 K, a v tej svoti niso všteti volilni izdatki, ki bi znali doseči nad 200,000 Kj Giovanni Petris, podžupan ' in prvi bratranec Viljema Varetona. Petrisa so denuncirali sami Gale-žani, ki jih je oropal, kakor nas.“ O drugih osebaih pravi, da izpregovori prihodnjič, pravi pa, da so kradli, ker so Videli druge — krasti, in predlaga, naj jih izpuste, ker bo dovolj znanejšdh in tudi višjih oseb, s katerimi ise bo treba baviti. Končno naj omenimo Še dva lepa slučaja, ki jih navaja „{Omnibus.“ Prvi slučaj: Občina je kupila prostor za novo tržišče pri Sv. Maritino. V občinskih knjigah stoji pisano, drf je bilo kupljenih 460 sežnjev in prav toliko je bilo tudi plačanih, med tem ko ta prostor na obsega več, nego 260 sežnjev! Drugi slučaj : V Četrtek je prišel h' Momisarju neki „kompa-re“ (boter) in je vplačal iv občinsko blagajno 11.000 K. Plačeval namreč ni bogtve koliko Časa ne plina, ne vode, ne električne luči, kakpn mnogo drugih nie. Ta „kompare“ pozna kazenski zakon: in ve, dia je nekaznjiv tisti, ki prej povrne Škodo, predno izve o celi stvari oblast. In ta pompare“* nikakor ni kak Rovinjec. Shodi* 5 ; Hoče pri Mariboru. Včeraj 'dne 10. t. m. po rani sv, maši je imel naš državni poslanec gospod P ji- š e k shod. Zbralo se nas je lepo število kmečkih mož. Za predsednika shodu je bil iz/voljen domači vrli Župan gospod Verdnik. Govor poslancfa Hšeka, ki se je nanašal na delovanje naših poslancev v deželnem ih državnem zboru, s posebnim ozirom ria razne važne gospodarske izadeve slovenskega ljudstva, smo z zanimanjem poslušali. Živahno so zborovalci odobravali obstrukcijo in naravnost prosili poslance, naj vstrajajo v pravičnemu boju proti oholi nemško-nacionalni večini, (Gospod Franc Rojko je na ito predlagal sledečo resolucijo: Navzoči volilci odobravamo neustrašeno postopanje slovenskih deželnih poslancev. Cast Vam, mi Vam zaupamo, mi stojimo za Vami. Ziahtevamo za S io venete popolno enakopravnost. Resolucija je bila z velikim navdušenjem enoglasno sprejeta. Ker nameravamo ustanoviti v Hočah podružnico kmetijske družbe, je govoril o njih pomenu in koristi poslovodja Fr. Ž e b o t iz Maribora,, Pogovorili smo se še o marsičem drugem, nakar se je lepi shod zaključil. Velika Nedelja. Občni «bor tukajšnjega katoliškega slovenskega bralnega društva „(Mir“ še je vrlo dobro obnesel. Pomnožilo se je štejvilo udov in lanski primanjkljaj smo nadomestili s prebitkom, Društveniki so z vnemo čitali dobre katoliške časopise In knjige in se radi udeleževali društvenih prireditev, Člani Mladeniške in Dekliške zveze so marljivi udje našega društva. Tekom leta so priredili;sledeče igre: „punaška deklica“, „iRepoštev“, „Svojeglavim Minka“, „jMojstra Križnika božični večer“,„(Oh ta Polona“, „Prisiljen stan je zaničevan.“ Dohodki teh prireditev so se v-porabili v društvene namene. Računi so se našli v popolnem redu. Novi društveni odbor je isti kot lani. Upamo in prepričani sino, dia bo društvo tudi v tekočem letu napredovalo. Politični pregled. Državni zbor. Dunaj, 8. sušca. V našem državnem zboru se palati sedaj prazna slama. Še vedno je na dnevnem redu draginjsko vprašanje, a proti draginji se seveda ni ukrenilo še ničesar. Kakor v prejšnjih dneh, govorilo jo tudi danes k draginjski deba|ti več govornikov, med njimi tudi poslanec Gostinčar. Pečal se je zlasti z izrodki kartelov in dosegel s svojim govorom prav lep vspeli. Po govorih štirih poslancfev k tej točki je bila ora-ginjska debata zopet prekinjena in se bo nadaljevala v prihodnji seji. \:V-. Potem je prišel v razpravo nujni predlog posl. Kornerja radi sodnijskih imenovanj na Češkem. Govoril pa je k predmetu samo en govornik in je bila nato razprafva tudi v tej zadevi prekinjena. Nekoliko zanimivejša je postala današnja seja h koricu. Finančni minister Z Meški je odgovarjal na interpelacijo poslanca