režnik Informacije o ZPM in projektnem managementu letnik V, številka 2, 23. avgust 2019 KAZALO 3 Beseda urednice 4 Uvodna razmišljanja predsednika ZPM dr. Igorja Vrecka 8 Napovednik dogodkov in aktivnosti ZPM 8 Program IPMA® SloCert 2019 10 IPMA Young Crew Slovenija 11 Projektni forum 2019: Projektna Slovenija,12. november 2019, Ljubljana 13 Napovednik drugih dogodkov 13 7th IPMA Research Conference: Trust in Major and Mega Projects, september 2019, Zagreb (Hrvaška) 13 31st IPMA World Congress 2019, september–oktober 2019, Merida, Jukatan (Mehika) 13 Projektmanagement Under Construction, 30. Oktober 2019, Dunaj (Avstrija) 13 ProMAC 2019, 13th International Conference on PM, 12. - 16. november 2019. Yangon (Mjanmar) 14 Usposabljanje za projektno delo v vrtcih in v osnovnih šolah 14 Projektno delo v vrtcu Mavrica Vojnik 17 Projekti in projektno delo na OŠ Vojnik 22 Projektna Slovenija 22 Projekt uvedbe Sistema ERP v podjetju Ningbo Unior Forging Company Ltd. 30 Po kreativni poti do znanja in pametna ocala 35 Intervjuji 35 Tadej Recek, Mladi projektni manager leta 2018 40 Kristijan Pukšic, novi clan izvršilnega odbora ZPM 42 Porocila 42 Vecerja ZPM z letno skupšcino 44 Podelitev nagrade Projektni manager leta 2018 46 Preberite v Projektni mreži Slovenije 48 Zakaj postati clan ZPM? 50 Oblike clanstva v ZPM 51 Korporacijski clani ZPM 52 Povabilo k objavi clankov v reviji Projektna mreža Slovenije 53 Oglaševanje v ZPM mrežniku Naslednja številka ZPM mrežnika bo izšla 22. novembra 2019. Clanke in prispevke s fotografijami, ki naj bodo v jpg formatu cimboljše kakovosti, za naslednjo številko ZPM mrežnika pricakujemo najkasneje do petka, 1. novembra 2019 na mreznik@zpm.si. Vabljeni vsi, ki bi želeli objaviti svoje izkušnje in posredovati znanja vodenja projektov in projektnega managementa širšemu krogu bralcev. ZPM mrežnik (elektronski casopis); Informacije o ZPM in projektnem managementu; ISSN 2536-2453. Uredniški odbor: Mojca Skale (odgovorna urednica), Igor Vrecko, Brigita Gajšek, Matjaž Madžarac, Rok Petje, Lovro Krajnc, Anton Hauc; Lektoriranje: Eva Štraus, Anglos d.o.o.; Oblikovanje: ProMundus d.o.o.; Izdajatelj: SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PROJEKTNI MANAGEMENT; E-naklada: 1000 izvodov; Izhaja: 3-krat letno (marec, avgust, november); Facebook: https://www. facebook.com/Slovensko.zdruzenje.za.projektni.management; Spletna stran: http://zpm-si.com/zpm-novicnik; BESEDA UREDNICE Spoštovane bralke in spoštovani bralci ZPM mrežnika, verjamem, da ste uživali na zasluženem dopustu ali pa še boste v prijetno hladnejših dneh prihajajoce jeseni. Clani uredniškega odbora in drugi avtorji smo ob dopustniških dneh našli tudi cas za pisanje in urednikovanje. Kot za vsako projektno delo, tudi za izdajo ZPM mrežnika dolocimo termine za posamezne faze na podlagi uskladitve z izvajalci, kar pa je med dopusti za nekatere laže, za druge pa teže, odvisno od delovnega mesta in kraja dopustovanja. Pri izbiranju clanov projektnega tima pogosto veliko stavimo na najboljšega clana iz prejšnjih timov, kar pa se v dopustniških dneh marsikdaj ne izide. Marsikdo trdo gara vse leto in želi imeti popoln mir v casu dopusta, kar je na nek nacin razumljivo. Torej je to cas, ko lahko na projektih damo vecjo veljavo kakšnemu mlajšemu projektnemu sodelavcu, da se lahko izkaže na zahtevnejših nalogah. Za odlicno projektno delo se vkljucite v prenovljeni Program IPMA SloCert 2019; skozi vsebine in aktivnosti vas popeljemo v nadaljevanju ZPM mrežnika. V tej številki uvajamo novo rubriko Usposabljanje za projektno delo v vrtcih in osnovnih šolah. Veseli bomo, ce se vrtci in šole opogumite in nam za naslednjo številko posredujete svoje izkušnje. V Projektni Sloveniji predstavljamo dva zanimiva projekta: Projekt uvedbe sistema ERP ter Po kreativni poti do znanja in pametna ocala, prvi iz gospodarstva in drugi iz sodelovanja gospodarstva z univerzo. V intervjujih boste spoznali Tadeja Recka, Mladega projektnega managerja leta 2018, ter Kristijana Pukšica, novega clana izvršilnega odbora ZPM, ki zase meni, da je radoveden in odprt za nove izzive in priložnosti. Želimo mu uspešno delo v našem društvu, kjer bo imel veliko novih priložnosti. Ob koncu vas vabim k udeležbi na Projektnem forumu 2019, ki bo 12. novembra 2019 v Ljubljani. Vec o dogodku lahko preberete v rubriki Napovednik dogodkov in aktivnosti ZPM. Uživajte vsak dan s projekti, med dopustom pa tudi dni brez projektov. Mi bomo veseli, da nas boste prebrali in se naucili kaj novega. Kot je povedal Tadej Recek, »je v sklopu vsakega posameznega projekta prisotna tudi komponenta ucenja, saj nobena dva projekta vsebinsko nista popolnoma enaka.« mag. Mojca Skale, odgovorna urednica ZPM mrežnika Odlicni in smiselno UVODNA RAZMIŠLJANJA opredeljeni cilji so namrec odlicni šele PREDSEDNIKA ZPM takrat, ko so uresniceni. DR. IGORJA VRECKA dr. Igor Vrecko P oletje 2019 se pocasi izteka, vse bliže pa je tudi iztek aktualnega programskega obdobja 2014-2020, v okviru katerega si je Evropska unija prek dveh mehanizmov – krepitev naložb za rast in delovna mesta ter krepitev evropskega teritorialnega sodelovanja – prizadeva izpolniti cilje strategije Evropa 2020. Gre za cilje doseganja pametne, trajnostne in vkljucujoce rasti s pomocjo ustvarjanja rasti in novih delovnih mest, obvladovanja podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjšanje revšcine in socialne izkljucenosti. Gre za pomembne in strateško zelo premišljene cilje, ki si jih je zastavila Evropska unija, da bi po eni strani nadalje in trajnostno izboljševala kakovost življenja tukajšnjih prebivalcev ter po drugi strani globalno konkurencnost tukajšnjih podjetij. Jasno je, da opredelitev strateških ciljev, sploh na tako visoki ravni, kot je raven Evropske unije, ni namenjena sama sebi, še manj všecnim (samo) promocijskim aktivnostim znotraj in zunaj Evropske unije, pac pa izkljucno usmerjanju tekocih in nacrtovanih aktivnosti, projektov in odlocitev. Opredelitev ciljev je namenjena uresnicitvi ciljev. Odlicni in smiselno opredeljeni cilji so namrec odlicni šele takrat, ko so uresniceni. Uresnicujejo pa se (strateški in drugi) cilji najbolj prek projektov, ki morajo biti plod izvirnih idej, hitre in odlicne zasnove in izvedbe, ob tem pa ucinkovite organizacije ter proaktivnih, ambicioznih in usposobljenih ljudi. Svoj delež k uresnicitvi ciljev Evropske unije morajo prispevati vse njene clanice, tudi Slovenija. Za to je v malhi Evropske unije predviden denar, tudi za Slovenijo. In leta 2014 je bilo povsem jasno, koliko denarja je za Slovenijo »rezerviranega« v tej malhi in pod kakšnimi pogoji, za dosego katerih ciljev in za katere vrste projektov se lahko ta denar uporabi. Tako je za spodbujanje razvoja v Sloveniji – a ne katerega koli razvoja, pac pa izkljucno tistega razvoja, ki je skladen s cilji Evropske unije – bilo za Slovenijo v Evropskih strukturnih in investicijskih skladih (v nadaljevanju: ESI) predvidenih 3,8 milijarde evrov. Gre za ogromno denarja. Za lažjo predstavo morda povemo, da gre za skoraj 40 % letnega proracuna Republike Slovenije, ali še drugace: gre za skoraj dvakrat toliko denarja, kot ga je leta 1995 bilo ocenjenega kot potrebnega za izgradnjo celotnega avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji, za vec kot trikrat toliko, kot se ocenjuje potrebnega denarja za izgradnjo 2. tira Koper-Divaca oziroma za dva in pol krat toliko, kot je bilo porabljenega denarja za TEŠ 6. Do poletja 2019, torej leto in pol pred iztekom tega programskega obdobja, smo v Sloveniji za razvojne projekte iz ESI pocrpali dobrih 20 % od razpoložljivih 3,8 milijarde evrov, ki so nam namenjene. V zadnjih petih letih in pol smo tako, roko na srce, bili zelo neucinkoviti pri crpanju sredstev, kar dejansko pomeni, da smo bili zelo neuspešni pri snovanju in izvajanju ustreznih projektov ali pa njihovem izhodišcnem presojanju. Sicer je res, da imamo na voljo še nekaj manj kot leto in pol, ob tem pa še dodatna tri leta za zakljucevanje projektov, ki bodo do konca leta 2020 že potrjeni in v teku, in torej imamo še vse do konca leta 2023 cas izkoristiti vsaj del preostalih sredstev, a vendar nas dinamika in uspešnost izvajanja projektov v zadnjem obdobju ne navdajata s pretiranim optimizmom. Še posebej ne zato, ker niti v zasebnem niti v javnem sektorju v zadnjih letih nismo zaznali kakšnih resnih sistemskih sprememb na podrocjih informiranja, zagotavljanja podpore ter snovanja in izvajanja ustreznih projektov. Vsak evro, ki bo od »naših« predvidenih 3,8 milijarde evrov konec leta 2023 ostal na racunih ESI, bo po eni strani predstavljal neizkorišcen potencial za izboljšanje gospodarskega stanja v Sloveniji in konkurencnosti slovenskega gospodarstva ter kvalitete življenja ljudi, po drugi strani pa jasen signal Evropski uniji, da nismo tako resni ali pa sposobni, kot smo menili pred letom 2014. Navedene posledice so zelo problematicne, predvsem zato, ker imajo vecplastne negativne ucinke. Rezervacija 3,8 milijarde evrov je rezultat napornega procesa usklajevanja in pogajanja, ki je tekel pred pricetkom aktualnega programskega obdobja 2014-2020. V tem procesu so slovenski predstavniki uspeli prepricati svoje sogovornike, da bomo ta denar znali pametno naložiti in da bomo torej uspešno prispevali k izpolnitvi ciljev strategije Evropa 2020, ki jih je opredelila Evropska unija. In kot receno zgoraj – opredelitev ciljev je namenjena uresnicitvi ciljev z izvedbo pravih projektov. Ce rezerviranih sredstev za projekte ne bomo Ce rezerviranih sredstev za projekte ne bomo izkoristili, ce torej ustreznih projektov ne bomo izvedli, naš prispevek k izpolnitvi ciljev strategije Evropa 2020, kot smo ga obljubili in kot ga je Evropska unija posledicno pricakovala, ne bo uresnicen. Zadovoljni smo, da smo v povprecju. izkoristili, ce torej ustreznih projektov ne bomo izvedli, naš prispevek k izpolnitvi ciljev strategije Evropa 2020, kot smo ga obljubili in kot ga je Evropska unija posledicno pricakovala, ne bo uresnicen. Ne samo, da se v tem primeru izkažemo kot neverodostojen sogovornik, verjetno tudi kot nesposoben sogovornik, in so naše izhodišcne pogajalske pozicije za sredstva v obdobju 2021-2027 precej slabše, kot so bile v preteklosti, pac pa predvsem postajamo vse šibkejši namesto vse mocnejši clen Evropske unije. Stara modrost pravi, da je veriga mocna toliko, kolikor je mocan njen najšibkejši clen. Tudi ta misel je bila med izhodišci snovanja strategije Evropa 2020 in tudi iz tega razloga nam je bilo namenjenih 3,8 milijarde evrov. Da bi se okrepili znotraj Evropske unije, da bi postali njen mocnejši clen. Evropska unija mora postati mocnejša, ce želi bili globalno konkurencna in se uspešno spopadati z gospodarskimi, politicnimi in drugimi ambicijami Kitajske, ZDA, Rusije in številnih drugih držav. Slovenija ne sme biti ovira v teh naporih Evropske unije. Povsem nesprejemljiva je misel, da so nekatere države v crpanju predvidenih in rezerviranih sredstev iz ESI skladov še slabše, kot je Slovenija, in da smo nekje v povprecju uspešnosti crpanja. Ta misel namrec pove dosti o nas, o naših ambicijah in našem dometu – zadovoljni smo, da so eni slabši, in zadovoljni smo, da smo v povprecju. Morali pa bi biti nezadovoljni, ker so mnogi tudi boljši, številni med njimi odlicni, tako odlicni, da številnih odlicnih projektov ne morejo financirati s sredstvi ESI, saj so jih že oziroma jih bodo pocrpali do konca leta 2020, ne pa (morda) šele do konca leta 2023. Možnost triletnega crpanja sredstev iz skladov ESI še po letu 2020, kot si je Evropska unija zamislila, je povsem logicna, saj se bodo prenekateri projekti, zagnani v letih 2019 in 2020, izvajali še v letih 2021 do 2023. A Evropska unija si ni zamišljala, da se bodo prvih pet let in pol programskega obdobja projekti snovali in izvajali s tako skromno dinamiko, da bo sredi šestega leta pocrpanih šele dobrih 20 % rezerviranih sredstev, kot je to v primeru Slovenije. In ker je stanje v nekaterih državah še slabše kot v Sloveniji in ker je povprecje približno takšno kot je v Sloveniji, se je Evropska unija že odlocila, da bo v programskem obdobju 2021-2027 možnost podaljšanja crpanja skrajšala iz treh na dve leti. Kako nelogicna in neumna je ta odlocitev, ce jo obravnavamo z vidika (kompleksnejših) projektov, a hkrati tako razumljiva, ce jo obravnavamo z vidika preteklih izkušenj in spoznanj o verodostojnosti nekaterih – »povprecnih« – clanic Evropske unije … Do izteka aktualnega programskega obdobja 2014-2020 je samo še dobro leto dni casa. Kar je bilo zamujeno, je bilo zamujeno. Na silo zaganjati nepripravljene in ne dovolj celovito premišljene projekte in projekte, katerih ucinki realno ne bodo prispevali k uresnicevanju ciljev strategije Evropa 2020, je povsem nesmiselno; no, razen z vidika ustvarjanja boljšega vtisa in podobe, tako znotraj Slovenije kot znotraj Evropske unije. Kar je treba narediti v tem obdobju, je poskrbeti, da bo v letu 2026 programskega obdobja 2021-2027 pocrpanih 80 % za Slovenijo rezerviranih sredstev in da se bomo takrat z idejami novih projektov že pocasi pripravljali na programsko obdobje 2028-2033. V prihodnjem letu in pol je zato treba vzpostaviti cvrst Slovenski projektni ekosistem. Ekosistem, ki povezuje partnerje in deležnike na razlicnih nivojih – vladnem, upravnem, gospodarskem in tudi neprofitnem; ekosistem, ki podpira procese identifikacije, snovanja in izvajanja pravih