282 Contractual Representation in Sport: Representatives, Agents, Managers – What’s in a Name? Izvleček Cilj prispevka je prikazati razmere na področju zastopništva, tj. pogodbenega oziroma pravnega zastopanja posameznih de- ležnikov v športu. Pomemben del je terminološka osvetlitev področja, ker se v praksi za isto dejavnost uporabljajo različni izrazi – zastopniki v športu, agenti v športu, managerji, mene- džerji. Na področju nogometa, kjer je dejavnost najbolj razšir- jena, Nogometna zveza Slovenije (NZS) uporablja izraz nogo- metni agent. Tudi na njeni spletni strani najdemo pravilnik o nogometnih agentih. V prispevku namesto tega predlagamo uporabo slovenskega izraza zastopnik. Zastopnik je torej oseba, ki zastopa igralce, trenerje in klube v medsebojnih pogodbenih razmerjih v športu. Nekatere med- narodne športne zveze (nogomet, atletika) imajo razmerja podrobneje opredeljena in uveden sistem licenciranja zasto- pnikov (npr. FIFA in FIBA), drugje gre za neformalne odnose, vsekakor pa bi bilo področje treba sistematično in formalno urediti na vseh ravneh športa. V uvodu članka predstavljamo potrebne kompetence zastopnikov, vrste zastopnikov in prav- ne okvire sodelovanja med deležniki. Navedeni so tudi predpi- si in zakonodaja s področja zastopništva. V praksi je opaziti, da zastopniki posegajo v vse mlajše staro- stne kategorije oziroma vse bolj v šport otrok in mladine. Zdi se, da je tu ogromno pasti oziroma možnosti za zlorabe zaradi nepoznavanja materije med starši in po drugi strani zaradi mo- rebitne nestrokovnosti ali etične oporečnosti posameznikov. To je tudi eden poglavitnih razlogov za poglobljeno, skrbno ureditev področja ter za potrebno opolnomočenje staršev, mladih športnikov in vseh drugih, vključenih v pogodbena razmerja zastopanja v športu. Ključne besede: zastopanje, zastopnik, agent, manager v športu. Abstract The primary objective of this paper is to present the current state of the profesion »Agent in sport« with a particular focus on the contractual and legal aspects of representation among stake- holders. A key component of the analysis is the terminological clarification of the field in slovene language, as various terms are used interchangeably in practice to describe the same activ- ity—such as sports representatives, agents, managers, and sports managers. The Football Association of Slovenia (NZS), where this activity is most prevalent, uses the term football agent and has published a dedicated regulation on football agents on its official website. In this paper, we propose the adoption of a new Slovenian term – »zastopnik« (representative). An agent (zastopnik) is thus defined as a person who repre- sents players, coaches, and clubs in their mutual relations within the sports context. Some international sports federa- tions (e.g., football, athletics) have developed detailed regula- tory frameworks and licensing systems for agents (e.g., FIFA, FIBA), while in other sports, representation is governed by in- formal arrangements. Nevertheless, the field clearly requires systematic and formal regulation across all levels of sport. The paper begins by outlining the necessary competencies of sports representatives, the different types of representatives, and the legal frameworks that govern cooperation between stakeholders. It also provides an overview of relevant regula- tions and legislation in the field of sports representation. In practice, it is increasingly evident that representatives are becoming involved