pl, Pantza, ki je zahteval pojasnila, ker je finančno ministrstvo dovolilo tovarni za orožje' v Steyrju razdeliti gratis-iakcüje med svoje akcijonarje. Ta od go voh je i bengalično lučjo posvetil v počenjanje kapitalizma. Družba, ki ima tovarno za orožje v Steyrju, je že več let sem razdeljevala visoke dividende in je razen tega nalagala Še en del dobička v neki poseben rezervni zaklad, ki je dosegel že višino 2,100.000 K, Iz teh dveh Miltonov naj bi se napravile sedaj akcije, ki bi se naj kar naravnost zastonj podarile dosedanjim ak(cijonarjem. Gči-vidno je to drzno prevaranje davčne oblajsti, a Vlada je vendar dala svoje dovoljenje. Zrileski je skušal to postopanje vlade opravičiti, toda to se mu ni posrečilo 'in je bil ■sprejet predlog, naj se otvori o ministrovem odgovoru debata. Po še nekaterih manj pomembnih vprašanjih je bila seja ob VA. uri zaključena. Prihodnja seja državnega zbora v torek ob 11. uri predpoldne. * - h * O d m e v i za d n j ib dr ž a v h o; z b or s kih volitev. imunitetni odsek je danes sklenil, izročiti poslanca Friedmanna, ki zastopa I. dunajski okraj. V zvezi z njegovo izvolitvijo se je dognalo več sleparij, tako je na primer prišlo na dan 2&0 krivih policijskih prijav. Uidi se, da sto judovski svobodomiselci pri zadnjih 'volitvah dejali pnoti krščanskim social-cem z vsemr, tudi z najnepoštenejšimi sredstvi. Dr. Vencelj Skarda umrl. Predsednik mladočeškega eksekutivnega; odbora, dr. Vencelj' Škarda,j je v jtetek dne 8. t. m. umrl. Rojen je bil leta 1861 V Pragi, kjer je po končanih študijah otvorit odvetniško pisarno. Od leta 1896 je bil deželni poslanec! in tudi deželni odbornik. V pogajanjih med Cehi in Nemci je igral važno vtogo. Bil je vnet zagovornik sprave. Deta 1907 je bil poklican v (gosposko zbornico. Državni poslanec Frane Rutscher umrl. V četrtek dne 7. t. m. je umrl državni in dežel- ni poslanec Franc Rutscher v 47. letu švoje starosti, . Po poklicu je bil kmet.' Pripadal je nemški agrarni stranki. i Nemčija. , Kakor je sedaj določeno, pride cesar Viljem s princem Avgustom Viljemom in princezinjo Viktorijo Lujizo na svojem potovanju na Krf, dne 23. marca na Dunaj. Na kolodvoru ga pozdravi naiš eesajr Fran Jožef I. - -i * * «•» ,, V petek dne 8. t. m. se je vršila konečna volitev predsedstva nemškega državnega zbora. Kjer nemški cesar ni hotel .sprejeti provizoričnega predsedstva, v kateretm je bil tudi' en sociaJdemokratični podpredsednik, ki pa ni hotel iti na dvor, je /bastalo v svobodomiselnih nemških krogih mnogo zmešnjav. Nacionalni liberalci so «omahovali do zadnjega trenutka med svojimi zavezniki izza volilne borbé, socialnimi demokrati, in med konservativnimi strankami., Do zadnjega trenutka so se vršila med strankami pogajanja in pojavili so se najrazličnejši predlogi. Nihče ni vedel, kako bo volitev izpadla. Izvoljeni so: Za predsednika Član svobodomi- selne ljudske stranke Kaempf, ki je bil izvoljen tudi pri provizorični volit vi, Član centra, Spagli n, je ostal s 5 glasovi v manjšini. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen nacionalni liberalec Paasche, in za drugega svobodomiselc Dove. Socialdemokratični podpredsednik Scheidemann — ki je bil pri provizorični volitvi izvoljen za prvega podpredsednika — ni bil vec izvoljen. Hrvaško. Sarajevska „Srbska Riječ“ napada narodno jedinstvo Srbov in Hrvatov v Hrvaška. Pravi, da so Hrvati „klerikalna masa ljudi“, s katerimi bi se ne smelo sklepati nobenega jedinstva. Bosanski Brankoviči bi prav res Zaslužili, ida pridejo pod tako nar željen bič Klnien-Hedervaryja, potem bi mogpče drugače pisali. Srbija. Dne 6. t. m. se je na svečan način proslavila v Belgradu tridesetletnica proglašenja Srbije za kraljevino. Povodom te slavnosti je imela zvečer srbska akademija Znanosti svečanp akademijo. Vse srbsko časopisje se v uvodnikih spominja