projektov; ekosistem, ki korektno vrednoti in selekcionira prave projekte; ekosistem, ki zagotavlja zadostno, a ne pretirano birokratstvo spremljanja in kontrole poteka projektov in porabe sredstev. Skratka ekosistem, ki bo s transparentnostjo in pozitivnimi ucinki preprical tudi prenekatero danes odlicno slovensko podjetje, ki s prijavo na razpise v programskem obdobju 2014-2020 ne želi »izgubljati casa«, da bodo to poceli v letih 2021-2027. Slovensko združenje za projektni management zmore pomembno pomagati v izgradnji tovrstnega Slovenskega projektnega ekosistema. V Slovenskem združenju za projektni management je namrec koncentriran del ustreznega znanja, vzpostavljenih je kar nekaj uporabnih produktov – presojanje usposobljenosti na podrocju projektnega managementa s programom IPMA SloCert, prenos znanja in izkušenj s programi Projektni forum in Educa ter revijama Projektna mreža Slovenije in ZPM mrežnik, vzpostavljena je mreža strokovnjakov prek clanstva v združenju ter delovanja v sekciji raziskovalcev in predavateljev projektnega managementa, pa sekciji mladih projektnih managerjev, ki so na zacetku svojih kariernih poti, sekciji certificiranih projektnih managerjev in še bi lahko naštevali. Skratka, naj bo iztek poletja 2019 pricetek izgradnje cvrstega in trajnega Slovenskega projektnega ekosistema, prek katerega se bo bistveno povecala ucinkovitost Slovenije pri crpanju evropskih sredstev ter uspešnost snovanja in izvajanja ustreznih projektov, s tem pa tudi prispevek Slovenije k izpolniti novih strateških ciljev Evropske unije. V prihodnjem letu in pol je zato treba vzpostaviti cvrst Slovenski projektni ekosistem. Slovensko združenje za projektni management zmore pomembno pomagati v izgradnji tovrstnega Slovenskega projektnega ekosistema. To pomeni, da je kandidatom omogoceno, da pridobijo certifikat, ki bo že po nazivu v korelaciji z deli in nalogami, ki jih opravljajo na podrocju projektnega managementa, specificiral njihovo strokovno znanje in izkušnje. NaPovedNik dogodkov iN aktivNosti ZPM IPMA SloCert, 2019 Avtor: Renato Golob, direktor IPMA SloCert CPD N a podrocju mednarodnega certificiranja projektnih managerjev, IPMA SloCert, so bili pretekli meseci izjemno živahni. Že na zacetku leta 2019 smo precej spremenili organizacijsko in kadrovsko strukturo Certifikacijskega telesa, pri cemer so bili v Strateški svet imenovani mag. Andrej Kerin kot predsednik ter dr. Andrej Škarabot in dr. Anton Hauc kot clana. Na položaj direktorja IPMA SloCert je bil imenovan Renato Golob, administrativna dela pa bo tudi v prihodnje izvajal Rok Petje. Od omenjene ureditve organizacijsko-kadrovskih vprašanj smo izvedli številne naloge prilagoditve sistema SloCert novim pravilom IPMA, ki so zapisana v ICR 4.0 (International Certification Regulations) ter spremenjenemu naboru kompetenc v ICB 4.0 (Individual Competence Baseline). Število slednjih se je z novim standardom precej zmanjšalo. Razlicica 3.0 je opredeljevala skupaj 46 kompetenc, ki so bile razdeljene na podrocja »kompetence okolja« (11), »vedenjske kompetence« (15) ter »tehnicne kompetence« (20). V aktualnem standardu 4.0 so razporejene na podrocja »vidik« (5), »ljudje« (10) in »izvedba« (14), torej skupno 29. V zvezi s kompetencami je treba omeniti še eno bistveno spremembo: kandidati dokazujejo svoje znanje in izkušnje na podrocju vseh kompetenc projektnega managementa le na zacetnem pisnem preverjanju. V vseh ostalih korakih certifikacijskega postopka je nabor kompetenc, ki se preverjajo, omejen in znan vnaprej, kandidati za ravni C, B in A pa imajo tudi možnost delnega izbora. Pri pripravi razlicice 4.0 se je delovna skupina na ravni IPMA odlocila, mogoce tudi po zgledu certificiranja, ki ga izvaja PMI (Project Management Institute), za razširitev nabora certifikatov. Doslej so ti dolocali le ravni certifikacije (D – Certified Project Management Associate, C – Certified Project Manager, B – Certified Senior Project Manager in A – Certified Project Director), odslej pa sta ravni A in B razdeljeni na podrocja projektov, programov in portfeljev (A - Certified Project Director, Certified Programme Director, Certified Portfolio Director; B - Certified Senior Project Manager, Certified Senior Programme Manager, Certified Senior Portfolio Manager). To pomeni, da je kandidatom omogoceno, da pridobijo certifikat, ki bo že po nazivu v korelaciji z deli in nalogami, ki jih opravljajo na podrocju projektnega managementa, specificiral njihovo strokovno znanje in izkušnje. Kot že omenjeno, tudi v prihodnje ostajajo štiri ravni certifikacije, postopki za vsako raven pa se razlikujejo. Na ravni D kandidati opravijo le zacetno pisno preverjanje, ki pa ga ne izvajajo kandidati za certifikat na ravni A. Kandidatom na ravni C ni treba pripraviti pisnega porocila, postopek za certifikacijo na ravni B pa vkljucuje pisno preverjanje, pripravo porocila, problemsko delavnico in tudi tako imenovani intervju oziroma zakljucno ustno preverjanje. Poleg omenjenih »standardnih« korakov nova pravila dolocajo tudi posebnosti, med katerimi najbolj izstopa »poglobljeni intervju«, ki v specificnih situacijah nadomešca problemsko delavnico in ustno preverjanje. Zaradi vseh omenjenih nalog smo prvi certifikacijski cikel v letu 2019 s prvim informativnim dnem zaceli šele aprila. Po uvodnem certifikacijskem srecanju v maju je bilo pisno preverjanje izvedeno konec junija, cikel pa nameravamo zakljuciti oktobra. Drugi cikel bomo priceli septembra 2019. Zadnja vecja naloga, ki nam je zapolnjevala dneve, je širitev liste ocenjevalcev. Gre za precej kompleksen postopek, v katerem bodo izbrani strokovnjaki na podrocju projektnega managementa, ki so v preteklosti na osnovi dolgoletnih izkušenj dokazali vrhunsko strokovno znanje ter izjemno razvitost posameznih pomembnih osebnostnih karakteristik na podrocjih komunikacije, empaticnosti in osebne odgovornosti, teoreticno in prakticno razširili svoje znanje o kompetencah, ocenjevanju in vrednotenju usposobljenosti kandidatov ter o pravilih certifikacije in delovanja sistema IPMA SloCert. Postopek bomo predvidoma zakljucili v prvem cetrtletju 2020 z uradno podelitvijo certifikatov »ocenjevalec IPMA SloCert«. Kot je mogoce razbrati iz napisanega, smo precej dela že opravili, precej pa ga je še ostalo za prihodnje mesece. Drugi cikel bomo priceli septembra 2019. Postopek bomo predvidoma zakljucili v prvem cetrtletju 2020 z uradno podelitvijo certifikatov »ocenjevalec IPMA SloCert«. Med clane sekcije štejemo vse projektne managerje, ki so mlajši od 35 let. Cilj pa je tudi, da v prihodnje še bolje povežemo zaposlene mlade projektne managerje v Sloveniji skozi razlicne dogodke in delavnice. V novembru pa nacrtujemo organizacijo strokovnega srecanja oz. posveta. NaPovedNik dogodkov iN aktivNosti ZPM IPMA YOUNG CREW SLOVENIJA Avtor: Lovro Krajnc, clan IO ZPM C lani sekcije IPMA Young Crew Slovenija oz. mladi projektni managerji smo pomemben del Slovenskega združenja za projektni management. Med clane sekcije štejemo vse projektne managerje, ki so mlajši od 35 let. Izraz in koncept smo povzeli s strani mednarodnega združenja za projektni management IPMA (International Project Management Association), katerega clan smo tudi mi. Osnovni namen naše sekcije je širitev in krepitev znanja ter izkušenj s podrocja projektnega managementa med mladimi. Organizirani smo tako, da imamo t. i. MPM (mlade projektne managerje) in Young Crew. Med MPM spadajo vsi, ki imajo status študenta, medtem ko so zaposleni do 35 leta clani Young Crew. Znotraj MPM imamo dva lokalna odbora, in sicer v Mariboru in Ljubljani. Oba lokalna odbora imata svoji vodstvi, ki pa med sabo intenzivno sodelujeta. Clani sodelujejo na zelo raznolikih projektih, ki so lahko organizacijske narave ali pa tudi takšni, z zelo konkretno (tehnicno) vsebino, ki jih izvajamo v sodelovanju z razlicnimi podjetji (Gorenje d.o.o., BSH Hišni aparati d.o.o …). Ta praksa se sedaj izvaja že skoraj 20 let in pri tem dobivamo veliko število pozitivnih povratnih informacij. Young Crew je bil v zadnjih letih prisoten tudi pri sodelovanjih s tujimi Young Crew-i in pri raznih organizacijskih projektih. Young Crew bo še naprej opravljal prej omenjene naloge. Cilj pa je tudi, da v prihodnje še bolje povežemo zaposlene mlade projektne managerje v Sloveniji skozi razlicne dogodke in delavnice. S tem želimo pripomoci pri prenosu znanja ter izkušenj, ki so v prvih letih ob redni zaposlitvi še kako pomembne. V luci tega se je maja letos organiziralo srecanje nekdanjih MPM-ovcev. Glavna tema srecanja je bila, kako delovati v prihodnje, katere so tiste teme, ki bi zanimale clane, in v kakšni obliki sodelovati med seboj. S takšnimi srecanji bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj lahko tako na enostaven nacin izmenjamo izkušnje in dobimo pomembne informacije za razvoj sekcije. V nadaljevanju leta imamo v septembru ali oktobru v nacrtu izvedbo delavnice, katere naslov in podrobnosti bodo objavljeni na spletnem mestu ZPM - http://zpm.si/ - ter Facebook-strani združenja. V novembru pa nacrtujemo organizacijo strokovnega srecanja oz. posveta. Vse zainteresirane vabimo, da spremljate dogajanje na našem spletnem mestu in na Facebook ter se dogodkov udeležite. Ce imate kakršnakoli vprašanja v povezavi z IPMA Young Crew Slovenija, se obrnite na nas na info@zpm.si. NaPovedNik dogodkov iN aktivNosti ZPM PROJEKTNI FORUM 2019 Avtor: Rok Petje, sekretar ZPM .P rojektna Slovenija. je naslov letošnje konference Projektni forum 2019, ki bo potekala 12. novembra 2019 v Ljubljani v Radisson Blu Plaza Hotelu. Projektni forum 2019 je osrednji strokovni dogodek Slovenskega združenja za projektni management. Gre za konferenco, na kateri se zberejo strokovnjaki, raziskovalci in akademiki s podrocja projektnega managementa . Z letošnjim dogodkom želimo izpostaviti primere dobrih praks projektnega managementa in projektov, ki so bili izvedeni v Sloveniji. Tudi Slovenija namrec spada med okolja, kjer lahko najdemo številne inovativne rešitve na podrocju projektnega managementa in pa odlicne projekte, ki so jih izvedle organizacije, podjetja, javni zavodi in obcine, a se o njih premalo ve, predvsem pa se iz njih premalo naucimo. Tako bomo na dogodku predstavili številne projekte z razlicnih podrocij, razlicnih velikosti in zahtevnosti, ob tem pa tudi strokovnjake, vodje projektov in druge pomembne deležnike teh projektov, ki skupaj ustvarjajo uspešne projekte. Delovanje na teh projektih bomo obravnavali z vidika ICB kompetenc. Gre za model kompetenc projektnega managementa, ki ga je razvilo Mednarodno združenje za projektni management IPMA in s katerim lahko presojamo ustreznost in celovitost usposobljenosti projektnih managerjev (mednarodno certificiranje strokovnjakov s podrocja projektnega managementa v Sloveniji izvaja ZPM s programom IPMA® SloCert). Tako bomo na tokratnem Projektnem forumu ob spoznavanju primerov uspešnih slovenskih projektov in praks projektnega managementa spoznavali tudi pomembnost posameznih kompetenc projektnega managementa in njihov prispevek k uspešnosti projektov. Dogodek bo sestavljen iz strokovnih predavanj ter predstavitev primerov dobre prakse ob interaktivnem sodelovanju udeležencev na delavnicah. Tudi letos ne bomo pozabili na kulinaricna razvajanja ob odmorih, ki bodo ob okrepcilu namenjena mreženju ter vzpostavljanju novih in krepitvi obstojecih povezav med udeleženci. Vse podrobne informacije bomo objavili na našem spletnem mestu www. zpm.si, zato ga aktivno spremljajte še naprej. Projektni forum 2019 je osrednji strokovni dogodek Slovenskega združenja za projektni management. Delovanje na teh projektih bomo obravnavali z vidika ICB kompetenc. Dogodek bo sestavljen iz strokovnih predavanj ter predstavitev primerov dobre prakse ob interaktivnem sodelovanju udeležencev na delavnicah. NaPovedNik drugih dogodkov www.ipma.world/news/trust-in-major-and-mega-projects-7th-ipma-research-conference­ 4-7-september-2019/ www.ipmawc.com www.pma.at/de/events/pma-focus www.spm-hq.jp/promac/2019/ Tega se zavedajo tudi v nekaterih vrtcih in osnovnih šolah, kjer projektno delo in projektne pristope vse pogosteje uporabljajo za sistematicno izvajanje programov dela. USPOSABLJANJE ZA PROJEKTNO DELO V VRTCIH IN V OSNOVNIH ŠOLAH O pomembnosti projektov, predvsem pa ustrezni kompetentnosti na podrocju projektnega managementa in temu podrocju komplementarnih podrocjih vseh tistih, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri snovanju in izvajanju projektov, je bilo v ZPM mrežniku že dosti napisanega. Na konkretne zapise in predloge o tem, kako, predvsem kdaj in na kakšen nacin zaceti razvijati kompetentnost na podrocju projektnega managementa, pa naletimo le redkokdaj. S temi vprašanji se vse pogosteje srecujejo kadrovski oddelki podjetij in drugih organizacij, saj so vse bolj jasna spoznanja, da gre po eni strani za strateško pomembne kompetence, po drugi strani pa za kompetence, ki pri zaposlenih pogosto niso zadostno razvite. Zato jih je danes pri zaposlenih nujno razvijati v njihovi odrasli dobi. Smiselno ter bistveno bolj ucinkovito in neprisiljeno pa jih je možno razvijati že v otroški dobi. Tega se zavedajo tudi v nekaterih vrtcih in osnovnih šolah, kjer projektno delo in projektne pristope vse pogosteje uporabljajo za sistematicno izvajanje programov dela in obenem za razvijanje sposobnosti otrok za ucinkovito projektno delovanje. V nadaljevanju predstavljamo