with younger age categories, includ- ing children's and youth sports. This trend raises significant concerns, as it creates numerous risks and opportunities for abuse—stemming both from parents’ lack of familiarity with the subject matter and from potential unprofessionalism or ethical misconduct on the part of certain individuals. This is one of the key reasons why a thorough and carefully con- sidered regulation of the field is essential. It is also crucial to empower parents, young athletes, and all parties involved in contractual representation relationships in sport. Keywords: agent, official reprezentation, sport management, HRM. Marta Bon, Alen Ivačič Pogodbeno zastopanje drugih oseb v športu: zastopniki, agenti, managerji, menedžerji? 283 Ekonomski vidiki športa „UVOD Ena od značilnosti modernega športa je veliko povečanje števila tako imenovanih zastopnikov športnikov. V praksi se za ta poklic še vedno precej pogosto uporablja izraz »agent«, tudi »manager« ali celo preprodajalec športnikov. Dejavnost se je najprej uveljavila v nogometu in je v njem tudi najbolj razširjena. Zato v prispevku zastopništvo obrav- navamo bolj ali manj na primeru nogometa in od tam tudi navajamo primere. Ocenjuje se, da sta v večini večjih evropskih držav zastopni- štvo in menedžment urejena bolje kot pri nas. Tudi prihodki so precej višji kot v Sloveniji. Če se navežemo na raziskavo Besson idr. (2012), so največji zaslužki v Angliji, sledijo Italija, Španija, Nemčija in Francija. Prav omenjene države se lahko pohvalijo s petimi najmočnejšimi in posledično najbolje gle- danimi nogometnimi ligami na svetu. Sledijo Rusi in Turki. Večina zastopnikov je moških, leta 2011 je bilo med nogo- metnimi zastopniki le 3,4 % žensk (Besson idr., 2012). Podob- na razmerja so tudi v zadnjih letih (Bardon, 2024). Povečini so zastopniki v tujini precej izobražen kader – 41 % jih ima univerzitetno izobrazbo, 26  % višješolsko in prav toliko (26 %) tujih nogometnih zastopnikov ima nižjo izo- brazbo od višješolske, čeprav je edina zahteva za opravlja- nje te dejavnosti licenca FIFE. To kaže, da je poklic precej zahteven, za njegovo opravljanje je treba imeti veliko zna- nja iz računovodstva, prava in financ. Najbolje izobraženi so nemški zastopniki, sledijo Španci in Italijani. Angleži so kljub največjim zaslužkom na četrtem mestu (Besson idr., 2012; Bardon, 2024). Da lahko posameznik postane nogometni zastopnik, je to- rej v vseh državah sveta, registriranih pri FIFI, potrebna li- cenca. Pogoji za njeno pridobitev se od države do države razlikujejo. Tako ohranjajo integriteto zastopnikov in skrbijo, da ne prihaja do konflikta interesov, korupcije. Vsem drža- vam je skupno, da posameznik, ki zaprosi za licenco nogo- metnega zastopnika, še nikoli ni storil finančnega prekrška, nasilnega ali hujšega zločina. Prav tako ne smejo imeti funk- cije v kateri izmed profesionalnih organizacij (v klubu, ligi, konfederaciji, združenju ipd.) Nekatere države so pogoje še zaostrile. V Angliji morajo kandidati za licenco imeti osebni ugled in ustrezne osebnostne lastnosti. Za to opravijo test, imenovan »The fit and proper person test«. V Grčiji morajo poleg opisanih pogojev dokazati še, da nimajo finančnih dolgov. Države se razlikujejo tudi po trajanju veljavnosti li- cence. V Sloveniji licenca velja dve leti, na Portugalskem in v Avstriji zastopnikom licence ni treba obnavljati, ampak jim velja nedoločen čas, v Franciji tri leta, v Grčiji morajo licenco obnavljati vsako leto (Study on