zgodovinskega 'dne ter povdarja, da so Srbi tekom te dobe doživeli res mnogo težkih bojev, razočaranj in nesreč. Listi izražajo nado na boljšo bodočnost svobodne srbske kraljevine. Stavka na Angleškem. Cene premoga n 'a F r a n c o s k e m poskočile. Zaradi «stavke angleških rudarjev slo plačale paroplovne družbe v Lorientu (vojna in trgpvslka luka ob francoski bretanjski morski obali) 40 frankov peč za tonelato premoga. Amer i kanski rudarji, V premogovnih rudnikih? severpih držav groze rudarji z generalno stavko, ki prične Še-le 1. aprila, če jim do’ tega dne delodajalci ne ugode zahtevanega poboljšanja. Rudarske orgalnizacije zahtevajo 20od-stotno povišanje dnevne mezide, osemurni delavnik in skupno mezdno pogodbo, veljavno za dobo treh let. Lastniki rudnikov odklanjaj? jirvo zahtevo, ker bi preveč trpele njih blagajne. Letno bi prispevali lastniki rudnikov 130,000.000 meji se nahaja prijazna vas Jevšče , ki spaas k livški občini in kobariškemu okraju. Ko so se predlanskim Avstrijci in Italijani pričeli prepirajti radi znane afere „Cima Dodici“ na Trentinskem, se je sestavila avstrijsko-italijahska vojaka komisija vi, sjvr-ho mirovne poravnav© vseh sporov in regulacije mej. Dosedaj je imela ta komisija mnogo opravila na Južnem Tirolskem in kmalu pride na našo mejo. A že sedaj se vzdigujejo v italijanskih' listih onstran meje vznemirjajoči glasovi, da vas Jevšiček z vsem kompleksom gozdov in travnikov med Krikom in Matau jurjem spaida pocl Italijo. Tlako 'da gOvore historični dokumenti. Koliko veljajo taki „(historični dokumenti“1, na katere se je v aferi hribovja, „Cima Dodici“ skliceval celo ugleden veronski senator, je pač dokazal ta slučaj, ko je navzlic Vsem pohodom alpinojr, dokumentom in viharjem v kraljestvu to gorovje vendar pripadlo Avstriji. Matica Slovenska priredi v neldeljo dne 17. t. m., ' ob 10. nri dopoldne, v magistralni dvorani v Ljubljani svojo glavno skupščino z naslednjim ‘dnevnim redom: 1. Ogovor predsednikov; 2. poročilo taj- nikovo; Sv poročilo blagajnikovo o Li 1911 in o proračunu za 1. 1911 ; 4. poročilo preglednikov računov; 4 dopolnilne volitve (po § 10, al. b). (Po § 10, al, b. društvenih pravil se „pri teh volitvah vštetvajo tudi lastnoročno podpisani volilni listki neiiavzočih društ-venikov.“1 (Za društvenike se smatrajo, oziroma volilno pravico imajo le tisti, ki so do dne 4 marca 1012 poravnali članarino za 1. 1911 ali za 1. 1912.) Po § 12, al. d. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg.: Dimnik Jakob, Koblar Antpn (Kranj), IMaselj Fran, dr. 'Mohorič Fran, dr. Opeka Mihael, dr. Poljanec Leopold (Maribor), Pleteršnik 'Makso, dr. Šket Jakob (Celovec), Bkerbinc Silvester, Zupančič Vili-bald. OistanejOpa še v odboru: dr,. Bezjak Janko, dr. Demeter Bìeiweis vitez Trsteniški, dr. Detela F., Govekar Fr,, vitez Grasselli Peter, dr. Gruden Jos., dr. Ilešič Fr., Koder A., Milčinski Fran, Orožen F., Perušek R,, dr. Požar Lovro, Senekovič A., Sušnik Ivan, dr. iSlebingOr Janko, Subic Ivan, dr. (Tavčar Ivan, Trstenjak A., Turk Jakob, dr. Ušegičnik Al., dr, Zibašnik Fr., /Zupančič Oton. Izven Ljubljane: Finžgar Frah, Gangl Engelbert, dr. Kos Pr., dr. Lončar Dragotin, dr. Murko M., Seidl Ferdinand, Svetce Luka, dr, Tominšek Josip, 6. Volitefv, računskih preglednikov; 7. slučajnosti. Liberalci so imeli v četrtek, kakor poročajo v „Sfov. Narodu“, sejo izvrševalnega odbora Narodno .stdanke. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, so v tej seji govorili o ustanovitvi društva za varovanje zvestobe oženjenih mož. Poročal bo dr, Kukovec. Lepa zmaga. Na Ptujski gori so pri občinskih fvolitvadi, kakor poroča „Slovenec“, zmagali Slowenen Tretji razred je bil do sedaj v rokah nemškutarjev. Je to prav Tepa zmaga v ptjujskem okraju. Zaznamovati jo moramo še tem bolj, ker se je predzadnji „Štajerc“ radi teh volitev silno repenčil. Napisal je kar uvodni članek, v katerem ‘je priporočal svoje kandidate, ki so pa propadli, da je kar Veselje, Zahtevajte povsod le vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Druge vžigalice niso naše. Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da, rabi samo te vžigalice ! „Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehnično društvo „Zarja“ v Gradcu si je izvolilo na svojem i. rednem občnem zboru za 1912 dne S. t. m. sledeči odbor: iur. Jakob Rebernik, predsednik; iur. Alojzij Remec, podpredsednik; med. Zbran Jošt, tajnik; med. Jakob Rebernik, blagajnik; phil. Iva Sivec, knjižničar; phil. Josip Gombotz, gospodar; med. Ludovik Kramberger, odb. nam. . Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. S. L. S. na Kranjskem je pri volitvah) {v trgovsko in obrtno zbornico prodrla v mali obrti, ki je letos volila samo enega zastopnika, 'z veliko večino. Izvoljen je za- svetnika trgovske in obrtne zbornice zidarski mojster Ivan Ogrin, Ta rajzred, ki je bil do sedaj v rokah S. L. S/, si je ista častno ohranila. Oddanih je bilo za S, L. S. 2757 glasovnic, za liberalce pä okoli 2500 glasovnic. Ljut boj se je bil letos \ skupini male trgovine. S. L. S, je v tej skupini prodrla z 89 glasovi večine. Ta razred je bil poprej posest liberalae stranke. Liberalne trdnjave pokajo in se rušijo na vseh koncih in krajih. Liberalci imajo sedaj v trgovski in obrtni zbornici 13 svetnikov, S. L. S. 8 (prej 7) ih Nemci 4, Odkritje južnega tečaja. Preko južne Amjerikie dohaja zanimiva vest, da se je posrečilo odkriti južni tečaj. Kakor jo 'v poletju 1909 šla po svetu vest, >da se je Cooku in Pearyju posrečilo, prodreti na severni tečaj, tako igrata tudi /sedaj pri južnem tečaju dva moža vlogo in sicer Norvežan (Amundsen in pa Anglež Scott, in ne ve se Še za gotovo,;1 komu teh -dveh pripafcia lovorika. Na Norveškem v KJristijaniji ,so razširjena poročila, da je Amundsen odkril tečaj, londonska pa vedo povedati, da ga je Scott. Z nar-petostjo se pričakuje, kako se bo ta tekma končala. Oba raziskovalca sta ha potu v 'domovino. Kako sodijo v Avstriji in kako v Itak ji. O tem imamo dva lepa vzgleda. Naše sodišče je obsodilo 2 laška podanika Demarca in Coletti j a, ker sta zasramovala Avstrijo in pela proti-avstrijske pesmi; Uà-tri dni zapora! — V Vidmu pa je bil te dni obsojen ubog avstrijski delavec iz Visča v Furlaniji, Reveža M je bil) opit, se je v. Palmtoovi onstran meje v neki oštariji kregal z drugimi laškimi pivci radi Tripolisa. Zato bo sedel v ječi 'dva meseca. Akcijska družba Leykam-iJosefothal. Upravni svet omenjene akcijske družbe na JJfunaju (je sklenil, da dobe lastniki delnic sedem odstotkov dividend, to je 28 K za vsako delnico. Čistega dobičkaje L 1911 2,109.656 K. Ta akcijska družba izdaja med drugim tudi graški list „Tagespost.“ Dobiček je prav lep, za to so pa delavci po teh tofWamah presneio slabo plačani. Hmelj. Zateč dne 2. sušica: Na hmieljskem trgu se v tej dobi ni nič spremenilo. Pokupilo se je tudi' ta teden več partij žatečkega hmelja. Cene slo bile iste in so se gibale med 425 do 435 K in sicer: 420 — 425 K za hmelj slabše kakovosti, 425 do 430 K za srednje, 430 do 440 K za dobro srednje in 440 do 450 K za hmelj prima kakovosti. Tjulegja hmelja je bilo malo v prometu in cene sOf-mu bile neizpre-memjene. Vreme je bite 'deli teden popolnoma pomlar dansko, toplo in solnčnafo; danes je začete deževati. — Francoski hmelj: Pridelovanje hmelja na Francoskem pada, osobito v okrajih, ki mejijo na Nemčijo. Francosko poljedelsko “ministrstvo registrira to dejstvo s povkairkom, da mu da to misliti. ; — Tudi v pretečenem tednu ni zaznamovati posebnih sprememb. Tuji hmelj je imel* večji promet, cene so se pa znižajte za 5 do 10 K. Vreme jo pomladansko in nudi priliko, pričeti s hmeljskim delom