primere tovrstnih dobrih praks v obcini Vojnik – vrtec Mavrica in osnovna šola Vojnik. usPosabljaNje Za ProjektNo delo v vrtcih iN v osNovNih šolah PROJEKTNO DELO V VRTCU MAVRICA VOJNIK Avtorica: ravnateljica Simona Žnidar, prof. def. V vsakdanu je beseda projekt zelo pogosto uporabljena. Z njo se otroci srecajo že v družini, saj je glede na to, kaj projekt je, projekt že nakup gospodinjskega aparata ali avtomobila, izvedba družinskih praznovanj in pocitnic, uskladitev obveznosti družinskih clanov. Slovar tujk namrec »projektno delo« razloži kot nacrt za izdelavo ali izvedbo necesa. Glede na nacin in kakovost dela ter razvoj sposobnosti in kompetenc, ki jih projektni nacin dela zagotavlja, je tak nacin dela v vzgoji in izobraževanju eden najpomembnejših metodicnih postopkov vseživljenjskega ucenja. Je nacin našega delovanja, življenja, v katerem se prepletata inovativnost in ustvarjalnost udeležencev. Projektni nacin dela zagotavlja aktivno udeležbo vseh sodelujocih, odprtost ucnega procesa, sodelovanje med vkljucenimi in skozi reševanje razlicnih izzivov krepitev številnih kompetenc, ki otroku pomagajo pri razumevanju naravnih pojavov in procesov življenja. Omogoca tudi celosten pristop k uresnicevanju ciljev kurikula predšolske vzgoje. Otroci skozi tak nacin delovanja dobijo izkušnjo, kako sodelovati pri uvajanju, spremljanju in vpeljevanju sprememb. Otroci skupaj z odraslim gredo skozi vse faze projektnega dela, se zavzeto pripravljajo in išcejo rešitve, sklepajo kompromise in dogovore, rešujejo konflikte, se medsebojno spodbujajo in obenem pridobivajo zaupanje v vrednote skupinskega delovanja ter odgovornost do lastnega dela v korist skupnosti. Posledicno samoiniciativno skrbijo za udejanjanje morebitnih sprememb (npr. ureditev okolja, spremljanje ostankov hrane v oddelku, priprava nastopa za starše itd.). Ob doseganju postavljenih ciljev otroci doživijo zadovoljstvo, kar jim vliva pogum in daje energijo za postavljanje in uresnicevanje novih ciljev. V oddelkih se med letom izvede vec manjših in srednje velikih projektov, katerih tematika se navezuje na našo vizijo ali prioritetne cilje ali pa izhaja iz aktualnih izzivov in mocnih podrocij otrok in strokovnih delavcev (npr. kako zmanjšati ostanke hrane na našem oddelku?). V nekatere projekte vkljucujemo starše, v velike vrtcevske projekte pa tudi razlicne zunanje sodelavce. Aktivna udeležba otrok je zagotovljena z dobro zastavljenim raziskovalnim problemom, ki ga otroci razumejo in zanj želijo najti rešitev. Odrasli na tej poti prevzemamo vlogo usmerjevalcev in ustvarjamo pogoje, v katerih otroci lahko pridobivajo tudi socialne vešcine, s katerimi slišijo in upoštevajo tudi razlicna mnenja in stališca. Odprtost in prožnost izvedbe projekta omogocata obogatitev projekta in uresnicitev funkcionalnosti cilja. Nacin dela od udeležencev zahteva nacrtovanje in spoštovanje razlicnih interesov, potreb, želja in sposobnosti. Neprestana spodbuda k iskanju rešitev in razmišljanju ter pomoc pri premagovanju težav otroke ohranjata motivirane in ucinkovite. Skupaj se dogovorijo tudi pravila dela, izdela se nacrt in dolocijo se koraki za dosego želenega. Otroci to ob pomoci odraslega najveckrat naredijo v obliki plakata, kjer dogovorjeno zapišejo z besedo in s simboli. Projektni nacin dela zagotavlja aktivno udeležbo vseh sodelujocih. Ob doseganju postavljenih ciljev otroci doživijo zadovoljstvo, kar jim vliva pogum. Odprtost in prožnost izvedbe projekta omogocata obogatitev projekta in uresnicitev funkcionalnosti cilja Pri tem je zelo pomembna vloga strokovnega delavca, ki skrbi za jasnost nalog in pomoc pri zapletih, do katerih skoraj praviloma tudi pride. Ob zakljucku projekta je zelo pomembno, da imajo otroci možnost predstavitve opravljenega dela. Pomembno je, da je plakat dovolj jasen, da zagotavlja dovolj opore in doloca smer poti do cilja, postavljen pa mora biti na vidnem mestu, ki hkrati omogoca vsakodnevno sprošceno komunikacijo med otroki. Nacrt dela je osnova za razdelitev nalog, kjer je prostor za upoštevanje in izražanje mocnih podrocij otrok in spodbujanje želenih socialnih vešcin. Uresnicevanje posameznih nalog lahko poteka v manjših ali vecjih skupinah, prostor pa je tudi za individualno vlogo posameznika, zlasti nadarjenih otrok. Pri tem je zelo pomembna vloga strokovnega delavca, ki skrbi za jasnost nalog in pomoc pri zapletih, do katerih skoraj praviloma tudi pride. Otroci ob njih pridobivajo življenjske izkušnje o neizogibnosti razlicnih pogledov in pomenu pogovorov in spoštovanja drug drugega za uresnicitev skupnega cilja. Razdeljene naloge so lahko zelo razlicne, otroci jih izvajajo prek igre, samostojno ali s pomocjo, ob tem pa razvijajo celo paleto sposobnosti in spretnosti ter pridobivajo zelo pomembne izkušnje - kot npr. radovednost, domišljijo, samostojnost, odgovornost, jezikovne sposobnosti, predvidevanje in sklepanje, utemeljevanje in napovedovanje, dojemanje odnosa vzrok-posledica, reševanje konfliktov, sprejemanje drugacnosti, vztrajnost. Ob zakljucku projekta je zelo pomembno, da imajo otroci možnost predstavitve opravljenega dela. To naredijo tako, da svoje delo predstavijo drugim oddelkom, vodstvu vrtca, staršem, okolju. Dobro je, da se predstavi celoten potek projektnega dela in da lahko otroci sami interpretirajo, povedo, kaj in kako so delali, kaj so spoznali, kje so nastale težave in kako so jih reševali. Predstavitev projektnega dela je tudi priložnost za to, da otroci povedo, kako so se pocutili in kako so s svojim delom zadovoljni. Za strokovnega delavca je ob zakljucku projekta poleg doseženega cilja izjemno pomemben proces samorefleksije, v katerem je poleg cilja pomemben še pogled na to, kaj vse se je dogajalo z vsakim posameznim otrokom na poti doseganja cilja in kaj so otroci pridobili na podrocju osebnostnega razvoja. Strokovni delavec namrec v katerikoli fazi projektnega dela izhaja iz predznanja otroka, ki ga vidi kot enakovrednega in kompetentnega sodelavca, za katerega je odgovoren pripraviti ustrezne pogoje za to, da se bo lahko celostno osebnostno razvijal. Zaradi tako velike odgovornosti strokovnega delavca je pot do projektnega dela v oddelkih postopna in zahteva od strokovnega delavca veliko znanja o ucenju in razvoju otrok, prožnost in odprtost za pobude otrok ter jasno vizijo o tem, kaj bodo otroci s takšnim nacinom dela pridobili. Da bo strokovni delavec avtonomen in kompetenten pri zaupani nalogi, mora skrbno opazovati otroke, spremljati dogajanje in usmerjati sodelovalni nacin dela. Odgovoren je tudi za pripravo prostora, potrebnih sredstev in zagotovljen cas za raziskovanje. Strokovni delavci smo nemalokrat preseneceni nad resnostjo in odgovornostjo do skupne naloge, ki jo izkažejo otroci, in nad znanjem, ki ga pri tem pokažejo. In nemalokrat se na koncu vprašamo: pa zakaj za nasvet, kako rešiti to ali ono dilemo, ne vprašamo naših otrok? S svojo domišljijo, ustvarjalnostjo, odprtostjo in iskrenostjo bi zagotovo bili uspešni tudi pri zahtevnih izzivih sodobne družbe. treba jim je le prisluhniti in jih opazovati ter jim na pravem mestu in na pravi nacin pomagati in jih opolnomociti - v dobrobit prihodnosti družbe, v katero odrašcajo. usPosabljaNje Za ProjektNo delo v vrtcih iN v osNovNih šolah PROJEKTI IN PROJEKTNO DELO NA OŠ VOJNIK Avtorica: Tatjana Hedžet, uciteljica N a OŠ Vojnik že vrsto let sodelujemo v številnih projektih, kajti zavedamo se, da s tem prispevamo k rasti naših ucencev, njihovemu znanju, ustvarjalnosti ter življenju v prijaznem okolju. Za krepitev njihovega zdravega nacina življenja sodelujemo v projektih, kot so EKOŠOLA, ZDRAVA ŠOLA, Šolska shema, Slovenski tradicionalni zajtrk in Dan slovenske hrane. Za izboljšanje bralne pismenosti naših ucencev pa ob izvajanju razlicnih bralnih znack sodelujemo tudi v projektih Rastem s knjigo, Knjiga prijateljica družine in drugih. Ucenci imajo posebno sposobnost oziroma talent, s katerim lahko veliko prispevajo pri izvajanju projekta. Ucitelji, vodje projektov in sodelujoci In nemalokrat se na koncu vprašamo: pa zakaj za nasvet, kako rešiti to ali ono dilemo, ne vprašamo naših otrok? Ucenci imajo posebno sposobnost oziroma talent, s katerim lahko veliko prispevajo pri izvajanju projekta. Od stalnih projektov bi izpostavili vseslovenski mednarodni projekt EVROPSKA VAS. pri izvajanju projekta pomagajo razvijati sposobnosti pri ucencih, zlasti sposobnost iskanja novih odgovorov na vprašanja. Na šoli se vsako leto srecujemo z novimi projekti, v katere želimo ucence cim bolj aktivno vkljuciti in jim ponuditi nove izzive ter jih povezati, da bodo svoje znanje prenašali na druge, spodbujati pri njih opazovanje, radovednost, vedoželjnost, razmišljanje, sklepanje in podobno. Delo pri projektih je prineslo same pozitivne odzive s strani ucencev, staršev, pa tudi ostalih delavcev šole. S projekti pa na šoli stalno skrbimo tudi za lasten razvoj na podrocju kakovosti – imamo certifikat Šola kakovosti –, in sledenja napredku tehnologije – program nadaljnje vzpostavitve infrastrukture IKT v vzgoji in izobraževanju, Slovensko izobraževalno omrežje – 2020 oz. SIO-2020. V šolskem letu 2018/19 je na šoli potekalo 30 projektov: 11 mednarodnih, 12 nacionalnih in 7 šolskih projektov. Med njimi je 22 stalnih projektov, ki na šoli potekajo že vec let in so stalnica našega življenja, ter 8 razvojnih projektov, ki so se prvic vpeljali v tem šolskem letu. Naša stojnica OŠ Vojnik na Evropski vasi v Celju. (foto: Nataša Jager) Od stalnih projektov bi izpostavili vseslovenski mednarodni projekt EVROPSKA VAS. To je po številu sodelujocih najvecji projekt v Sloveniji, saj v njem sodelujejo tako osnovne kot tudi srednje šole ter vrtci. Cilj in namen projekta je spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati povecati zavedanje lastne kulturne identitete. V evropskem duhu smo 26. april posvetili Avstriji, kjer smo z ucenci razredne stopnje in ucenci šestih, sedmih in osmih razredov izvedli kulturni dan. V uvodnem delu smo prisluhnili šolskemu radiu, ki nas je pod vodstvom Barbare Ojsteršek Bliznac v informativno-zabavnem prispevku popeljal v Avstrijo. Sledil je ogled razlicnih kulturno, zgodovinsko in poljudnoznanstveno obarvanih prispevkov, oddaj in risank. Osrednji del kulturnega dne so bile zanimive delavnice, skozi katere so ucenci in ucitelji na inovativen nacin spoznavali »alpsko deželo« – deželo glasbenikov Mozarta, Straussa, Dunajskih deckov, kulinaricnih presežkov (Sacherjeva torta), arhitekturne dedišcine. Svoje delo smo uspešno predstavili v Celju, na tržnici EVROPSKA VAS, kjer so nas obiskali tudi evropski poslanec Lojze Peterle in mnogi drugi zanimivi obiskovalci. Projekt že vrsto let vodi Nataša Jager, prof. Ucenci z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom pred stojnico v Celju (foto: Nataša Jager) To šolsko leto smo sodelovali tudi pri projektu KUHNAPATO, kjer je glavni cilj projekta mladostnikom pa tudi drugi širši javnosti približati idejo, da je lahko zdrava hrana dostopna vsem. Poudarek smo dali lokalnim živilom, raziskovali njihovo poreklo in iz pozabe iztrgali nekaj jedi, ki so jih pripravljale naše babice. Ucenci so ucencem šole v šolski kuhinji s pomocjo kuhinjskega osebja pripravili tradicionalno kosilo in jim ga tudi postregli. Vodja projekta je bila Polona Bastic, prof. To šolsko leto smo sodelovali tudi pri Ucenci v šolski kuhinji (foto: Polona Bastic) projektu KUHNAPATO. Obrok, ki so ga pripravili ucenci. (foto: Polona Bastic) Izpostavili bi še razvojni projekt PROSTOVOLJSTVO, ki poteka na šoli in ga vodi Urška Kovac Jurcenko, socialna pedagoginja. Cilji projekta so ucenje medsebojne solidarnosti in pomoci, skrb za zgodnejše ucenje odgovornosti, krepitev samostojnosti, medgeneracijsko sodelovanje (ucenci predmetne stopnje z ucenci razredne stopnje), pomoc uciteljicam v oddelkih jutranjega varstva in podaljšanega bivanja ter pomoc ucencem s posebnimi potrebami. Ucenci prostovoljci so se vkljucevali v oddelek jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in v krožek krepitve socialnih vešcin za pomoc ucencem s posebnimi potrebami. Cilji projekta so Program dela na projektih ucencem omogoca, da se prostovoljno ucenje medsebojne odlocajo in vkljucujejo v projekte ter prek njih uresnicujejo svoje cilje in solidarnosti in krepijo svoje – vcasih tudi skrite – zmožnosti. Tako si sami izbirajo cilje pomoci. na posameznem podrocju in dejavnosti, ki so jim najbližje, ter si izberejo projekte za uresnicitev svojih ciljev. Ucenka prostovoljka pri podaljšanem bivanju (foto: Urška Kovac Jurcenko) Izvajanje projektov je za vsako šolo velik izziv. Vsi, ki sodelujemo pri projektih, si želimo, da bi naši mentorji in ucenci našli svoje podrocje, ki ga želijo in zmorejo izpopolnjevati in nadgrajevati z aktivnim sodelovanjem na enem ali vec projektih. Mentorstvo ucencem pri projektu za vsakega od nas uciteljev predstavlja odgovornost in prav je, da poišcemo nove izzive in jim odpiramo nove poti. Zavedati se moramo, da so ucenci, ki z nami odkrivajo vedoželjnost in zadovoljnost, naš izziv, saj z nami delijo svoje odrašcanje. Da bi zapravili svoje talente, bi bila velika izguba za družbo in državo, še posebej pa za samega otroka. Izvajanje projektov je za vsako šolo velik izziv. Zavedati se moramo, da so ucenci, ki z nami odkrivajo vedoželjnost in zadovoljnost, naš izziv, saj z nami delijo svoje odrašcanje. ProjektNa sloveNija PROJEKT UVEDBE SISTEMA ERP V PODJETJU NINGBO UNIOR