List 2. Politiški oddelek. Deželna avtonomija. I. Mi smo že nekolikokrat v našem listu izrekli svoje mnenje o deželni avtonomiji. Zagovarjati smo morali je celo proti prvemu slovenskemu dnevniku. Sedaj bi o tej stvari zopet ne pisali, da je ni „Siidsteierische Post" v svoji 97. številki lanskega leta sprožila in izrekla, da je strah, ki ga imamo pred deželno avtonomijo neutemeljen. Južnoštajerski list potem modruje, da bi bilo za Slovence le koristno, ko bi prišli v kako deželno skupino, v kateri bi imeli večino. Mi se v tem popolnoma vjemamo z gospodom piscem dotičnega članka. Le želeli bi bili, da bi bil nam celo stvar bolj pojasnil, kako si on predstavlja to deželno skupino, in svoje mnenje podprl tudi s statističnimi podatki. Tako vprašanje se ne sme tako površno razpravljati. Da bi bili vsi Slovenci zjedinjeni v jedno skupino v dežel, bi se morala zjediniti najmanj Štajerska, Koroška, Kranjska in vsa Primorska. Ali morda imajo večino v teh deželah Slovani. V Celovcu izhajajoči „Mir" je to jedenkrat zatrjeval in svojo trditev tudi podpiral z nekimi številkami. Od kod je dotične številke vzel, ne vemo, najbrž iz kakega starega zemljepisa. Da se pa s sedanjimi faktičnimi razmerami ne vjemajo, je pa dovolj jasno iz tega, da se toliko ločijo od izida poslednjega ljudskega številjenja. Po tem ljudskem številjenji je pa v omenjenih deželah 1,45 9.228 Nemcev in Italijanov in le 1,319.189 Slovanov, prvih je torej za celih 140 tisoč več. Mi ne bodemo trdili, da niso marsikje kacega Slovenca za Nemca ali Italijana vpisali, ali tolika pa razlika ne more biti. Pri tem je pa treba pomisliti, da imajo v teh deželah Nemci in Italijani večino kapitala v rokah in ta Je jako odločilen pri raznih volitvah. Tudi imamo sedaj zastopstvo interesov in pri volitvah ne odločuje število prebivalstva, temveč pride v poštev tudi, koliko kdo davka plačuje. Ker so tovarne, rudniki in večje trgovine v nemških ali pa italijanskih rokah, je tedaj naravno, da bi Nemci in Italijani v večini okrajev imeli prevago. Posebno je pa treba pomisliti, da je vse veleposestvo na v Kranjskem, Koroškem in Štajerskem v nemških rokah. Veleposestniki pa sedaj volijo veliko število poslancev v postavodajne zastope. Te pravice si veleposestniki ne bodo dali kar tako izviti iz rok. Če se bodo sedanje dežele združevale in se bode torej preosnova Avstrije vršila nekako na zgodovinski podlagi, se tudi tedaj ne bodo mogle vzeti grajščakom sedanje predpravice, ker imajo tudi nekako zgodovinsko podlago. Posebno če bi se hkratu z izvajanjem češkega državnega prava taka preosnova vršila, bi mi veleposestvu ne mogli odvzeti predpravic, ker bi češki velikaši že zaradi tastnih interesov predpravice veleposestnikov branili. Tako najivni ne smemo biti, da bi se nadejali, da se bodo nam Slovencem na ljubo dale razmere pri nas ugodneje vravnati. Pozabiti pa tudi ne smemo, da je italijanska in nemška kultura večja od naše. Večja kultura pa tudi močno vpliva na politiko. Narodi, ki so kulturno že napredovali in imajo tudi vse pogoje za daljši napredek, večkrat celo druge politično podjarmijo, ako so tudi številno morda nekoliko slabejši. Na to se pa ne smemo zanašati, da bi v vseh rečeh Italijani in Nemci ne bili jedini proti nam. Radi bi mi vedeli, v kolikih slučajih se je že primerilo, da bi Italijani podpirali Slovane proti Nemcem, ali pa Nemci proti Italijanom. Nič boljše ne bode potem, če se osnuje taka skupina, o kakeršnej smo gori govorili. Sporazum-ljenja mej Nemci in Italijani bi tudi v bodoče nobena stvar ne motila; ker smo mej nje zaklinjeni mi Slovani, tako se nemški in italijanski interesi nikjer ne zadevajo drugi v druge. Nemci ne bodo skušali Italijanov ponem-čevati, Italijani pa Nemcev ne raznarodovati. Oboji bodo delovali le proti nam. Če kdaj pride do tega, da si Nemci in Italijani vkupe zadenejo, tedaj bodo pač mislit 12 na Slovence prepozno, ker bodemo skoro popolnoma potuj ceni. Glasilo koroških Slovencev je lani se sklicevalo na to, da bodo nas podpirali nemški konservativci. To ni popolnoma