sports agents in the Europe- an Union, 2009). Glavni namen prispevka je torej celostna opredelitev za- stopništva v športu, predvsem v nogometu. Ugotavljamo, kakšno je delo športnih zastopnikov, katere so potrebne kompetence in katere so najbolj želene, katere agencije tre- nutno delujejo v Sloveniji, kakšne so morebitne prednosti športnih zastopnikov z agencijo v primerjavi s samostojnimi zastopniki ter prednosti igralcev z zastopniki v primerjavi s tistimi brez zastopnikov. Tema zastopništva v športu spada na področje menedž- menta v športu, predvsem na podpodročje ukvarjanja s človeškimi viri (HRM). „ TERMINOLOŠKI IZZIVI Zastopnik je oseba, ki zastopa igralce, trenerje in klube v medsebojnih razmerjih. Po Bednariku idr. (2006) športni zastopnik povezuje špor- tnika oziroma športno dejavnost s poslovnim svetom. Ko- ordinira učinke športne dejavnosti s pomočjo ekonomskih zakonitosti. Eden glavnih učinkov športne dejavnosti je športni dosežek, ki v športnem menedžmentu predstavlja produkt. Ta produkt ima menjalno vrednost, ki jo športni zastopniki uporabljajo in upravljajo (Bednarik idr. 2006). Opravljajo enako delo kot manager v drugih organizaci- jah, le da je usmerjen v športno aktivnost in nogometnega igralca. Njegovo delovanje je malce ožje kot pri drugih ma- nagerjih, saj je odgovoren le za posredništvo med igralcem in klubi oziroma strokovnimi kadri v klubih, medtem ko po- znamo tudi managerje v športnih organizacijah, društvih, managerje športnih objektov itd. Načeloma zastopa intere- se športnikov, lahko pa deluje tudi v obratni smeri, ko išče igralce za posamezni klub (Vačun, 2009). V nogometu velja obveznost, da le oseba z licenco FIFE lah- ko opravlja delo in funkcije nogometnega zastopnika (FIFA, 2023). Nogometna zveza Slovenije (NZS) sicer uporablja iz- raz nogometni agent in je tudi na svoji spletni strani obja- vila pravilnik o nogometnih agentih. V pravilniku navedeni izrazi pomenijo: (a) agencija: organizacija, subjekt, družba ali zasebno pod- jetje, ki najame ali zaposluje enega ali več nogometnih agentov ali katerega član je eden ali več nogometnih agen- tov ali prek katerega eden ali več nogometnih agentov opravlja posle; (b) pristop: (a) vsak fizični, osebni stik ali stik prek katerega koli sredstva elektronske komunikacije s stranko; (b) kakršen koli neposredni ali posredni stik z drugo osebo ali organiza- cijo, povezano s stranko, kot je družinski član ali prijatelj; ali (c) katero koli dejanje, pri katerem nogometni agent prek druge osebe ali organizacije stopi v stik s stranko v svojem 284 imenu, kot je opisano v točki (a) ali (b) zgoraj, ali to naroči drugi osebi ali organizaciji; (c) stranka: zveza članica, klub, igralec, trener ali liga kot samostojna pravna oseba, ki lahko najame nogometnega agenta za zagotavljanje storitev nogometnega agenta; (d) povezani nogometni agent: nogometni agent, ki je povezan z drugim nogometnim agentom v naslednjih pri- merih: (a) zaposlila ga je ali pogodbeno najela ista agen- cija, prek katere izvaja storitve drugi nogometni agent; (b) oba sta direktorja, delničarja ali solastnika iste agencije, prek katere se izvajajo storitve nogometnega agenta; (c) drug z drugim sta poročena, živita v zunajzakonski skupnosti, sta sorojenca ali starš in otrok ali pastorek; ali (d) sklenil je ka- kršen koli formalni ali neformalni pogodbeni ali drug do- govor o enkratnem ali večkratnem sodelovanju pri zagota- vljanju katere koli storitve ali o delitvi prihodkov ali dobička katerega koli dela svojih