FORGING COMPANY LTD. Avtor: Kristijan Pukšic, clan IO ZPM V rubriki Projektna Slovenija vam predstavljamo projekt uvedbe Sistema ERP v podjetju Ningbo Unior Forging Company Ltd. Projekt na slovenski strani izvaja Uniorjeva ekipa strokovnjakov sektorja Informacijske tehnologije in sistemi (v nadaljevanju: ITS), katerega direktor je mag. Rok Planinšec. Direktor Planinšec ima vec kot 15-letne izkušnje na podrocju vodenja informatike v razlicnih proizvodnih podjetjih. Vec let je deloval tudi kot vodja IT projektov v tujini. Trenutno njegova podrocja delovanja zajemajo vodenje IT projektov, uvedbo celovitih programskih rešitev, prenovo in optimizacijo poslovanja, vodenje IT služb ter razvoj in uvedbo lastnih IT rešitev. Mag. Rok Planinšec, prosim vas, da na kratko opišete podjetje Unior d.d. S cim se podjetje ukvarja? Podjetje Unior d.d. spada med najpomembnejše predstavnike kovinske predelovalne industrije kovin na svetu. Uspeh si je družba zagotovila z odlicnimi sinergijami med tremi proizvodnimi programi Odkovki, Rocno orodje in Strojegradnjo, s katerimi si je ustvarila uravnotežen portfelj dejavnosti. Pomemben dejavnik za uspeh so tudi zanesljivi odnosi z dobavitelji. Program Odkovki je med najpomembnejšimi dobavitelji kovanih avtomobilskih delov najuglednejših evropskih proizvajalcev avtomobilov in njihovih sistemskih dobaviteljev. Izdelujemo in dobavljamo zahtevne odkovke podvozij in kovanih krmilnih delov, ponujamo pa tudi v celoti obdelane odkovke in paleto sintranih izdelkov. Kakovost, tehnicno dovršenost in ustreznost visokim varnostnim zahtevam potrjujejo razlicni certifikati, testiranja in nagrade za odlicnost. Program Rocno orodje obsega vec kot 6000 razlicnih izdelkov, ki zagotavljajo pomoc pri raznovrstnih opravilih. Posebna odlika orodja Unior je privlacno razmerje med vrhunsko kakovostjo in dostopno ceno. V Uniorjevem programu rocnega orodja je na leto izdelanih vec kot 100 milijonov kosov orodja in plocevinaste embalaže. Program se je razvil iz bogate kovaške tradicije na Pohorju in v severovzhodni Sloveniji. V 19. stoletju je na Pohorju delovalo vec manufakturnih kovacnic, v katerih so izdelovali kmetijsko in obrtniško orodje. Njihovo delovanje je bilo povezano s štirimi železarnami na tem obmocju. Zaradi usmerjenosti v razvoj vsestranskega orodja se je tovarna leta 1974 preimenovala; takrat je postala znana kot Unior, tovarna kovanega orodja Zrece. Program Strojegradnja je proizvajalec fleksibilnih obdelovalnih strojev, namenjenim za srednjo in visokoserijsko obdelavo. Pri izbiri koncepta stroja in tehnologije obdelav se maksimalno prilagodimo zahtevam kupcev. Z dolgoletnimi izkušnjami na podrocju avtomobilske industrije in izdelave CNC strojev iz našega širokega proizvodnega programa ponujamo celovito sistemsko rešitev za specificne obdelave, prilagoditev obstojecih konceptov strojev za specificne potrebe ter izbiro najprimernejšega že obstojecega koncepta stroja za obdelavo referencnih obdelovancev. Letos je 100. obletnica obstoja podjetja. Kaj to pomeni za vaše podjetje? Na 100-letnico smo zelo ponosni, saj je podjetje prestalo kar nekaj burnih dogodkov v zgodovini – med drugih dve svetovni vojni, nekaj svetovnih financnih kriz, izgubo trgov bivše Jugoslavije, financno prestrukturiranje in priprave na privatizacijo. Poleg razvoja, ki temelji na bogati stoletni tradiciji in znanju, še naprej uresnicujemo svoje poslanstvo z vrednotami odlicnosti, podjetnosti, inovativnosti in odgovornosti. Prav zato smo še posebej ponosni, da smo v jubilejnih stotih letih iz kovacnice zrasli v eno izmed najvecjih skupin v Sloveniji. Hkrati pa smo se uspešno razvijali tudi na tujih trgih, kjer smo v tem casu postali ugledno mednarodno podjetje, ki sodeluje z najvidnejšimi podjetji na svetu. Razvoj v sožitju z naravo, okoljem in družbo onkraj meja nam na dolgi rok vsem skupaj zagotavlja boljšo prihodnost. Na ta nacin širimo pomen in moc blagovne znamke, ki nam danes omogoca, da uspešno delujemo in smo s svojimi izdelki prisotni v vec kot 100 državah. Vec kot 95 odstotkov vseh svojih izdelkov izvažamo, z naskokom najvec v države zahodne Evrope in v zahtevno avtomobilsko industrijo. Hitre spremembe in konkurencno okolje nas silijo k neprestanemu višanju dodane vrednosti, zato se lahko na številnih podrocjih razvoja brez zadržkov imenujemo pionirji. Za ojnice in dele krmilnih mehanizmov za avtomobilsko industrijo smo z velikim tržnim deležem ena najvecjih kovacnic v Evropi in med najpomembnejšimi dobavitelji najuglednejšim avtomobilskim znamkam po svetu. Pod svojo Na 100-letnico smo zelo ponosni, saj je podjetje prestalo kar nekaj burnih dogodkov v zgodovini – med drugih dve svetovni vojni, nekaj svetovnih financnih kriz, izgubo trgov bivše Jugoslavije, financno prestrukturiranje in priprave na privatizacijo. Vec kot 95 odstotkov vseh svojih izdelkov izvažamo, z naskokom najvec v države zahodne Evrope in v zahtevno avtomobilsko industrijo. Trenutno smo organizirani tako, da še nimamo projektne pisarne oz. smo jo ravno ustanovili. blagovno znamko izdelujemo vrhunsko rocno orodje, ki ga uporabljajo predvsem profesionalni uporabniki širom sveta. Z bogatim znanjem in izkušnjami snujemo ter izdelujemo zahtevne namenske obdelovalne stroje za srednje in visokoserijsko mehansko obdelavo kovin. Prav zato imamo v Uniorju posluh za širše okolje, v katerem delujemo. Z ozavešcanjem, moralno podporo in financnimi sredstvi pomagamo razlicnim organizacijam in društvom. S sponzorskimi in donatorskimi sredstvi podpiramo aktualne pobude in raznotere enkratne dogodke. Redno, vsakoletno podpiramo številne kulturne, športne in humanitarne projekte. Ponašamo se z dolgo tradicijo štipendiranja, s cimer smo marsikateri družini v regiji olajšali financno breme šolanja otrok. V sklopu Šolskega centra Slovenske Konjice-Zrece v lastni šolski delavnici vzgajamo svoje kadre. Zavedamo se, da so prav zaposleni steber kakovostnega in trdnega delovanja vsakega podjetja, in tako ustvarjamo stoletno tradicijo, odeto v zgodbe zgodovine. Skupina Unior d.d. je delniška družba z dvoclansko upravo. Vi, mag. Rok Planinšec, ste kot direktor sektorja ITS tudi clan kolegija uprave. Na kakšen nacin poteka vaše sodelovanje z upravo? Drži, da je uprava dvoclanska. Odgovornosti po službah oz. sektorjih so razdeljene med oba organa uprave. Predsednik uprave je odgovoren med drugim tudi za podrocje Informacijske tehnologije in sistemi. Komunikacija poteka razlicno, vsaj 4-krat letno pa imamo sestanek z upravo, kjer pregledamo poslovanje sektorja tako po financni kot po projektni plati. Enkrat mesecno imamo sestanke kolegija, kjer se dobimo vsi direktorji programov in sektorjev ter uprava. Namen je seznanitev s poslovnimi rezultat in pregledi odprtih tem – npr. projektov, inovacij, izobraževanj, seznanjanj z novostmi ipd. Sicer se s predsednikom uprave sestajamo po potrebi. Ob tej priložnosti bi pohvalil korektno sodelovanje z upravo in posluh za ideje, ki vzklijejo v našem sektorju. Kakšne projekte izvajate v vašem sektorju? Vemo, da za podjetja iz vaše skupine izvajate projekte tudi v drugih državah, in enega od teh se bomo dotaknili v nadaljevanju najinega intervjuja. Trenutno smo organizirani tako, da še nimamo projektne pisarne oz. smo jo ravno ustanovili. Tako smo do sedaj v ITS skrbeli predvsem za projekte IKT, ki so bili namenjeni vzdrževanju ali razvoju novih storitev IKT. Izvajali pa smo tudi projekte SI-AT in EU z drugimi službami oz. programi. Za vaše odvisno podjetje Ningbo Unior Forging Company Ltd. vaš sektor uvaja sistem ERP. Prosim, predstavite nam vlogo tega podjetja v vaši skupini. Zakaj imate podjetje na Kitajskem, kakšne so njegove zadolžitve? Podjetje Ningbo Unior Forging Ltd. je bilo ustanovljeno julija 2005 kot skupno podjetje družb Unior d.d. in Ningbo Jinniu Industry Co., Ltd. V podjetju je približno 550 zaposlenih in ukvarja se s kovanjem odkovkov, vecinoma za avtomobilsko industrijo, ki proizvaja avtomobile na obmocju Azije. Podjetje posluje povsem neodvisno od Uniorja v smislu organiziranosti, nabave, prodaje, zaposlovanja, investiranjaRes pa je, da se podjetje zaveda svojega pomanjkljivega znanja in se zato velikokrat obrne na nas v smislu naših dobrih izkušenj iz proizvodnje, dostopa do tehnologije, organiziranosti naših proizvodnih in poslovnih procesov. Tako je podjetje v lanskem letu spoznalo, da bo treba za lastno nadaljnjo rast izvesti informatizacijo podjetja, in nas prosilo za pomoc. Sami imamo v Unior d.d. mocno IT ekipo, ki zagotavlja podporo celotni skupini Unior. Tako smo skupaj z upravo pripravili projekt, ki smo ga predstavili vodstvu podjetja Ningbo in ga je to podprlo. Treba je vedeti, da bo investicija za celovito informatizacijo v 5 letih znašala okoli 2,5 mio €, ki jih bo podjetje moralo zagotoviti. To pomeni, da bo podjetje namesto v proizvodnjo investiralo ta denar v informatiko. Veliko lastnikov proizvodnih podjetjih ne razume, zakaj je to pomembno. No, podjetje Ningbo Unior je to sprejelo pozitivno in v tem trenutku že izvajamo projekt informatizacije podjetja. Prosim, predstavite našim bralcem, kaj pravzaprav pomeni kratica ERP. Za kakšen sistem gre in zakaj ste se ga odlocili uvesti tudi v vašem kitajskem podjetju? Angleška kratica ERP pomeni celovite informacijske rešitve, ki povezujejo in optimizirajo financne, kadrovske, nabavne in druge postopke za zagotovitev racionalnega poslovanja. Za nas predstavlja informacijsko osnovo, v kateri se zbirajo podatki, ki dajejo osnovne informacije o poslovanju podjetja. Podjetja pogosto nato dopolnjujejo te rešitve ERP z ostalimi namenski programi za npr. logistiko, nacrtovanje proizvodnje, marketing, analitiko. Da ne bo pomote – tudi rešitve ERP podpirajo vsa ta podrocja, vendar so naše izkušnje pri uporabi namenskih rešitev pri tem veliko boljše. Rešitev ERP, ki jo nacrtujemo uvesti v Ningbo Unior, je Oracle eBS. Gre za rešitev, ki jo je Unior uvedel v svoje poslovanje leta 2007, ko je bilo med drugim treba opraviti tudi prehod na evro. V letu 2017 smo v Uniorju naredili še reimplementacijo na Treba je vedeti, da bo investicija za celovito informatizacijo v 5 letih znašala okoli 2,5 mio €, ki jih bo podjetje moralo zagotoviti. višjo razlicico Oracle eBS in s tem zagotovili podporo za programsko rešitev s strani proizvajalca do leta 2030. Sicer je to standardni in mednarodno uveljavljen programski paket, namenjen velikim podjetjem. Podpira vse proizvodne in poslovne procese, ki se izvajajo v podjetju. Zagotavlja lokalizacijo za razlicne države in jezike ter podporo za razlicne valute, casovne pasove. Zakaj je pomembno, da tudi v kitajskem podjetju uvedejo sistem ERP in kakšne sinergije pricakujete po uvedbi sistema? Kot omenjeno, je vodstvo podjetja Ningbo Unior zacutilo težavo pri obvladovanju podjetja. Podjetje je hitro raslo in število zaposlenih in promet sta na tocki, ko je postalo spremljanje poslovanja »na roko« težko obvladljivo. Ucinki, ki jih pricakujemo, so predvsem v optimizaciji poslovnih procesov, standardizaciji poslovanja, uvedbi najboljših praks, odpravi podvajanja dela in podatkov, izboljšanem porocanju in analitiki, sodelovanju med oddelki, uvedbi procesnega nacina dela, enostavnejši konsolidaciji financnih rezultatov obeh podjetij. Kdaj ste priceli s projektom uvedbe sistema ERP na Kitajskem in v kolikšnem casu boste projekt tudi zakljucili? Prvi obisk mene in sodelavca iz ITS na Kitajskem je bil januarja 2019. Takrat smo pregledali infrastrukturo in se seznanili s podjetjem in njegovimi procesi. Ta pregled je bil opravljen na zelo visokem, posplošenem nivoju. Nato smo priceli s pripravami projekta in ga zaceli izvajati v aprilu 2019. Zakljucek prve faze projekta je nacrtovan za konec leta 2019, medtem ko je zakljucek druge faze nacrtovan za konec leta 2020. To pomeni, da pricakujemo uvedbo podpore za poslovne procese v roku 6-8 mesecev in podpore za proizvodne procese v roku 10-12 mesecev. Ker je projekt še v teku, vas prosimo, da nam poveste, v kateri fazi je trenutno in katere so najpomembnejše aktivnosti, ki vas na projektu še cakajo. Trenutno zakljucujemo infrastrukturni del ter na ERP delu popis procesov in »gap« analizo. Torej želimo dobiti vpogled v poslovanje podjetja in potek poslovnih procesov. Na osnovi tega bomo ugotovili razhajanja med našimi procesi in poiskali rešitve, ki jih ponuja rešitev ERP. Vse skupaj želimo podpreti s cim bolj standardno rešitvijo, kjer ne bi bilo treba programirati izjem v procesih, ki jih imajo sedaj v Ningbo Unior. Sledi priprava strežnika in nastavitve, ki ustrezajo rezultatom »gap« analize oz. procesa To-Be, nato testiranje in izobraževanje kljucnih in koncnih uporabnikov, priprava izpisov, porocil in analiz ter prehod v produkcijo. Kakšni so cilji projekta in ali menite, da jih boste uspeli v celoti realizirali, tako casovno kot financno? Cilj projekta je celovito informatizirati podjetje. Uvedba rešitve ERP je prvi korak, ostali bodo še sledili. Pred prvim korakom pa je treba še zagotoviti infrastrukturo, ki bo omogocila uvedbo rešitve ERP. Casovno smo projekt razdelili na dva dela. V letu 2019 uredimo infrastrukturo (podatkovni center, komunikacije in omrežje, strežnike, racunalnike) in izvedemo uvedbo prvega dela rešitve ERP (podpora procesom nabave, prodaje, skladišcenja, financ ter kadrov). V letu 2020 pa izvedemo še drugi del rešitve ERP ter podpremo proizvodnjo, vzdrževanje in poslovno analitiko. Na kakšen nacin poteka vaše vodenje