na poljih. — Koliko hmelja je pridelala Avstrija leta 1911 ? Poljedelsko ministrstvo je ravno klar izdalo) statistične podatke, glasom katerih se je v Avstriji pretečenega leta znižala površina za pridelovanje hmelja za 1300 hekt. Pridelalo se je hmelja polovico manj, kakor lanskega leta; bila je torej zelo slaba letina za hmelj. Za vsem se je v Cislajtaniji pridelate 173.000 met.' stotov hmelja. Štajersko. Maribor. Slovajnska čitalnica v Mariboru je priredila včeraj dne 10, t. nL v veliki dvorani Nar. doma pod vodstvom profesorja glasbe,, gospoda Dru-zoviča, velik koncert, ki je privabil najodličnejšo družbo iz Spodnjega Stajerja. Mariborska čitalnica slovi po svojih prireditvah, koncerti so pa redki, a če se vrše v znamenju vodstva gospoda DruzoviČa, privabijo vedno vse glasbeno izobražjenstvo od blizu in daleč. Tlako tudi včeraj, Dvpratoa je bila skoro razprodana. Vspored je bil bogat in mnogovrsten, iz nemške, poljske, ruske in — seveda — ponajveč slovenske. glasbene literature. Gospod Druzovič si je z neumornim trudom po večletnem naporu ustfvarli moški in mešan zbor, ki je dosegel visoko stopinjo dovršenosti in nam dokazal, da še v Mariboru da u-metna pesem negovati in dovršeno proizvajati. Otvo-ril je koncert Mendelssohnov „/Viničarski zbor“, potem dve poljski narodni za moški zbor. Umevanja in navdušenosti občinstva nismo našli. Gospod Trošt se je v Chopinovem Nokturno op. 62, 2 in Scherzo op 39 izkazal kot pianist in interpret, a poznejte v Men-delssohn-Lisztovi parafrazi kot 'tehnično izborno izučen umetnik, Četrta točka vsporeda je razgrela Občinstvo. Obe pesmi: „Kakor bela golobica (Krek) in „Bdlest Kovač“ (Sajovic), težka skladba, morale ste so ponoviti, V drugem 'delui morda pesem „Pastir* (Juvanec) ni spadala v okfvdr tega koncerta, a bila jc dobro izvajana in sta žela «Solista, gospoda AšftČ in Hohn j ec, obilo občudovanja in zasluženega priznanja. Sklepni točki: A- Foerster: ,„(Ljubica“ in JL glasnim Šumom s kora“ sta dosegli Višek navdušenja. Občinstvo je dobilo prepričanje, da stremi Slovanska čitalnica v 'Mariboru za vzvišenimi cilji prave umetnosti in je treba to njeno stremljenje vsestransko podpirati. .Gospodu Druzoviču Čestitamo odkritosrčne. F. T. Maribor. Dne 21. sušea'spuste v morje našega drugega morskjega velikana,, bojno ladijo „(Tegetthoff.“ Podružnica mornariškega društva za Maribor in okolico bo Skrbela, da bodo pri tem slavlju dobili udje mariborskega mornariškega društva v spomin, da bo n d va bojna Iadija nosila ime slavnega mariborskega rojaka, junaškega admirala Tegetthoffa, posebno ugodne prostore. Pojasnila dajeta radevolje komisar za agrarne operacije gospod Sima-Gall in pa blagajnik gospod dr. Fritz Scherbaum v Mariboru. Maribor. Mag farm. Viktor Savost je vložil na namestnijo prošnjo, da bi se mu dovolil delokrog njegove apoteke v Franc Jožefovi cesti štev, 1, razširiti na celo magdalensko predmestje. Maribor. Danes dopoldne sta v Melju zdirjala dva tožka konja in sta zdirjala proti Tegetthoffovi u-lici v največjo gručo ljudi. IJe s težavo 1 so zbežali ljudje na vse strani. Zraven Kifimannove urarne je le mate manjkate, da ni pobil zdivjani konj treh mo-žkijh na tla. Pri hotelu »,(Stadt Wien“ je prišla pod konja ena ženska,, ki je dobila precejšnje poškodbe. Konja sta divjala naprej. Le z veliko težavo so ju na to prijeli. Baje je hlapec konje pri vpreganju neusmiljeno pretepal. Maribor. V nedeljo dne 17, t. m. se predstavlja:, „V znamenju križa.“ Zgodovinska Slika v petite dejanjih iz dobe prleganjanje kristijanov. Spisal Wilson Barret. Glasbo William Rose. Za oder priredila Dolcini in H. Rohrmann-Riegen. Poslovenila Minka) Govekarjeva. Sodeluje orkester Glasbenega društva. Blagajna se odpre ob 3. uri popoldne. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Prihodnja predstava dne 14. aprila zvečer. St. lij V Slovenskih goricah, V bolnišnici u-smiljenih teratolv v Gradcu je umrl Jurij Morgan, v-pokojeni železniški uradnik. Bil je naš hud narodni nasprotnik. St. Hj v Slovenskih goricah. Na cvetno soboto dne 30. marca bo pri nas) fcopet žlVinjski sejem, katerega je okrajno glavarstvo dovolite. Ker pride mnogo kupcev iz severnih krajev, je pričakovati res mnogo živine. St. lij v Slovenskih goricah. Janez Bračko, v službi pri Janezu Baumanu v StrihOvcu, je v 'petek po noči radi teme zgrešil v St. liju pravo pot, je padel v globoko preseko južne železnice zraven tunela in si je pri tem zlomil’ desno nogo. Kumen. Jakob Lorene, drvar pri A. Lešniku na. Kumenu, je dne 7. t. m. pri podiranju drevja ponesrečil. Deblo mu je padlo na levo nogo in mu jo strte. Ranjenega Jakoba Lorenca so takoj odpeljali v bolnišnico. Iz Kozjaka. Leopold Puhmeister, drvar na. Kozjaku, je v soboto dopoldne podiral drevje v hosti. Padajoče drevo ga je pri tem zadelo in ga na glavi hudo rabilo. Težko poškodovanega so takoj odpeljali v bolnišnico. Celje. Redni občni zbor občeslovenskega obrtnega društva v Celju se vrši dne 17» t. m. ob 2. uri popoldne v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: < 1. Pozdrav predsednika. 2. Porbčilo tajnika, blagajnika in revizorjev. 3. Določitev programa za obrtni shod. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Šmihel nad Mozirjem. 'Umrl je dne 6. t. fen. po kratki in hudi bolezni posestnik in bivši cerkveni ključar Franc Goltnik, po domače Napotnik. Raflni je bil v vsakem oziru poštenjak in odločen pristaš S. K. Z. Gornjigrad. Izvoljen je torej c. kr. notar za župana; dbbil je tudi dva glasova od naših. Prvo dejanje pri sledeči soareji je bilo navadno liberalno po-litikovanje, ki smo ga sicer vajeni iz ust Tjrobejeve-ga študenta. Spisovanje pogodb pač menda poplitvi duha, sicer bi ne pravil, kaka nevarnost je. „klerikalizem“ za slovenstvo, ali o nagibih dr. Verstavšekove prelevitve. Ce bodo vedno te reči na tapetu, sklicali bomo volile©, da) povedo odločno beseite, je li so volili odbornike,, da jih Drukar politično Šola, ali ne! Torej, gospod Drukjar, pamet!/ Casi so minuli, ko smo si dali dopasti vse od a, kr. uradnikov, Timeo Danaos! Koroško. St. Lipš. 'Občni zbor izobraževalnega društva, ki se je moral dne 4. svečana zaradi debelo zapadlega snega preložiti, se vrši v neldeljo dne 17, t. m. ob 3. uri popoldne pri Hajbnerju v KdŠnivasi. Naša dekleta vprizorijo igro s,Neža in Fabiola“ ' in fantje tudi eno gledališko predstajFjo. Ob neugodnem vremenu se vrši občni zbor v župnišču. K obilni udeležbi vabi odbor, Celovec. 'Občni zbor Slovenskega krščanskosocialnega delavskega društva za Celovec' in okolteo se vrši v soboto dne 23. t. m., ob 8. url gveče|r v mali dvorani hotela Trabesinger. Vse društvenike in prijatelja našega delavskega društva vabi' ’ prisrčno — odbor. Celovec. Občni zbor S. K. S. Z. se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne v hotelu Trabesinger v Celovcu. Že zdaj opozarjamo, da naj določijo vsa društva Svoje zastopnike. Primorsko. Koliko 'Goričani v enem mesecu popijejo in pojedo? V Gorici go v teku meseca februarja pojedli 136 gojvedi, 4 konje, 50 telet, 2 košitrujna in pa 227 svinj. Vse to je bilo zaklano V mestni klavnici.. Od zunaj pa so pripeljali že zakladnih) ' 233 telet, 14 ko-štrunov, 41 jancev, 20 .svinj ter 8637 kil že raeseka-ga mesa. Tudi to so Goričani pojedli oni/ imeseo. To pa so zalili s 661 hektolitri pive. Koliko se pri tem povabili vina, žal, ne vemo. Vojska. i Izganjanje Italija no v.. Vali iz Beiruta brzoja$ylja glede izganjanja Italijanom : Sto Italijanov je dne 3. marca, 80 pa dne ‘4. marca mimo odpotovalo. Ostali bodo V kratkem odpotovali. Pet družin je prosite, naj se jim da otomansko državljansko. Razgled po svetu. Zrakoplovstvo. Aviatik Salney je dospel v erò-planu iz Londona v Pariz v treh urah in 12 min. S 107 leti imenovan za asesorja. Najstarejši živeči Danec, bivši tesač vojne ladjedelnice v Koda-nju, z imenom Pedersao, je bil te dni povodom svojega 107. rojstnega dne imenovan za „/asesorja." Na Danskem imenujejo s tem imenom nekatere manipulacijske uradnike. T a mesta dobivajo ndvadno odsluženi podčastniki, nekateri pa dobe samo naslov „a-sesorja.