storitev nogometnega agenta; (e) zaposlovalec: klub, zveza članica ali liga kot samostojna pravna oseba, ki lahko zaposli igralca ali trenerja; (f) nogometni agent: fizična oseba, ki ji je zveza FIFA izdala licenco za opravljanje storitev nogometnega agenta; (g) storitve nogometnega agenta: storitve, povezane z nogometom, ki se izvajajo za stranko ali v njenem imenu, vključno z vsemi pogajanji, komunikacijo v zvezi z njimi ali pripravo nanje, ali druga povezana dejavnost z namenom, ciljem in/ali namero skleniti pravni posel; (h) posameznik: igralec ali trener; (i) udeležba: (a) kakršno koli dejansko lastništvo pravne osebe, prek katere se izvajajo zadevne dejavnosti teh su- bjektov, razen običajnega in prosto dostopnega nepre- nosljivega osebnega članstva, ki imetniku daje pravico do enega samega glasu v zvezi z zadevami kluba; in/ali (b) po- ložaj, ki lahko omogoča neposredno, posredno in formal- no ali neformalno uveljavljanje pomembnega, finančnega, komercialnega, upravnega, vodstvenega ali drugačnega vpliva na zadeve fizične ali pravne osebe; (j) druge storitve: vse storitve, ki jih nogometni agent iz- vaja za stranko ali v njenem imenu, razen storitev nogome- tnega agenta, kar med drugim vključuje pravno svetova- nje, finančno načrtovanje, skavting, svetovanje, upravljanje osebnostnih pravic in pogajanje o komercialnih pogodbah; (k) platforma: digitalna platforma, ki jo upravlja FIFA (FIFA Agent Platform) in prek katere potekajo postopek licencira- nja, postopek reševanja sporov, stalni strokovni razvoj (angl. continuing professional development, CPD) in poročanje; (l) pravilnik: ta pravilnik o nogometnih agentih in njegove spremembe; (m) bivši delodajalec: klub, zveza članica ali liga kot samostojna pravna oseba, ki ga oziroma jo igralec ali tre- ner zapušča, ker ga bo zaposlil in/ali registriral zaposlovalec; (n) prejemek: bruto finančno nadomestilo za zaposlitev, določeno v dogovorjeni pogodbi o zaposlitvi, ki vključu- je osnovno plačo, morebiten bonus ob podpisu in kateri koli znesek, ki se plača ob izpolnitvi nekaterih pogojev (na primer bonus za zvestobo ali uspešnost). V izogib dvomu velja, da se pri izračunu bruto finančnega nadomestila ne upoštevajo morebitna dogovorjena odškodnina za prestop in ugodnosti, ki niso povezane s plačo, kot so avto, stanova- nje ali telefonske storitve; (o) pogodba o zastopanju: pisna pogodba za namen vzpostavitve pravnega razmerja za zagotavljanje storitev nogometnega agenta; (p) RS: Republika Slovenija; (q) FFAR: Pravilnik FIFE o nogometnih agentih (FIFA Foot- ball Agents Regulations); (r) FIFA RSTP: Pravilnik FIFE o registraciji in statusu igralcev (FIFA Regulations on the Status and Transfer of Players) in njegove spremembe; (s) liga kot samostojna pravna oseba: subjekt, ki je po- vezan z zvezo članico, ki organizira ligo (ali lige) ter zastopa skupne interese svojih klubov, na primer tako, da deluje kot delodajalec vseh igralcev kluba; (t) pravni posel: (a) zaposlitev ali registracija igralca v klubu ali ligi kot samostojni pravni osebi ali odjava iz njega oziro- ma nje; (b) zaposlitev trenerja v klubu, ligi kot samostojni pravni osebi ali zvezi članici; (c) prestop igralca iz enega klu- ba v drugega; (d) vzpostavitev, prenehanje ali sprememba pogojev zaposlitve posameznika; (u) določen pravni posel: pravni posel, pri katerem so opredeljene in identificirane vse vpletene stranke. Pravilnik še navaja, da je opredelitev fizičnih oseb v tem pra- vilniku nevtralna in se nanaša na pripadnike obeh spolov. Vsak izraz v ednini se lahko, kjer je to potrebno, uporabi tudi v množini in obratno. „ ZASTOPNIK V ŠPORTU KOT POKLIC Kot rečeno, v prispevku večinoma uporabljamo izraz »za- stopnik v športu«. Glavni razlog za to je, da v času nastajanja prispevka pravilnik NZS ni bil javno dostopen in se ni bilo mogoče sklicevati na terminologijo NZS. Za uporabo izraza zastopnik smo se odločili tudi zato, ker Slovar slovenskega knjižnega jezika izraz zastopnik opredeljuje kot »kdor koga ali kaj zastopa« (Fran, b. d.). 