projekta? Ker gre za mednarodno sodelovanje, kako usklajujete sestanke in operativno delo? Ali zaradi tega in zaradi razlicnih delovnih kultur prihaja do kakšnih težav? Na zacetku smo imeli idejo, da projekt vodimo mi v Sloveniji. Nato se je izkazalo, da bo težko najti partnerja na Kitajskem, ki bo prepustil vodenje in delitev nalog nekomu drugemu. Zato smo pristop obrnili in prepustili vodenje projekta njim, mi pa smo se umestili med sponzorja projekta in njihovega projektnega vodjo. S tem smo zagotovili, da imamo še vedno odgovornost za projekt in predvsem to, da gre projekt v smeri, kamor želimo mi. Izhodišce projekta je bilo, da se »best practice« iz poslovnih in proizvodnih procesov preseli iz našega v kitajsko podjetje. S tem Ningbo Unior ni imel nobenih težav in je videl to kot prednost. Samih kulturnih razlik do sedaj ni bilo cutiti, se bodo pa zagotovo pojavile, ko se bo projekt bližal koncu. Takrat postanejo stvari napete, saj so roki vedno krajši. Koliko ljudi sodeluje pri samem projektu na slovenski strani in koliko na kitajski strani? Vseh sodelujocih na projektu je 34, od tega 16 iz Slovenije in 18 iz Kitajske (10 iz podjetja Ningbo Unior in 8 iz svetovalnega podjetja iz Kitajske). Glede na to, da projekt poteka v Sloveniji in istocasno na Kitajskem, na kakšen nacin poteka komunikacija in kakšna je zavzetost sodelavcev za uspešno realizacijo projekta? Dejstvo je, da so med Slovenijo in Kitajsko vsaj naslednje razlike: jezikovne, kulturne in zemljepisne (oddaljenost). Ce se dotaknemo jezika, smo naleteli na kar veliko težavo, saj malo Kitajcev govori angleško, pa še tiste, ki jo govorijo, težko razumeš. V podjetju Ningbo Unior imamo za lažje sporazumevanje dve prevajalki, ki skrbita za nemoteno komunikacijo. Tako smo mi v projekt vkljucili eno prevajalko, ki nam pomaga pri sporazumevanju z zaposlenimi v podjetju Ningbo Unior in z zunanjim partnerjem. Hkrati smo tudi od kitajskega partnerja zahtevali, da zagotovi angleško govorece sodelavce in da poskrbi, da bo kljucna dokumentacija v angleškem Na zacetku smo imeli idejo, da projekt vodimo mi v Sloveniji. Nato se je izkazalo, da bo težko najti partnerja na Kitajskem, ki bo prepustil vodenje in delitev nalog nekomu drugemu. jeziku. Kulturne razlike izhajajo iz obicajev in navad, kjer naletimo na razlicno zavzetost za delo. Tukaj smo imeli do sedaj manj težav, kot jih imamo pri projektih v Sloveniji. So zelo zavzeti, zainteresirani, delovni in pripravljeni delati. Kjer so podobni nam, pa je del, ko pride do sprememb pri procesih. Tam so enake težave kot pri nas – torej jih ne marajo prevec. Glede oddaljenosti pa se je treba zavedati, da gre za 6 ur casovnega zamika in oddaljenost vec kot 9.000 km. To pomeni, da ko mi pricnemo delati ob 8. uri, je pri njih ostalo le še 3 ure do konca delovnega casa (delajo do 17. ure). Pojavile so se tudi druge težave, ki pa so povezane z varnostjo, tehnologijo in birokracijo. Na kakšen nacin je potekala zasnova projekta? Kdo je bil narocnik in pobudnik projekta uvedbe ERP? Pobuda za uvedbo rešitve ERP je bila dana s strani podjetja Ningbo Unior. Po uvodnih razgovorih z njimi smo v ITS pripravili celovit projekt za informatizacijo, saj smo zaznali, da je njihov nivo IT na nižjem nivoju, kot ga potrebujemo za izvedbo projekta ERP (npr. nestabilno delovanje omrežja, neustrezni strežniki, neprimerni racunalniki …). Zasnova projekta je zajemala financni vidik (infrastrukturni – podatkovni center, strežniki, komunikacije, racunalniki – ter vsebinski – licence ERP, storitve, vzdrževanje), terminski plan z aktivnostmi, komunikacijo, projektno ekipo in arhitekturno postavitev. Na kakšen nacin vi kot vodja projekta skrbite za kontrolo uspešnosti izvedbe projekta? Ali o samem projektu porocate tudi upravi podjetja? »Uradne« projektne metodologije v Uniorju nimamo, jo pa pripravljamo. Kljub temu v ITS vodimo projekte po izkušnjah, ki smo jih pridobili na osnovi izvajanj preteklih projektov IKT. Ena izmed kljucnih nalog pri pripravi projekta je dolocitev sponzorja projekta. Tako ima vsak projektni vodja v ITS sponzorja v upravi (v vecini primerov je to predsednik uprave). Sicer za potrebe kontrole izvedbe in uspešnosti projekta spremljamo terminski nacrt projekta, stroške projekta in posebnosti oz. težave, ki nastanejo med izvajanjem projekta. Upravi porocamo kvartalno oz. ob pojavu težav, ki jih projektni vodja ne more rešiti sam. Kakšna so najvecja tveganja za neuspeh projekta uvedbe ERP? Po naših izkušnjah predstavljajo najvecja tveganja za neuspeh premajhna podpora vodstva, nepripravljenost na spremembe, podcenjevanje zahtevnosti projekta in neustrezna izbira svetovalcev, ki izvajajo projekt (premalo izkušenj, napacen interes, nestrokovnost). Koliko razlicnih projektov v vašem sektorju letno izvedete? Govorim o projektih IKT – praviloma izvedemo letno enega do dva vecja projekta, ki vplivata na poslovanje celotne skupine, in 6-10 projektov, ki so namenjeni posameznim poslovnim ali proizvodnim procesom. Mag. Rok Planinšec, hvala za vaš cas in odgovore. Želim vam veliko uspeha pri izvedbi vaših projektov. Podjetju Unior ob tej priložnosti v imenu Slovenskega združenja za projektni management cestitam za prvih 100 let in mu želim nadaljnjih uspešnih 100 let. ProjektNa sloveNija PO KREATIVNI POTI DO ZNANJA IN PAMETNA OCALA USPEŠNA ZGODBA EVROPSKE UNIJE Avtor: Brigita Gajšek Del projektne skupine v laboratoriju LANPS na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru Od leve proti desni: Gregor Strniša, Dejan Reichmann (mentor – Špica International), Domen Napast, Dejan Toplak, Brigita Gajšek (mentor – FL UM), Tadej Gracner, Larisa Trost, Ela Vidovic N a kratko o projektih Po kreativni poti do znanja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije že nekaj let objavlja Javni razpis projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju - po kreativni poti do znanja. Namen tovrstnih projektov je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega sistema z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo) in izvajanje modelov odprtega in prožnega prehajanja med izobraževanjem ter gospodarstvom in družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelovanju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom mladi pridobijo konkretne in prakticne izkušnje že med izobraževanjem. Predmet sofinanciranja so projekti, ki se izvajajo v skupinah od 4 do 8 študentov z najmanj dveh visokošolskih zavodov pod mentorstvom pedagoškega mentorja iz visokošolskega sistema in delovnega mentorja iz gospodarstva. Ves cas trajanja projekta poteka medsebojna izmenjava znanj, izkušenj in dobrih praks strokovnih delavcev, tako pedagoških mentorjev iz visokošolskih zavodov kot delovnih mentorjev iz (ne)gospodarstva. Vsak projekt vkljucuje sodelovanje ene gospodarske družbe oz. samostojnega podjetnika posameznika. V projekt se v nekaterih primerih dodatno vkljuci ena organizacija z gospodarskega ali družbenega podrocja, ki na inovativen nacin pristopi k reševanju izpostavljenega problema z namenom družbenega razvoja. Projekt lahko traja najmanj 3 in najvec 5 mesecev. Zakaj so projekti PKP zanimivi? Zanimivi so že zaradi pisane sestave projektne skupine, ki ima ravno zaradi te raznolikosti velik potencial za prebojne ideje. V skupini so karakterno zelo razlicni deležniki: • gospodarska družba deluje na trgu in je v nenehni bitki s casom; • organizacija iz javnega sektorja, ki je pogosto podvržena obširni administraciji in togosti; • dve ali tri fakultete, vsaka s svojo ozko specializacijo; • študentje, pogosteje kot ne nevešci komunikacije, taktiziranja in raziskovalnega dela. Projekti so zasnovani tako, da prav vsak sodelujoci skozi projekt pridobi nekaj zase, ce le to hoce: • gospodarska družba dobi (zelo uporaben) rezultat raziskave, nove delavce; • organizacija iz javnega sektorja okrepi povezanost z gospodarskim sektorjem in izvaja svoje poslanstvo; • fakulteta promovira svoje študente, posname stanje praksi, se seznani s prakticnimi izkušnjami, prenese teoreticno znanje v partnerske družbe; • študentje spoznajo potencialnega delodajalca, izboljšajo osebno komunikacijo, poglobijo poznavanje dolocenega podrocja, morda sploh prvic stopijo skozi vrata podjetja. Projekt Pametna ocala uvršcen med dobre zgodbe Evropske Unije Na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru smo spomladi 2018 na zgoraj omenjenem razpisu pridobili sofinanciranje projekta »Preucevanje ucinkov uporabe pametnih ocal na vid in produktivnost na primeru komisioniranja«. Program sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Špica International nam je v ta namen posodila pametna ocala Vuzix M300 in nam pomagala z razpoložljivostjo delovnih mentorjev Andreja Planine in Dejana Reichmanna. Opremo za postavitev testnega skladišcnega prostora nam je doniral Mercator. Pri projektu so sodelovali študenti treh fakultet Univerze v Mariboru: • Fakulteta za logistiko: Tadej Gracner, Dejan Toplak, Ela Vidovic, Urška Škorc. • Fakulteta za strojništvo: Domen Napast, Matic Hribernik, Gregor Strniša, Jernej Gracner in Vid Kovac. • Medicinska fakulteta: Larisa Trost. Projekt sem vodila pedagoška mentorica doc. dr. Brigita Gajšek v sodelovanju z izred. prof. dr. Natašo Vujico Herzog s Fakultete za strojništvo. Študenti so ocala testno uporabljali na Fakulteti za logistiko v Celju, v prostorih Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ter v prostorih laboratorija LANPS na Fakulteti za strojništvo. Pri tem so nacrtovali, opravili in analizirali meritve vida pod mentorstvom Amerja Beharica, zdravnika specialista, oftalmologa, kar je bilo kljucno za uspešen zakljucek projekta. Evropska komisija je opisani projekt izbrala za uspešno zgodbo Evropske komisije. Gre za enega izmed 186 projektov, ki jih je v letu 2018 izbral in financno podprl Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, pri katerih je sodelovalo 1328 študentov, 492 mentorjev in 269 partnerjev iz podjetij. Vec o rezultatih projekta si lahko preberete v strokovnem clanku v Financah na https://tl.finance. si/8941396. Od kod ideja o testiranju pametnih ocal? Ideja je prišla s strani izrednega študenta Fakultete za logistiko. Razmišljal je, kako bi izgledalo, ce bi se trenutni nacin dela v podjetju njegovega delodajalca nadomestil s sistemom, ki bi temeljil na uporabi pametnih ocal. Seveda sem ga podprla in poiskala stik s podjetjem Špica International. Dogovori so stekli že kakšno leto pred prijavo projekta PKP. Zgodilo se je tudi, da je pobudnik kasneje prešel na drugo delovno mesto in opustil idejo testiranja zamenjave tehnologij. Meni se je eksperimentalno delo s pametnimi ocali še vedno zdelo potrebno, saj tako predavatelje kot praktike zanima njihova uporabnost. Kasneje se je zgodilo še nekaj nakljucij v prid realizaciji. Podjetje Mercator nam je doniralo skladišcni regal in pridružila se nam je izred. prof. dr. Nataša Vujica Herzog, ki se ukvarja s podrocjem ergonomije na Fakulteti za strojništvo. Razpis se je pojavil ravno v casu, ko smo bili pripravljeni iti v živo. Brez sofinanciranja bi ideja verjetno še nekaj casa ostala zgolj ideja opreme, potrošnega materiala in njenega premikanja po terenu, tako da je v ozadju še vedno bilo potrebno veliko entuziazma in prostovoljstva. Med deležniki se je razvila pozitivna naravnanost, usmerjenost k istemu cilju, kar je verjetno zasluga tako projektnega managerja kot tudi vseh posameznikov iz projektne skupine. Meritve vida Kaj se je raziskovalo in kako je potekalo delo? Naš predmet proucevanja so bila ocala Vuzix M300. Lahko bi bila katerakoli druga ocala, a ta so nam bila edina dosegljiva, zahvaljujoc podjetju Špica International. Spoznali smo izzive uvajanja teh ocal, težave/prednosti pri uporabi na primeru komisioniranja in vpliv štiriurne uporabe na karakteristike vida uporabnikov. Po koncanem preizkusu nismo našli nicesar, kar bi govorilo o škodnem vplivu na vid, in spoznali smo, kje so ta ocala uporabna in kje jih ne bi uporabili. Študentje so ob pomoci sami vzpostavili testno okolje, vsi so ocala vsaj 4 ure preizkušali, vzporedno pa so sodelovali tudi pri zbiranju in obdelavi podatkov. Marsikdo je ob delu ugotovil katero izmed svojih mocnih sposobnosti. Kdo vodi projekte PKP in kakšni so izzivi vodij? Projekte PKP najpogosteje vodijo visokošolski ucitelji z visokošolskih zavodov, ki so vrhunski strokovnjaki na svojih podrocjih. Roko na srce, pa ti pogosto nimajo znanj projektnega managementa. Ta vrzel je v neki meri zapolnjena z zelo strukturirano prijavno projektno dokumentacijo. Že pri prijavi projekta mora namrec prijavitelj povezati študente s konkretnimi nalogami in kompetencami, ki bodo na ta nacin usvojene. Prav tako se že pri prijavi opredelijo nacrtovani ucinki za vse deležnike. Prijavna dokumentacija je tako že nek grob približek zagonskega dokumenta projekta. Pravi izzivi za vodje projektov se zacnejo takoj po zacetku izvajanja projekta. Prvi dnevi so namrec kljucni, saj je treba sodelujocim predstaviti delitev dela s terminskim planom, vzpostaviti organigram in definirati nacin komuniciranja ter IT podporo. Nedodelana razporeditev nalog in neustrezna tehnologija izdelave zapiskov sta lahko kljucna za prekomerno porabo casa za podvajanje aktivnosti, prepisovanje, naknadno oblikovanje, zamudno delo z referencami in podobno. To so kljucni trenutki, kjer znanje projektnega managementa pride zelo prav. Upala bi si trditi, da zaradi napak v tej fazi