prazno. Dosedaj so bili nemški konservativci še nam precej zvesti zavezniki. Semtrtja se je pa vendar opazovalo, da vsi nemški konservativci tudi niso tako naklonjeni nam. Najbolje pohvaliti moramo v tem oziru Tirolce. Da Štajerski nemški konservativci niso tako zanesljivi, ve pač tudi „Sudsteierische Post." Prigodilo se je nekajkrat, da so pustili Slovence na cedilu. Znano je tudi, da so bili Slovenci in nemški konservativci dogovorili, da bodo v skupini kmetskih občin volili jedenkrat nemškega konservativca, drugikrat pa Slovenca v deželni odbor. Slovenski poslanci so ostali mož beseda in dali vsi svoje glasove nemškemu konservativcu. Pri novih deželnozborskih volitvah se je položaj v toliko premenil, da so sami nemški konservativci dobili večino v tej skupini. Posledica temu je bila, da so nemški konservativni poslanci iznašli, da sedaj dotični dogovor več ne velja, ker se je položaj premenil. Z drugimi besedami bi se to reklo, da so štajerski nemški konservativci pripravljeni podpirati Slovence, ako jih potrebujejo, drugače pa ne. Pri vsej toliko proslavljanej pravičnosti nemških konservativcev je vendar prišlo, da tretjina štajerskega prebivalstva nima svojega zastopnika v deželnem odboru. Da bi bilo pravično, da bi blizu polmilijona štajerskih Slovencev izmej šestih deželnih odbornikov vsaj jednega imeli, mislimo, da ne bode nikdo oporekal. In štajerski konservativci bi bili lahko Slovencem do tega pripomogli, da jim ryso bile lastne strankarske koristi in predpravice nemškega prebivalstva več kakor stroga pravičnost, ravno tako kakor liberalcem. To je faktum, na katerega Slovenci nikdar ne smemo pozabiti, kadar premišljujemo o tem, kako naj vredimo bodočo politiko. Po preosnovi avstrijske države na podlagi združenja dežel v večje skupine bi se utegnilo tudi pripetiti, da bi kmalu konservativci nas več ne potrebovali, in potem bi nas utegnili pustiti na cedilu, kakor so že v gori omenjenem slučaji. Glavna stvar nemških konservativcev je okrajšanje šolske dolžnosti in pa verska šola. Prvo bi nemški konservativci dosegli po taki preosnovi najbrž tudi brez nas. Na Kranjskem in Primorskem je tako že šestletna šolska dolžnost in zaradi jednakejše vredbe bi se najbrž vvela tudi na Štajerskem in Koroškem. Pa tudi kar se tiče verskega značaja šole, bi liberalci znabiti bili pripravljeni kaj dovoliti konservativcem, da bi se le ž njimi zavezali proti nam. Pozabiti ne smemo, da je mej štajerskimi nemškimi liberalci in nacijonalci in pa dunajskimi liberalci nekaj razlike. Poslednji se trdo drže nekaterih liberalnih načel, štajerski so pa v prvi vrsti le nasprotniki Slovencev, v druzih ozirih se pa da pogajati ž njimi. Glasovali so tako za omejenje ženitev nemaničev, kar je odločno proti načelom druzih liberalcev. Tako bi tudi zatajili novodobno šolo, če jim kon- servativci obljubijo podporo proti Slovencem. In v tem slučaji bi nastopila za našo narodnost resna nevarnost. Iz povedanega naj pa nikdo ne sklepa, da smo mi proti sodelovanju z nemškimi konservativci v parlamen-tarnih zastopih. Z njimi že sodelujemo trideset let in smo marsikak boj že izbojevali. Samo to smo hoteli reči, da jim v vsem slepo ne zaupajmo. Ravnati se je pa nam tudi po pregovoru, da je srajca nam bližje, kakor suknja. Nemški konservativci so v vse drugačnem položaji, kakor mi. Boja za ofjstanek narodnosti ne poznajo in torej prav ne morejo razumeti naših teženj. Poleg tega pa nanje pritiska tudi nemško javno mnenje, nemški volilci. Pomisliti je treba, da ima tudi nemško prebivalstvo dobiček od predpravic nemštva. Nemški sinovi ložje dobivajo službe in tudi še marsikaka druga drob-tina odpade Nemcem. Tega tudi nemški konservativci popolnoma ne prezirajo, ker so tudi sinovi nemškega naroda. Dokler smo mi Slovenci jim potrebni zavezniki, se to tako očitno ne kaže, kakor se utegne še kedaj. Previdnost je pa lepa in koristna lastnost, posebno v političnih bojih. In čim važnejše je vprašanje, tem previdnejše je nam biti, da ne zagazimo v kake velike težave in nevarnosti, iz katerih bi ne bilo izhoda.