285 Ekonomski vidiki športa Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja so se nogo- metni zastopniki po Evropi že precej uveljavili. Gre za uradni poklic. Med letoma 1994 in 2009 se je število zastopnikov povečalo za kar 300 %. Decembra 2009 jih je bilo uradno 5.193. Poklic nogometnega zastopnika se je globaliziral. Za- stopniki niso izhajali le iz Evrope, ampak so se razširili tudi v Afriki in Južni Ameriki. Zunaj Evrope se je ta poklic najbolj uveljavil v Braziliji, Argentini in Nigeriji, torej državah, ki so bile tudi največje izvoznice nogometašev (Rossi, 2016). Pomembno pravilo glede nogometnih prestopov je bilo sprejeto septembra 2001. Nogometne organizacije so uve- ljavile prestopne roke. Gre za obdobje, v katerem lahko igralci menjajo klube. Vsaka liga ima dva prestopna roka, v katerih lahko igralci prestopajo v druge klube. Prestopni rok traja mesec ali dva. Eden je pozimi, ko imajo lige načelo- ma tekmovalni premor, drugi prestopni rok je poleti, ko lige končajo tekmovanja (Rossi, 2016). V tem obdobju zastopniki niso več le pogajalci za čim ugodnejše prestope in pogodbe, ampak skrbijo tudi za nogometašev napredek s trenažnimi procesi, ki jih v nekaj primerih organizirajo prav zastopniki. Opravljajo tudi vlogo skavtov, pri čemer iščejo nove igralce bodisi zase ali pa za določen klub (Rossi, 2016). Še pred nekaj leti v Sloveniji ni bilo študijskega progra- ma, ki bi omogočal ustrezno izobrazbo športnim oziroma nogometnim zastopnikom. Pravzaprav je tako še danes. Ocenjuje se, da to področje spada v okvir športnega ma- nagementa. Na mednarodni ravni je to področje na neko- liko višji ravni. Po Bednariku idr. (2006) so v svetu program športnega managementa že izvajale nekatere športne fa- kultete in se povezovale v različna združenja, kot so ESCM (Evropsko združenje športnega managementa), NASSM (Severnoameriško združenje športnega managementa) in JSSM (Japonsko združenje športnega managementa). V Sloveniji na nekaterih fakultetah že potekajo izobraževanja s področja športnega managementa, ki je primeren tudi za nogometne zastopnike. Če se želi magister managementa v športu usmeriti v poklic nogometnega zastopnika, mora pridobiti še licenco Nogometne zveze Slovenije. To stori tako, da izpolnjuje pogoje, opravi izpit FIFE in NZS ter plača letno licenčnino. S pridobljeno licenco zastopnik postane verodostojen, športniki pa lahko z njim uradno podpišejo pogodbo o zastopanju (Pravilnik o nogometnih agentih, 2023). Kompetence zastopnikov Kompetence so tiste značilnosti oziroma lastnosti, ki posa- mezniku omogočajo uspešno izvajanje delovnih nalog in reševanje problemov na določenem področju (v našem pri- meru gre za področje zastopništva nogometnih igralcev). Kompetence v športu lahko opredelimo kot zmožnost upo- rabe znanja, sposobnosti, osebnostnih lastnosti, izkušenj in motivacije, da lahko kakovostno opravimo delo, ki nam je bilo zaupano oziroma smo bili zanj zadolženi (Bukleski, 2019). Prva kompetenca, ki jo bomo