nekateri projekti ne dosežejo polnega ucinka. Tekom projekta je velik izziv delo z deležniki, ki zahteva od vodje projekta veliko fleksibilnost ter mojstrstvo na podrocju odnosov in pogajanja. Pri študentih pogosto nastopijo blokade in krize zaradi prvega soocenja z doloceno situacijo ali zapleta z drugimi študenti. Pricakovanja gospodarskih družb so skoraj vedno velika, in na strani projektnega managerja, ki je hkrati tudi mentor študentom, je, da zapolni to vrzel med sposobnostjo študentov in pricakovanji podjetja v korist ohranjanja ugleda visokošolske inštitucije. Vse vecji izziv pa je obvladovanje administrativnih aktivnosti porocanja, ki je iz leta v leto zahtevnejše v smislu povecevanja števila dokumentov. Casovna enota za porocanje o aktivnostih vsakega udeleženega je en dan. Seveda ima to svoj smisel, ce vemo, da projekte vodijo ljudje, ki zelo pogosto rabijo jasne usmeritve, kako naj vodijo projekt, so pa nesporno veliki strokovnjaki na svojem podrocju znanosti. Izzivi za prihodnje? Kar zadeva pametna ocala in podobne sodobne tehnologije, si zelo želim sodelovanja v novih projektih. Posledicno upam, da se mi oziroma se nam (FL UM) odprejo še kakšna druga vrata v drugo podjetje. Upam, da bodo podjetja ob vsem hitenju prepoznala priložnost sodelovanja z izobraževalnimi inštitucijami. Predvidevam pa, da bodo v to prisiljena zaradi vedno vecje tekme za kader. Kaj je lepšega kot spoznati potencialne zaposlene skozi skupen projekt? Opažam, da so znanja projektnega managementa prav tako nujna kot vrhunsko znanje na posameznem znanstvenem podrocju, še sploh, ker slej kot prej vsi raziskovalci pridemo v fazo, ko predajamo znanje mlajšim. Tudi razlike med generacijami se dodatno poglabljajo in predvsem starejši jih moramo razumeti in znati iskati kompromise. Prepricana sem, da bom v prihodnje razvijala tudi svoje kompetence projektnega managementa s podrocij Ljudje in Izvedba in ne samo strokovnega znanja. Sestanki združujejo študente, profesorje in predstavnike podjetij iNtervjuji S ponosom lahko povem, da je bil TADEJ RECEK, MLADI PROJEKTNI projekt zakljucen v MANAGER LETA 2018 predvidenih financnih okvirjih in z minimalno Avtor: Lovro Krajnc, clan IO ZPM casovno zamudo. V sklopu programa Projektni manager leta 2018 smo imeli tri finaliste v kategoriji Mladi projektni manager leta 2018. Zmagovalec je postal Tadej Recek. Povabili smo ga k intervjuju, ki je objavljen v nadaljevanju. Najprej še enkrat iskrene cestitke ob prejemu nagrade Mladi projektni manager leta 2018. Za zacetek prosim, da predstavite projekt, s katerim ste se prijavili na izbor Mladi projektni manager 2018. Najlepša hvala za cestitke. Projekt je imel precej dolgo in komplicirano ime: Pregled podatkov investicije za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter porabe sredstev Agencije za radioaktivne odpadke. Vsebinsko pa se je projekt nanašal na pregled racunovodskega evidentiranja nabavne vrednosti odlagališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v gradnji in odhodkov, povezanih z omenjenim odlagališcem. Projekt je imel vec operativnih ciljev, vse v povezavi s projektom pa je bilo podrejeno temu, da se ugotovi vrednost investicije, ki jo omenjam, na dan 31. 12. 2017 ter da se ustrezno izkažejo denarni tokovi med Agencijo za radioaktivne odpadke, Skladom za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško ter pristojnimi ministrstvi – skratka institucijami, ki sodelujejo pri izgradnji odlagališca za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Za dosego ciljev je bilo treba pregledati financno dokumentacijo prej omenjenih institucij za obdobje zadnjih 26 let. Projekt se je izvajal na vec lokacijah hkrati, predvsem v Ljubljani in Krškem, trajal pa je 6 mesecev. V okviru projekta smo pregledali vec kot 42.000 dokumentov, pred samim zacetkom dela pa se je bilo treba seznaniti s 15 razlicnimi zakoni, uredbami in podzakonskimi akti. S ponosom lahko povem, da je bil projekt zakljucen v predvidenih financnih okvirjih in z minimalno casovno zamudo. Kaj so bili najvecji izzivi projekta? Kako ste jih reševali? Gledano s tehnicne plati, je bil najvecji izziv na projektu zagotoviti standardizacijo popisa financne dokumentacije. Na projektu je z naše strani v neki tocki sodelovalo vec kot 20 zaposlenih, ki pa smo vsi imeli enako nalogo – popisati relevantno financno dokumentacijo, ki nam je pozneje predstavljala osnovo za ugotavljanje trenutne vrednosti investicije v teku in prikaz denarnih tokov med sodelujocimi institucijami. Ce bi vsak od 20 zaposlenih dokumentacijo popisoval na svoj nacin, bi bilo v poznejši fazi projekta te popise zelo težko združiti v koherentno obliko, ki bi bila uporabna za nadaljnjo obravnavo. Za minimizacijo tveganja, povezanega s standardizacijo dela, je bilo treba še pred zacetkom »terenskega dela« pripraviti nacrt dela in metodologijo popisa ter pripraviti primerne predloge, v katere je projektna ekipa na terenu vnašala podatke. Brez standardizacije bi koncni cilj projekta težko dosegli. Drug velik izziv na projektu je predstavljala cloveška plat dela – govorim o motivaciji projektne ekipe. Ce si predstavljate, da štiri mesece vsak dan, osem ur na dan, listate skozi fascikle in prepisujete podatke v racunalnik, potem hitro pridete do zakljucka, da motivacija posameznika predstavlja velik faktor na projektu. Tega dejstva sem se zavedal že na zacetku projekta. Po mojem mnenju velik del posameznikove motivacije za delo izhaja iz tega, da ljudje vedo, kaj bodo s svojim delom na projektu spremenili na bolje oz. kaj se bo zaradi njihovega vložka na koncu spremenilo. V primeru tega projekta smo z našim delom Ministrstvu za infrastrukturo in posredno tudi državi pomagali pri tem, da se uredi velik del financnih evidenc, ki se nanašajo na skladišcenje odlaganja radioaktivnih odpadkov v Republiki Sloveniji. Konec koncev Nuklearna elektrarna Krško proizvede približno 19 % vse elektricne energije v Sloveniji in je njeno delovanje povezano z vsemi nami, državljani Republike Slovenije. Ce se odmaknemo od motiviranja projektne ekipe na nacelni ravni, pa so na motivacijo moje projektne ekipe verjetno pozitivno vplivale že preverjene motivacijske tehnike – obcasni posladki ter kratki odmori za skupinsko kavo. . Kaj ste pridobili s projektom vi kot projektni manager? Kateri so tisti dogodki med projektom, ki so obogatili vaše izkušnje? Ta projekt je zame predstavljal dva mejnika – prvic sem vodil tako številno projektno ekipo in prvic sem bil v vlogi vodje projekta za narocnika v javnem sektorju, ki pa zahteva malce drugacno dinamiko in organizacijo dela kot delo za privatni sektor. Z vodenjem takšnega projekta sem pridobil izdatne izkušnje o tem, kako je voditi ekipo osebnostno precej razlicnih posameznikov, kako jih motivirati ter kako poskrbeti za zavedanje vsakega posameznega clana projektne ekipe, da je delo treba koncati s predpisano kakovostjo in v opredeljenih casovnih okvirjih, saj je »output« dela enega posameznika neposredno povezan z zacetkom dela drugega posameznika. Z vidika psihologije in cloveške plati vodenja projektov sem z vodenjem tega projekta precej »izpilil« svoje mehke spretnosti. Druga velika »pridobitev« zame je bila, kot že omenjeno, delo za narocnika v javnem sektorju. Ker je zame to bil prvi vecji projekt, ki sem ga vodil za javni sektor, je bilo zame novo prakticno vse – od nacrtovanja dela, dinamike, usklajevanja poteka dela z razvejano strukturo deležnikov na strani narocnika in še bi lahko naštevali. Skratka, izkušnje, ki sem jih nabral na tem projektu, so zame neprecenljive in preprican sem, da mi bodo koristile pri mojem prihodnjem delu. Kakšni so obcutki ob prejemu nagrade Mladi projektni manager leta 2018? Kaj vam pomeni osvojena nagrada? Obcutki so zelo lepi, ker prejem takšne nagrade na nek nacin pomeni tudi priznanje posamezniku za dobro opravljeno delo. Kakšen je vaš pogled na stanje projektnega managementa v Sloveniji? Kako vidite njegov razvoj v prihodnje? Projektni management v Sloveniji ima v združenjih, kot je Slovensko združenje za projektni management, dobre temelje za nadaljnji razvoj, prav tako pa je na tem podrocju bilo v preteklosti narejenega že veliko dobrega. Kljub dobro postavljenim temeljem za nadaljnji razvoj menim, da je vodenje projektov znotraj podjetij in tudi širše v državi še vedno premalo prepoznana in tudi uradno priznana vešcina. V prakticno vseh vrstah organizacij se dandanes na takšen in drugacen nacin dogajajo procesi, ki so povezani s projektnim delom in projektnim vodenjem, vendar pa se mi zdi, da organizacije omenjene procese vcasih enostavno prepustijo prostemu toku in se pri tem ne zanašajo na uporabo metodologije in vešcin projektnega vodenja, ki bi jim vodenje projektov precej olajšale. Mislim, da se bo vloga projektnega managementa v prihodnosti bistveno povecala, saj se morajo organizacije vedno hitreje prilagajati novim zahtevam, bodisi regulatornim, okoljskim in kadrovskim bodisi zahtevam kupcev, ce omenim samo nekatere. Prilagajanje na novo realnost v praksi pomeni spremembo obstojecega procesa, nacina dela, zasnove produkta itd., za izvedbo katere pa bodo potrebni projektni managerji, ki obvladajo širok spekter vešcin projektnega vodenja. Dandanes veliko govorimo o digitalizaciji na najrazlicnejših podrocjih. Seveda je ta pomembna tudi za projektni management. Kako vi gledate na to podrocje, na orodja, ki Skratka, izkušnje, ki sem jih nabral na tem projektu, so zame neprecenljive in preprican sem, da mi bodo koristile pri mojem prihodnjem delu. Digitalizacija vecine aspektov življenja je trend, ki je že zelo prisoten v našem vsakdanu. so danes na voljo, in kje vidite pomanjkljivosti, možnosti za izboljšave? Kot ste že omenili: digitalizacija vecine aspektov življenja je trend, ki je že zelo prisoten v našem vsakdanu in za katerega kaže, da bo prisoten še kar nekaj casa. Moj osebni pogled na digitalizacijo me verjetno uvršca na bolj konzervativno stran prebivalstva, saj novo tehnologijo, ce upoštevamo hitrost njenega razvoja, sprejemam relativno pocasi – še vedno sem npr. ljubitelj knjig v fizicni obliki ter analognih družabnih iger namesto njihovih racunalniških razlicic. Ce mi dovolite še malce filozofsko misel: menim, da cloveštvo ob cedalje hitrejšem razvoju novih tehnologij premalo upošteva socialno komponento digitalizacije družbe in razvoja novih tehnologij. Govorim o tem, da se premalokrat vprašamo, kaj bo vsesplošni sprejem nove tehnologije v širšo družbeno sfero pomenil za dobrobit družbe na dolgi ali srednji rok. Ne razumite me narobe – nic nimam proti razvoju digitalizacije in novih tehnologij, opozarjam samo na dejstvo, da se nove tehnologije razvijajo in implementirajo v masovno uporabo na vseh podrocjih, vse to pa se vecinoma pocne brez poglobljenega razmisleka o morebitnih posledicah in (negativnih) eksternalijah, ki jih utegne neka nova tehnologija imeti na družbo kot celoto. Ce se vrnem na podrocje projektnega managementa – »na zacetku« smo poznali samo orodja, kot so npr. Microsoft Project, ki so po mojem mnenju predstavljala dobro osnovo za razvoj novih in bolj sofisticiranih orodij za projektni management. Ker je dandanes projektni management zelo prisoten v skoraj vseh organizacijah, je veliko vecjih organizacij razvilo tudi svoja lastna interna orodja za vodenje projektov, ki so v celoti prilagojena njihovim internim potrebam in procesom. Pri »off the shelf« orodjih za projektni management pogrešam predvsem porocevalsko komponento – želel bi si vec funkcionalnosti, ki bi omogocale avtomatizirano pripravo porocil, npr. za »Steering Committee« posameznega projekta. Druga stvar, ki jo precej pogrešam pri trenutnih orodjih za projektni management, so vnaprej pripravljeni »paketi« splošnih projektnih aktivnosti, ki so specificni za posamezno industrijo, npr. bancništvo, jeklarstvo, farmacevtsko industrijo in ostale panoge. V paketih, ki jih omenjam, bi bil zajet register projektnih aktivnosti, vezanih na posamezno panogo; tak register bi zmanjšal možnost, da se v sklopu projekta pozabi na kakšno aktivnost, ki je nujna in specificna za dosego ciljev projekta, vendar pa se med nacrtovanjem projekta nanjo pozabi ali pa se jo spregleda. Za konec pa se vrniva še k vam, projektnemu managerju. Katere so po vašem mnenju tiste tri lastnosti, ki najbolje opisujejo dobrega projektnega managerja? Dalec najbolj pomembna je custvena inteligenca vodje projekta, sledijo organizacijske sposobnosti in pripravljenost na ucenje. Iz definicije projekta sledi, da vsak projekt predstavlja sklop unikatnih aktivnosti, ki so omejene s casom in drugimi resursi (npr. financnimi, cloveškimi itd.). Iz tega lahko izpeljemo logicni sklep, da je v sklopu vsakega posameznega projekta prisotna tudi komponenta ucenja, saj nobena dva projekta vsebinsko nista popolnoma enaka. Projektni manager mora prav tako imeti dobro mrežo poznanstev, tako znotraj podjetja kakor tudi navzven. Dobra poznanstva in dober sloves lahko projektnemu managerju precej olajšata življenje in delo. Dalec najbolj pomembna je custvena inteligenca vodje projekta. Zadnjih 7 let sem iNtervjuji aktiven na podrocju startup podjetništva KRISTIJAN PUKŠIC, NOVI CLAN doma in v tujini. IZVRŠILNEGA ODBORA ZPM Avtor: Lovro Krajnc, clan IO ZPM P ozdravljen, Kristijan. Pred casom si se kot nadomestni clan pridružil izvršilnemu odboru Slovenskega združenja za projektni management. Prosim, predstavi se za naše