“ Ker Pedersao ni bil podčastnik, tedaj pravzaprav. ni imel pravice do tega našteva. Ker si ga je pa že leta in leta Želel, mu ga je krajj končno tudi podelil. Razen tega je poslal k njemu dvornega uradnika, k) mu je v njegovem imenu čestital k njegovemu rojstnemu dnevu ter mu prinesel darilo kraljevo. Pred sedmimi leti pa, ko je bil Pedersao star sto let, ga je kralj sam osebno obiskal. Novi „gospod asesor“ je pri svojih 107 letih še popolnoma zdrav in čil. Velike deiravdacije na Ruskem. Na izrecni pritisk ruskega carja senat strogo zasleduje rusko o-hrano. ,V Kijevu so aretirali generala Kuteva in pa več višjih Častnikov, ki so obdolženi raznih velikih poneverjen]. Galantna Kalifornija. V Kaliforniji so dobile vse polnoletne ženske aktivno in pasivno volilno pravico. Pred volilno komisijo mora vsak volilec — moški in ženska — povedati dvojo starost in vsled tega je bila bojda ženskim volilkam volilna pot s trnjem posuta. Tako (vsaj trdijo čajsnjikarji, d,a se je tudi najrazboritejšja vodika pri tem kislo držala,, mnogo žensk pa vsled tega sploh ni prišlo volit. Tedaj je zakonodavni zastop pokazal, da mu vitežtvo nasproti ženstvu ni prazna fraza 'ter je/ ženski volilni pravici ugladil pot s tem, da: je spremenil dotično določbo in je od Sedaj naprej volilkam treba le priseči, da so polnoletne. Na debelo! Na drobno ! Veletrgovina s papirjem pak polne (masivne.) Za blago jamčim in gra-viram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i- Zamorce more. London, 'dne 22. februarja: V Teksasu so v zadnjem času umorili 30 zamorcev. iZa-morsko prebivalstvo je zelo razburjeno, ker meni, da izvršuje umore neka religijozna sekta. Epileptičnim pomoč m vsdravljenje po norem načinu zdravljenja. Zdravljenje potrebnim da pojasnila Arztliehe Ordina-tionsaDstalt Budapest, V. Grosse Kronen-Gasse 18. Loterijske številke: Dne 9. m^rca 1912. Trst 84 29 55 19 88 Line 28 45 16 11 82 Gospodiči)*, za gostilniško obrt polog železniške poštaje, polnoletna, slovenskega in nemškega jezika vešča ter primerne zunanjosti in z majhno k*ucijo se sprejme z 1. aprilom. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod „gostilna“ na uredništvo. 282 Deklica oz. gospodična, slov. in nem. jezika v govoru in pisavi vešča, ter mogoče v trgovini že malo priučena se sprejme takoj v trgovino na deželi v zvezi z poštnim uradom. Ponudbe pod „pošta“ na uredništvo 283 Stavbeni nadzornik (Platzmeister) obeh deželnih jezikov zmožen, za delo upravljiv, se takoj sprejme. Pojasnil» daje stavbna pisarna Julija Glaser v Mariboru, Fabriksgasse 17. 80 Trgovski pomočnik dober in zmožen manufakturist, dober prodajalec za prvo moč se sprejme v trgovini Janeza Lösch-nigg v Šmarje pri Jelšah. 78 zvezdne*^ * znamke je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkajoče in najcenejše fo.-forovo ■ kislo umetno gnojilo. Ta je letos posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša kaker lansko leto. Kdor hoče po lanski hudi suši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le Tomasovo žlindro zvezdne znamke. Tozadevna pojasnila in spise ;daje jbrezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno veletrgovina z železnino [„MERKUR“ Peter Majdič, Celje, kjer je Glavno zastopstvo in zaloga tvrdke ===== Thomasphosphatfabriken Berlin. === OOVVVOW ▼▼▼▼ VOvvWVV j Volneno blago * za ženske obleke naj no-j vej še in naj cenej še pri % I