navedli, so analitične spo- sobnosti. Dober zastopnik mora biti dober analitik, poznati mora klube in igralce, s katerimi sodeluje, dobro mora znati oceniti položaj, v katerem se znajde zastopani nogometaš: kateri klub izbrati, za kakšno pogodbo se pogajati, kako nadaljevati nogometaševo kariero. Dobra analiza je ključ- na, zato mora zastopnik dane razmere analizirati do potan- kosti. Na podlagi dobre analize se je mogoče veliko lažje odločiti za pravilni korak v igralčevi karieri. Zastopnik mora poznati prednosti in pomanjkljivosti ponujenega prestopa in pogodbe. Poznati mora športne površine kluba, trenažni proces kluba, trenutnega trenerja, finančni položaj in am- bicije kluba in tako naprej (Skills required for sports agents, 2021; Bardon, 2024). Druga pomembna kompetenca dobrega nogometnega zastopnika so dobre komunikacijske sposobnosti. Učinkovi- to mora tako posredovati kot prejemati, razumeti informaci- je in na podlagi komunikacije delovati v dobro zastopanca. Pod dobre komunikacijske sposobnosti štejemo tudi poga- jalske sposobnosti. Ustrezne komunikacijske sposobnosti zastopnikom omogočajo razvijanje ustreznih odnosov tako s klubi kot z nogometaši. Nogometni zastopniki so nače- loma uspešnejši, če so ekstrovertirani (Bednarik idr., 2006). Kompetence, ki jih potrebuje dober nogometni zastopnik, so tudi znanje in poznanstva. Oboje zastopnik pridobi prek svojih igralskih izkušenj oziroma različnih vlog v nogometu (tudi trenerji, sodniki) ter prek izobraževanja, o katerem smo že govorili v prejšnjih odstavkih. Licenca, ki jo podeli Nogo- metna zveza Slovenije, je nujna za delovanje nogometnih zastopnikov. Zelo zaželeno, če ne že skoraj nujno, je tudi poznavanje ekonomije in športnega prava, ki sta obvezno znanje pri pogajanjih za nogometaševe pogodbe in na- črtovanje njegove finančne prihodnosti. Poznanstva, ki jih nogometni zastopnik pridobi med svojim delovanjem, olaj- šajo marsikatero težavo, ki se pojavi ob iskanju ustreznega kluba, saj ima že socialno mrežo in zaupanje nogometnih klubov. Prednost nogometnega zastopnika je, če je bil tudi sam nogometaš, saj vsaj približno ve, v kakšnem položaju je njegov zastopanec in kaj je najboljše za njegov čim ugo- dnejši nogometni razvoj (Skills required for sports agents, 2021; Bardon, 2024). Zadnja kompetenca je večopravilnost oziroma sposob- nost reševanja več problemov hkrati. Dober nogometni zastopnik se mora znati pogajati z več klubi hkrati, kadar je to potrebno, in ustrezno prilagajati pogoje od kluba do 286 kluba. Tako mora biti dobro organiziran, znati mora dobro upravljati čas in si ga ustrezno razporediti (Skills required for sports agents, 2021). Naloge in vloga zastopnikov Glavni cilj nogometnih zastopnikov je omogočiti kar naj- boljšo nogometno kariero izbranemu nogometašu prek čim boljših pogodb in prestopov, trenažnih procesov, do- govorjenih igralnih minut itd. To stori tako, da uspešno opravlja naloge in opravila. Če posplošimo na glavnih pet nalog, so to po Bednariku idr. (2006) načrtovanje, organi- ziranje, vodenje in nadzorovanje, Bartoluci (2003) doda- ja še motiviranje. Poglobljeno se je z vlogo zastopnikov ukvarjala študija (Bardon, 2024) na vzorcu nemških nogo- metašev, v kateri so analizirali zadovoljstvo igralcev z no- gometnimi zastopniki in dejavnike, ki vplivajo na razlike v stopnji zadovoljstva. Raziskovalna študija vključuje podatke profesionalnih nemških nogometašev (n = 336). Logistični regresijski model je bil uporabljen za določitev pomemb- nih dejavnikov, ki