bralce, kdo si in kje si dejaven? Moje ime je Kristijan Pukšic in zadnjih 7 let sem aktiven na podrocju startup podjetništva doma in v tujini. Pred tem sem bil dejaven v vec organizacijah na razlicnih podrocjih. Med drugim sem bil vpet tudi v projektno delovanje podjetja Mariborska livarna Maribor. Kako si prišel v stik z ZPM? V stik z ZPM sem najprej prišel skozi delovanje v lokalnem odboru Mladih projektnih managerjev v Mariboru, kjer sem sodeloval na vec organizacijskih projektih. Med drugim smo obiskali Evropsko komisijo v Bruslju in naslednjo leto še Evropsko komisijo v Strasbourgu. V okviru teh dveh ekskurzij smo izdali tudi dva zbornika z vecjim številom prispevkov. Pozneje sem se skozi aktivno delo v lokalnem odboru MPM prvic pridružil tudi IO ZPM (sedaj sem namrec že drugic clan IO ZPM), kjer sem deloval kot oseba za koordinacijo z mladimi. V tistem casu smo obudili sodelovanje MPM z IPMA Young Crew in med drugim tudi s slovenskimi tekmovalci sodelovali v mednarodnem tekmovanju GeCCo. Kaj si še pocel v okviru delovanja ZPM? V okviru SloCert programa sem bil dve leti tudi pomocnik vodje programa dr. Igorja Vrecka. Kasneje sem se zaradi službenih obveznosti doma in v tujini bil primoran umakniti iz aktivnega delovanja ZPM. Še vedno pa sem se rad udeležil osrednje letne konference in kakšnega drugega dogodka. Aktivno sem ostal tudi povezan s posamezniki s projektnega podrocja. Kje si trenutno dejaven? Trenutno delam za dve startup podjetji. Prvo je Reveel Technologies Inc., kjer smo razvili sistem za razpoznavo vsebin in podajanje dodatnih informacij. S pomocjo naših aplikacij lahko poskenirate izbrane mednarodne revije in prejeli boste dodatne informacije o posameznih izdelkih. Trenutno smo v fazi prodaje tega podjetja. Drugo podjetje je Mikmik, kjer se ukvarjamo s kratkorocno izposojo elektricnih skirojev. Najdete nas lahko na treh lokacijah, in sicer smo trenutno z našimi skiroji na voljo v Piranu, Portorožu in Ljubljani. V kratkem se bomo širili še v druga slovenska mesta. Predvsem pa se želimo dolgorocno ukvarjati z razvojem podpornih sistemov in inoviranjem na podrocju izposoje elektricnih skirojev, hkrati pa ponujamo tudi franšizni model izposoje elektricnih skirojev. Katere so tvoje glavne kompetence? Menim, da so moje glavne kompetence povezane predvsem z upravljanjem in procesi, voditeljstvom in izgradnjo kulture v podjetjih. Predvsem kultura v startup podjetjih je velika prednost, ki lahko pritegne najboljše kadre v to podjetništvo. Na tem podrocju imam dolgoletne izkušnje, ki mi lahko pomagajo na razlicnih podrocjih. Med preostalimi kompetencami pa bi izpostavil še timsko delo in kvalitetno izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Kako bi se opisal v enem stavku? Radovedna oseba, ki je odprta za nove stvari in priložnosti. Zakaj si se odlocil ponovno pridružiti IO ZPM? V zadnjem casu sem se umaknil z nekaterih drugih funkcij in ugotovil sem, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in ambicijami ponovno doprinesem k razvoju in napredku ZPM doma in v tujini. Za kaj boš zadolžen v okviru IO ZPM? Moje zadolžitve še niso v celoti definirane, bom pa v prvi vrsti prevzel dela s podrocja komuniciranja ter pomoc pri ostalih aktivnostih IO. V kolikor ima kdo od bralcev ZPM mrežnika kakšne predloge za sodelovanje, nam/mi jih lahko nemudoma sporoci. Moje glavne kompetence so povezane predvsem z upravljanjem in procesi, voditeljstvom in izgradnjo kulture v podjetjih. Porocila LETNA SKUPŠCINA SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA PROJEKTNI MANAGEMENT Avtor: Rok Petje, sekretar ZPM S lovensko združenje za projektni management je v cetrtek, 18. aprila 2019, v Ljubljani pripravilo ZPM vecerjo, v okviru katere je potekala skupšcina združenja ter podelitev nagrade Projektni manager leta 2018. V letošnjem letu smo podelili nagrado v kategoriji Mladi projektni manager leta 2018. Tako tudi v letošnjem letu nadaljujemo s konceptom organizacije družabnega dogodka, ki povezuje clane našega združenja, sam dogodek pa izkoristimo za predstavitev izvedenih aktivnosti v preteklem letu ter za nacrtovanje aktivnosti v prihodnje. Ob pricetku dogodka smo se z minuto molka poklonili dr. Juretu Kovacu, ki nas je prehitro zapustil v zacetku leta 2019. Prvi del dogodka je bil tako namenjen predstavitvi aktivnosti, ki smo jih izvedli v letu 2018. Predsednik združenja, dr. Igor Vrecko, je predstavil nove produkte združenja, ki smo jih implementirali v letu 2018 s posebnim poudarkom na uvedbi certificiranja po sistemu IPMA ICB 4, ki smo ga dokoncno zagnali v letu 2019. Sledilo je tudi imenovanje nadomestnih clanov izvršilnega in strokovnega odbora; nov clan izvršilnega odbora je postal Kristijan Pukšic, ki je nadomestil Jureta Kovaca, v strokovnem odboru pa je Braneta Semolica nadomestila Darja Gartner. Sledila je predstavitev nacrta dela za leto 2019. Drugi del dogodka je bil namenjen podelitvi nagrade Projektni manager leta 2018. Z izborom Projektni manager leta prepoznavamo, izpostavljamo in povezujemo najbolj uspešne ter kompetentne projektne managerje slovenskega zasebnega in javnega okolja. S tem krepimo zavest širše slovenske javnosti, da imamo v Sloveniji vrsto izjemno uspešnih in predanih posameznikov, ki z vodenjem projektov in sodelovanjem v vodstvenih projektnih timih uspešno premagujejo najtežje izzive vodenja projektov. Zmagovalec slovenskega izbora Projektni manager leta lahko sodeluje tudi na tovrstnem izboru na mednarodni ravni, kjer se poteguje za naslov IPMA Project Manager of the Year. Koncni vrstni red v kategoriji Mladi projektni manager leta 2018: 1. Tadej Recek, Deloitte revizija d.o.o. 2. Blanka Lorencic, Plastika Skaza d.o.o. 3. Sebastjan Gornjec, HAKL IT, d.o.o. Izbor Projektni Porocilamanager leta 2018 PODELITEV NAGRADE PROJEKTNI nam je dal tri finaliste v kategoriji Mladi MANAGER LETA 2018 projektni manager Avtor: Lovro Krajnc, clan IO ZPM leta 2018. V letošnjem letu smo že tretjic zapored izvedli program Projektni manager leta. Namen programa je izpostaviti uspešne slovenske projektne managerje in njihovo dobro delo na projektih. Le-ti lahko prihajajo tako iz zasebnega kot tudi javnega sektorja. Znotraj programa imamo dve kategoriji, in sicer Mladi projektni manager leta (projektni managerji do 35. leta starosti) in Projektni manager leta (nad 35 let). Izbor poteka po vzoru mednarodnega združenja za projektni management IPMA (International Project Management Association), katerega clan je tudi Slovensko združenje za projektni management. Tako imajo zmagovalci posameznega izbora na nacionalni ravni tudi možnost potegovanja za mednarodno nagrado IPMA Project Manager of the Year. V ZPM verjamemo, da imamo v Sloveniji veliko število dobrih projektnih managerjev, ki vodijo projekte na vsebinsko zelo razlicnih podrocjih, ki predstavljajo zelo velike izzive glede na težavnost. Podelitev nagrade Projektni manager leta 2018 je potekala v okviru slavnostne vecerje na skupšcini ZPM v Radisson Blu Plaza hotelu v Ljubljani. Izbor Projektni manager leta 2018 nam je dal tri finaliste v kategoriji Mladi projektni manager leta 2018. To so bili Blanka Lorencic iz podjetja Plastika Skaza d.o.o., Sebastjan Gornjec iz podjetja Hakl IT d.o.o. in Tadej Recek iz podjetja Deloitte revizija d.o.o. Finalisti so vodili zelo zanimive projekte, ki so prihajali z zelo razlicnih podrocij. Vsak izmed njih je na zakljucni slovesnosti tudi na kratko predstavil svoj projekt, s katerim so se prijavili na izbor. Ocenjevanje je pred tem potekalo v okviru triclanske komisije, ki so jo sestavljali Brigita Gajšek (vodja komisije), Renato Golob in Matjaž Madžarac. Komisija je soglasno sprejela odlocitev, da je zmagovalec za izbor Mladi projektni manager leta 2018 Tadej Recek, 2. mesto je osvojila Blanka Lorencic, 3. mesto pa Sebastjan Gornjec. Na tem mestu iskreno cestitamo vsem finalistom za osvojena mesta in jim želimo obilo dobro izpeljanih projektov tudi v prihodnje. Zahvala gre tudi clanom komisije in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi letošnjega izbora. Na naslednji povezavi si lahko pogledate video o dogajanju na podelitvi za Mladi projektni manager leta 2018: https:// www.youtube.com/watch?v=0BiHyUokCf0. Že sedaj vabimo vse, ki boste svoje projekte zakljucili v letu 2019, da se prijavite na izbor. Skupinska slika za izbor Mladi projektni manager leta 2018. Od leve: Igor Vrecko (predsednik ZPM), Sebastjan Gornjec (3. mesto), Tadej Recek (1. mesto), Blanka Lorencic (2. mesto), Brigita Gajšek (vodja komisije), Lovro Krajnc (vodja programa Projektni manager leta) ZPM spodbuja razvoj projektnega managementa in prispeva k razvoju tega podrocja nasploh. S tega vidika predstavlja program Projektni manager leta izredno pomemben del našega združenja. V relativno kratkem casu, kar se ta program izvaja, so se v izbor prijavljali resnicno zelo dobri projektni managerji iz razlicnih okolij in tipov organizacij, kar nam je dodatna spodbuda, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali za rast programa. Prav tako bomo spodbujali sodelovanje z IPMA za mednarodno nagrado IPMA Project Manager of the Year in na takšen nacin pokazali svetu kakovost projektnega vodenja v Sloveniji. Program Projektni manager leta bomo v obeh kategorijah – Projektni manager leta in Mladi Projektni manager leta izvedli tudi za leto 2019 in tako že sedaj vabimo vse, ki boste svoje projekte zakljucili v letu 2019, da se prijavite na izbor. Podrobne informacije bomo objavili na spletnem mestu http://zpm.si/. PREBERITE V PROJEKTNI MREŽI SLOVENIJE Brigita Gajšek, odgovorna urednica Projektne mreže Aprilska številka Projektne mreže Slovenije (http://zpm.si/projektna­ mreza-slovenije/) ponuja v branje tri znanstvene prispevke. Prispevek prof. dr. Josipa Mesarica objavljamo v hrvaškem jeziku. Josip Mesaric je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Osijeku, Univerze J.J. Strossmayer v Osijeku na Hrvaškem. Koncal je tehnološko fakulteto v Osijeku in doktoriral na Ekonomski fakulteti v Osijeku. Njegova podrocja raziskovanja so poslovni informacijski sistemi, upravljanje poslovnih procesov, upravljanje projektov in upravljanje dobavne verige. Kot lahko preberete v njegovi raziskavi na temo dolocitve izhodišc za oceno formalnega izobraževanja projektnega managementa na Hrvaškem in v Sloveniji, je avtor prišel do zakljucka, da si na osnovi javno dostopnih informacij ne morete ustvariti predstave o tem, kakšna je globina poznavanja projektnega managementa diplomantov fakultet v vzorcu. Razvidno je, da diplomanti spoznajo projektni management, ne pa v kolikšni meri, da bodo sposobni pridobljeno znanje uporabiti v praksi. Diplomati vecine fakultet pridejo na trg delovne sile z zelo površinskim znanjem, ki ga znajo bolj ali manj uporabiti v praksi. Postavlja se vprašanje, ali preverimo usposobljenost ljudi, ki jim zaupamo izvajanje projektov. Clanek avtorjev Saša Kiralyja in Aljaža Stareta daje odlicen vpogled v pristop BIM (ang. Building Information Modeling), ki se v svetu vse bolj uveljavlja na podrocju gradbeništva. Pristop BIM deluje na informacijskih rešitvah, razvitih z združitvijo programov za konstruiranje in programov za podporo managementa projektov. Z raziskavo avtorja ugotovita, da je uveljavljenost in razvitost pristopa v Sloveniji enaka britanski, pri cemer obstajajo razlike med nacinom dela uporabnikov, tako glede programov in virov informacij kot tudi nacina sodelovanja med deležniki projektov. Na slednjem podrocju vidita tudi najvec možnosti izboljšav, od države pa pricakujeta, da uveljavitev pristopa pospeši z aktivnim programom uvajanja pristopa BIM v javne gradbene projekte. V Veliki Britaniji so namrec pred nekaj leti z zakonom uveljavili obveznost uporabe pristopa BIM pri javnih infrastrukturnih projektih. Darja Sekula Krstic in Mirko Markic v svojem prispevku na osnovi sistematicnega pregleda domace in tuje strokovne literature formirata konceptualni model za empiricno raziskavo o vplivu izbranih dejavnikov vodenja projektnega tima na stroške in izvedeta anketiranje. Iz raziskovalnega vzorca ne uspeta dokazati statisticno znacilnega vpliva znanja projektnega managerja, motiviranja projektnega tima in komuniciranja projektnega tima na stroške projekta. Bralcem ponudita predloge za izboljšanje vodenja projektnih timov v nevladnih organizacijah, kar bo povecalo uspešnost projektov z vidika stroškov. Nova številka Projektne mreže Slovenije izide oktobra 2019. Toplo vabimo vso strokovno in znanstveno javnost, da delite z nami vaše izkušnje in raziskave v prihajajoci številki. V njej objavljamo domace in tuje znanstvene in strokovne clanke s podrocja projektnega managementa. Revija ima dvajsetletno tradicijo, je multidisciplinarna in predvsem prirocen vir informacij za vse vrste raziskovalcev, nacrtovalcev, praktikov in oblikovalcev politik na razlicnih lokalnih, nacionalnih in mednarodnih ravneh odlocanja ter v disciplinah, kot so proizvodnja, inženiring, trgovina in nacrtovanje, ter z družbenega, gospodarskega in okoljskega podrocja. Njen namen je deliti znanje, izkušnje in primere dobrih praks med projektne managerje in druge projektne deležnike, ki so tudi vabljeni, da sami oblikujejo svoje prispevke. ZAKAJ POSTATI CLAN ZPM? C lani Slovenskega združenja za projektni management so del velike družine strokovnjakov v Sloveniji, in preko mednarodnih združenj IPMA® in ICEC tudi v svetu, ki se strokovno in/ali raziskovalno srecujejo