Druikovšč-u, Slovenj-gradec. % flaiSU«* cerkovnika in or IlUZDa ganista v Skoči-d la na Koroškem se sakoj odda. Ce ilijanec prednost. Župnijski u-rad v Skočidolu p. Podravlje na Koroškem 70 Sladkega sena 100 Met. Cent. v bale spre-šanega in s svilom zvezanega je na prodaj v župnišča: Novacerkev, pošta Vojnik. Cena 7 kron. Posestvo ! lepo ležeče, v tinjski fari, 12 johov zemlje, vinograd, njive, travnik in gozd, hiiša in gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju, se pod ugodnimi pogoji proda. Ako ima dotični K 2.000 lahko kupi, ker je drugo v-knjiženo. Vse natančneje pri Alojziju Pinterju v Slovenski Bistrici. 258 ! Tomaso va žlindra Zakaj? Zato narbolje in najugodneje pri Janko Artmanu v Šent Jurju Vaše potrebščine kupite P11 Artmanu dobite lepo blago, dobite močno blago, dobite stanovitno blago, dobite vse po najnižjih cenah, je poštena postrežba, je pravična mera in vaga. Torajp.jdite vedno k Janko Artmanu -v Ssdent Jur ol> južni železnici da si kupite vse potrebno blago za praznike in sveto birmo, kakor tudi vsakovrstno drugo blago, katero potrebujete. — Od 10. sušca do 5. junija bode v zgornjem nadstropju trgovske hiše JANKO ARTMANA v Sent Jurju velikanska razstava najnovejših svilnatih robcev, Velečast. duhovščini Dober zaslužek. Kedor bi hotel sodelovati pri važnem narodnogospodarskem podjetji ter si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, obrne naj se do upravništva tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nadpis : „Narodno-gospodarsko d«lo“. 62 I Za na dom, za fante de- kaneN ZI35I%I£6K« kleta že od M. leta naprej: Kdor želi delati za mene predmete, pri katerih se lahko zasluži 20 do-40 vinarjev na uro in to brez posebne učfnosti Kdor želi pojasnila in vzorec cd dela naj pošle 60 vin. v znamkah, katere se mu pa vrnejo-ako delo sprejme. Izrezljarska trgovina, trg Lemberg, Šmarje pri Jelšah. kakor ga stoječa slika in kateri bi v nobeni Slov. gor. Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju. 4i Jako priprosto ! Zelo praktično ! Nobena igrača ! Slovenci pozor! Porcene prstane vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle am- Ne cenik, napolnjen s spričevali, Le solidno delo naj delavca hvali. in drngema p. n. občinstva se nljadno priporočam za napravo podobarskih, pozlatarskih in slikarskih del, za napravo in prenovljenie oltarjev, t&bernakeljev, božjih grobov, spovednic itd. Izdelujem tndi lepe podobe iz lesa, kamna in males (gipsa) fino slikane po najnižji ceni. Prevzamem tndi izdelovanje boljšega pohištva, klečalnike in dr. za zasebno rabo. Priporočam se tndi slav. društvom za napravo gledaliških odrov in dekoracij. Solidno delo ! Cene primerne ! Načrti, dogovori in proračni brezplačno! l- mam sedaj posebno velijo izbiro. Delavnica za popravila. Urar, očalar in zlatar Z velespošiovanjem Davorin Lubej, delavnica za cerkvena dela Zaverše pošta Grobelno. panlo Bureš Meüs Tegethoffova cesta št. 39. Goričar & Leskovšek Celje : Graška ulica štev. 7. (Goričar Zvezna trgovina Celje, Rotovška ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.*** Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. MMMM______________________________-___-_______________________ ililWnfUli I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora ® registravano zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). H nanilne vloge «e sprejemajo od vsakega in se obrekujejo: navadne po 4'/,% proti tri mesečni odpovedi po 4s/.,0/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 jnlija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hraiiilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o) na vknjižbo sploh po 57«%, na vknjižbo in poroštvo po 57*% in na osebni kredit po 64/0- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Poj asnila se daj ej o in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.