z razlicnimi podrocji projektnega menedžmenta. Gre za podrocja kot so to na primer vodenje projektov, sodelovanje v projektnih timih, vodenje programov ali portfeljev projektov, vodenje ali delovanje v projektnih pisarnah, kontroliranje ali revizija projektov, narocanje ali upravljanje projektov in podobno. Clanstvo v združenju prinaša posameznikom in podjetjem vrsto koristi in priložnosti, ki dalec presegajo stroške letne clanarine v združenju. V nadaljevanju izpostavimo samo nekatere med njimi, ki pa so sicer predmet stalnega dopolnjevanja. Clani ZPM: Projektni forum imajo 40% znižano kotizacijo na vsakoletnem osrednjem strokovnem in družabnem dogodku - Projektnem forumu, na katerem se srecajo direktorji podjetij, predstavniki javne uprave, direktorji programov projektov, projektni menedžerji in drugi, ki se ukvarjajo s projekti ali jih zanima podrocje projektnega menedžmenta. Projektna mreža Slovenije prejemajo e-verzijo recenzirane in slovenskem prostoru osrednje strokovne revije s podrocja projektnega menedžmenta, Projektna mreža Slovenije. Revija izhaja dvakrat letno, vsebina pa je primarno osredotocena na Slovenijo. Objavlja strokovne in znanstvene prispevke, ki so rezultat raziskav in dobrih praks projektnega menedžmenta in drugih sorodnih podrocij. ZPM mrežnik prejemajo ZPM mrežnik, e-glasilo združenja, ki izhaja trikrat letno in vsebuje vrsto strokovnih in splošnih informacij, ki jih v svoji vsakodnevni praksi potrebujejo projektni menedžerji in drugi, ki se srecujejo s projektnim delom. Gre za informacije o novostih in dogodkih na podrocju projektnega menedžmenta, predstavitve uspešnih projektnih menedžerjev in realiziranih projektov, priložnosti za projektno sodelovanje in podobno. Project Perspectives prejemajo letno izdajo e-verzije revije Project Perspectives, ki izhaja v angleškem jeziku in jo izdaja IPMA. Revija prinaša projektnim menedžerjem in menedžerjem programov ter njihovim nadrejenim in vodstvom podjetij najnovejša svetovna spoznanja in inovacije s podrocij, povezanih s projektnim delovanjem. Vsako leto revija obravnava doloceno aktualno temo, objavlja pa rezultate raziskav in študije primerov projektov, koristne akademikom in praktikom projektnega menedžmenta. IPMA NewsLetter prejemajo IPMA NewsLetter, e-glasilo mednarodnega združenja IPMA, pripravljeno v angleškem jeziku. Glasilo po eni strani zagotavlja clanom ZPM, da so stalno na tekocem z dogodki in strokovnimi aktivnostmi razlicnih projektnih organizacij širom po svetu, hkrati pa je odlicna priložnost, da v mednarodnem okolju predstavijo svoje projektne dosežke. Partnerji ZPM imajo 5 – 10% popusta na storitve in produkte, ki jih ponujajo partnerske organizacije združenja. Gre za popuste pri nakupu programske ali strojne opreme, namenjene projektnemu delovanju, popuste iz naslova svetovanj, pomoci pri prijavi projektov na razpise, pri financiranju projektov in drugo. Mednarodni združenji IPMA® in ICEC pridobijo s clanstvom v ZPM hkrati tudi clanstvo v mednarodnih organizacijah IPMA® – International Project Management Association in ICEC – International Cost Engineering Council. IPMA® SloCert imajo 5% popust v ZPM-ovem programu mednarodnega certificiranja – IPMA® SloCert, v okviru katerega kandidati pridobijo mednarodno veljaven certifikat s podrocja projektnega menedžmenta, ki je prepoznaven po vsem svetu, predvsem pa v 52-ih državah, clanicah mednarodnega združenja IPMA®. Program ZPM Educa imajo 10% popust v okviru programa usposabljanja ZPM Educa, v katerem se v majhnih skupinah – lahko tudi v zakljucenih skupinah za izbrano podjetje – vrši izobraževanje in usposabljanje iz vseh podrocjih projektnega menedžmenta. Informacije in povezave permanentno pridobivajo v elektronski, pisni ali ustni obliki najnovejše lokalne in mednarodne informacije s podrocja projektnega menedžmenta ter imajo možnost navezovanja stikov in izmenjave izkušenj z najpomembnejšimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami ali strokovnjaki. Spletna stran ZPM imajo preko spletne strani ZPM dostop do vrste neomejeno dostopnih informacij in podatkov, pa tudi do vrste drugih uporabnih in vrednih informacij oziroma podatkov, ki so dostopni samo clanom ZPM – z osebnimi uporabniškimi imeni in gesli – ne pa tudi širši javnosti. Baze podatkov prejemajo informacije o literaturi, programskih paketih, kongresih, seminarjih doma in v tujini, po želji pa prejmejo tudi informacije o potencialnih partnerjih pri izvajanju projektov ali pa predlog perspektivnega mladega kadra z ustreznim znanjem in osnovnimi izkušnjami na podrocju projektnega menedžmenta. Promocija imajo prednostno možnost promocije in predstavitve lastnih spoznanj, izdelkov ali projektov z objavo v reviji Projektna mreža Slovenije, v glasilu ZPM mrežnik ali ob razlicnih dogodkih združenja. Sekcija Mladi projektni menedžerji imajo dostop do najmlajših clanov združenja – dijakov ter študentov dodiplomskega in podiplomskega študija, ki se v okviru združenja povezujejo v sekciji Mladi projektni menedžerji – MPM. MPM zagotavlja vzpostavljanje praviloma prvih sodelovanj na podrocju projektov med mladimi in podjetji. V ta namen MPM koordinira strokovne prakse, prireja srecanja in delavnice s projektnimi menedžerji, oglede podjetij in rezultatov projektov in podobno. MPM tako zagotavlja najmlajšim clanom možnost pridobivanja izkušenj in poznanstev, ostalim clanom pa priložnost za prepoznavanje najprimernejšega in najperspektivnejšega potencialnega kadra za lastne potrebe. Mreženje imajo preko številnih strokovnih in predvsem družabnih dogodkov ZPM vrsto priložnosti za srecevanje z drugimi clani združenja in posamezniki, ki delujejo v razlicnih projektnih okoljih, s tem pa možnosti za utrjevanje ali vzpostavljanje novih osebnih in poslovnih partnerstev. OBLIKE CLANSTVA V ZPM Individualno clanstvo Individualni clani združenja uživajo vse koristi, predstavljene v rubriki Zakaj postati clan ZPM. Združenje se trudi permanentno širiti koristnost clanstva, zato velja stalno spremljati novosti o tem na spletni strani združenja. Clanstvo dijakov in študentov Clanstvo dijakov, študentov in rednih podiplomskih študentov zagotavlja ob bistveno znižani clanarini vse ugodnosti, kot jih imajo individualni clani. Ob vclanitvi v združenje morajo dijaki in študenti rednega dodiplomskega ali magistrskega študijskega programa svoj status izkazati z ustreznim potrdilom in ne smejo biti starejši od 26 let. XL Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za XL korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 6-ih individualnih clanarin v združenju, • prejem 6-ih natisnjenih izvodov revije Projektna mreža Slovenije, • dodatnih 10% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 15 % popusta pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • 3 brezplacne udeležbe na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. L Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za L korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 4-ih individualnih clanarin v združenju, • prejem 4-ih natisnjenih izvodov revije Projektna mreža Slovenije, • dodatnih 8% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 10% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • dve brezplacni udeležbi na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. M Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za M korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 3-ih individualnih clanarin v združenju, • prejem 3-ih natisnjenih izvodov revije Projektna mreža Slovenije, • dodatnih 5% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 5% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • ena brezplacna udeležba na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. KORPORACIJSKI CLANI ZPM Združenja za projektni management ESOTECH d.d. Preloška cesta 1, 3320 Velenje Spletna stran: www.esotech.si KRKA, tovarna zdravil, d.d. Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto Spletna stran: www.krka.si Telekom Slovenije d. d. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.telekom.si NUMIP, Vzdrževanje, montaža in proizvodnja, d.o.o. Knezov štradon 92, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.numip.si Litostroj Power, d. o. o. Litostrojska 50, 1515 Ljubljana Spletna stran: www.litostroj-ei.si Nova Ljubljanska Banka Trg republike 2, 1520 Ljubljana Spletna stran: www.nlb.si POŠTA SLOVENIJE d.o.o. Slomškov trg 10, SI-2000 Maribor Spletna stran: www.posta.si ELES, ELEKTRO SLOVENIJA d.o.o. Hajdrihova 2, SI-1000 Ljubljana Spletna stran: www.eles.si NEC NOTRANJSKI EKOLOšKI CENTER, CERKNICA Popkova ulica 4, 1380 Cerknica Spletna stran: www.nec-cerknica.si PROJEKT d.d. NOVA GORICA Kidriceva ulica 9a, 5000 Nova Gorica Spletna stran: www.projekt.si Agencija POTI, d.o.o. Stegne 7, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.agencija-poti.si POVABILO K OBJAVI CLANKOV V REVIJI PROJEKTNA MREŽA SLOVENIJE doc. dr. Brigita Gajšek glavna urednica Projektne mreže Slovenije P rojektna mreža Slovenije dvakrat letno objavlja mednarodne znanstvene in strokovne clanke s podrocja projektnega managementa. Revija ima dvajset letno tradicijo, je multidisciplinarna in predvsem prirocen vir informacij za vse vrste raziskovalcev, nacrtovalcev, praktikov in oblikovalcev, politikov na razlicnih lokalnih, nacionalnih in mednarodnih ravneh odlocanja ter v disciplinah, kot so proizvodnja, inženiring, trgovina, nacrtovanje ter iz družbenega, gospodarskega in okoljskega podrocja. Revija vabi raziskovalce in praktike iz vsega sveta, da z njeno pomocjo izmenjajo izkušnje v celotni paleti industrij in tehnologij, v katerih se uporablja projektni management. Prispevki zajemajo vsa podrocja projektnega managementa, od sistemov do cloveških vidikov, in povezuje teorijo s prakso z objavo primerov študije in diskusij o aktualnih vprašanjih. V Projektni mreži Slovenije objavljamo: • znanstvene prispevke – gre za izvirne ugotovitve, ki so plod znanstveno­raziskovalnega dela. Vsebina je novost, ugotovitve pa prispevajo k razvoju spoznanj iz projektnega managementa, • strokovne prispevke – vsebujejo predstavitve, ki so prikaz in ocene uporabnih metod in tehnik projektnega managementa v praksi ali pri študiju primera, • razmišljanja in odmeve – na objavljene prispevke ali primere, ki prispevajo k razvoju projektnega managementa. V reviji Projektna mreža Slovenije objavljamo še neobjavljena dela, torej tista, ki niso poslana v objavo v kakšni drugi reviji ali zborniku. Avtorjem prispevkov ne placujemo honorarjev, niti jim ne zaracunavamo stroškov objave. Prispevki so pred objavo v celoti pregledani od skrbno izbranih neodvisnih recenzentov. Vec informacij o reviji in postopku objave najdete na: http://zpm.si/projektna-mreza-slovenije/. Toplo vabljeni k objavi prispevkov. OGLAŠEVANJE V ZPM MREŽNIKU Razlogi za oglaševanje 4. Vsebina oglasov Glasilo ZPM mrežnik predstavlja odlicno priložnost za predstavitev organizacij in podjetij, ki se ukvarjajo s projekti, ki izvajajo projekte in ki nudijo izdelke ali storitve, namenjene projektnemu delu. Bralci so vsi clani Slovenskega združenja za projektni management, ob teh pa še vec kot 1.000 narocnikov na e-informacije združenja ter obiskovalcev spletne strani združenja. Zato v oglasnem delu glasila ponujamo razlicne možnosti in oblike oglaševanja, podrobneje predstavljene v spodaj navedenih Splošnih pogojih oglaševanja v ZPM mrežniku. V primeru, da se odlocite za oglaševanje v našem glasilu, Vas prosimo, da nas kontaktirate na elektronsko pošto: info@zpm-si.com. Splošni pogoji oglaševanja v ZPM mrežniku 1. Cene Cene v ceniku že vkljucujejo DDV in veljajo za objavo pravocasno oddanega oglasa. Pripravo, obdelavo in popravljanje oglasov zaracunavamo posebej, glede na obseg dela. 2. Narocilo oglasnega prostora Osnova za objavo oglasa je narocilo, dostavljeno v pisni obliki po elektronski pošti na naslov info@zpm-si.com. ZPM mrežnik izhaja trikrat letno: v februarju, juniju in novembru. 3. Reklamacije Reklamacije sprejemamo le po elektronski pošti na naslov info@zpm-si.com, v roku 8 dni po objavi v glasilu. Za napake, ki so posledica slabe predloge, ne odgovarjamo. Sporocila oglasov morajo biti v skladu s kodeksom oglaševanja in veljavno zakonodajo. Za vsebino objave je odgovoren narocnik oglasa. 5. Nacin priprave oglasov Oglase sprejemamo v TIFF formatu, EPS formatu ali JPEG formatu. Slikovni elementi morajo imeti najmanj 300 dpi resolucije in morajo biti v CMYK barvnem modelu. 6. Dostava oglasov Izdelane oglase je treba dostaviti najkasneje: do 01. 03. za marcevsko številko do 31. 07. za avgustovsko številko do 31. 10. za novembrsko številko. 7. Druge oblike oglaševanja Za oglaševanje v obliki, ki ni opredeljena s cenikom se sklenejo individualni dogovori po posebej dogovorjeni ceni. 8. Ugodnosti za oglaševalce • oglas v dveh številkah, dodatni 10 % popust, • oglas v treh številkah, dodatni 15 % popust, • placilo oglasa pred izidom številke, dodatni 5 %, • dodatni 5 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa C, • dodatni 10 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa B, • dodatni 15 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa A. Možne oblike in cenik oglasnega prostora OBLIKA 1/2 1/2 1/3 1/3 FORMAT 1/1 1/4 pasica ležeca pokoncna ležeca pokoncna VELIKOST[MM] 210 X 297 210 x 148,5 105 x 297 210 x 99 70 x 297 105 x 148,5 210 x 35 CENA [EUR] 490,00 250,00 250,00 200,00 200,00 150,00 150,00 55