vplivajo na razlike v zadovoljstvu igralca z zastopnikom. V vseh ligah zastopniki na splošno opravljajo »klasične« naloge, povezane s prestopi in pogodbami. Manj pogosto je, da zastopniki opravljajo še naloge, ki zahtevajo strokovno znanje na področjih, kot je obdavčenje. Zdi se, da je zadovoljstvo igralcev z zastopniki precej ambivalen- tno, torej gre za obojestransko vplivanje na odnos. Vendar na to pomembno vplivajo implicitni in eksplicitni dejavniki, kot so obseg storitev in osebni odnos oziroma vnaprejšnji dogovor, ki obema omogoča zadovoljstvo z odnosom (Bar- don, 2024). 1. Načrtovanje Glavna funkcija zastopnikov je, da načrtujejo potek kariere, prestope in pogodbe za izbrane zastopance. Gre za miselni proces, razmišljanje o prihodnjih možnostih in nevarnostih. Uspešen zastopnik mora v nekaterih primerih sprejemati tudi odločitve z določenim tveganjem, ki ga skuša zmanjša- ti na različne načine. Izbrati mora pravo strategijo trenutnih aktivnosti za doseganje vrhunske kakovosti, ki bi pomenilo pripravo za čim uspešnejšo prihodnost (Bednarik idr., 2006). 2. Organiziranje Organiziranje povezujemo z dodeljevanjem aktivnosti, nalog, v našem primeru nogometašem, klubom ali spon- zorjem. Organiziranje v zastopništvu razumemo kot proces vzpostavljanja, prilagajanja, ohranjanja in izvajanja sistema normalnih razmerij med viri. Vse aktivnosti morajo biti opravljene pravočasno in v ustreznem zaporedju. Pri pro- fesionalnem nogometnem zastopništvu lahko zastopnik vključi tudi druge strokovnjake, da lahko nogometaš čim bolj napreduje, saj je od njegovih rezultatov posredno od- visen tudi zastopnikov uspeh (Bednarik idr., 2006). 3. Vodenje Nogometni zastopnik skupaj z drugimi (trenerji, starši, vod- stva klubov in reprezentanc) usmerja in vodi nogometaša ter je soodgovoren za potek nogometaševe kariere in nje- gov uspeh. Vodenje je umetnost usklajevanja, komunici- ranja in sprejemanja kompromisov z igralcem in klubi. Gre za spretnost organiziranja dela, izbiro učinkovitega načrta, sprejemanja in analiziranja informacij ter sprejemanja od- ločitev na podlagi pridobljenih informacij. Zaradi zunanjih dejavnikov mora nogometni zastopnik pogosto trdno stati za svojimi odločitvami. Velikokrat se izkaže, da je bila prva odločitev najboljša, zato morajo biti vztrajni, a hkrati realni. Včasih do cilja vodi več poti, toda ob velikem številu mo- žnosti se lahko cilj izgubi. Smer naj zastopniki spreminjajo le, ko jih zdajšnja pot vodi v napačno smer. Vodenje je ce- lota komuniciranja, motiviranja in sprožanja akcij (Bednarik idr., 2006). 4. Nadzorovanje Nadzorovanje je pomembna naloga nogometnih zasto- pnikov z osredotočenostjo na učinkovitost in uspešnost varovancev. Nadzor zahteva strokovno znanje na področju nogometa ter nenehno, sistematično in nepopustljivo za- vzetost. Pomeni aktivnost, ki se ukvarja s presojanjem pra- vilnosti o trenutnem stanju glede na želene cilje nogometa- šev. Gre za iskanje odstopanj od želene oziroma načrtovane poti. S to aktivnostjo želimo nogometaša usmeriti nazaj na pravo smer glede na načrt. Z nadziranjem odstopanja in nepravilnosti nogometni zastopnik poišče vzroke za te ne- pravilnosti in lažje predlaga ustrezne ukrepe za uresničitev cilja oziroma načrta. Nadzorovanje je zajeto v vse aktivnosti in faze procesa. Gre za izjemno pomembno aktivnost za lažje doseganje ciljev (Bednarik idr., 2006). 5. Motiviranje Motiviranje je zelo pomembna naloga nogometnega za- stopnika, ki vpliva na uspešnost nogometašev, zato je dobro motiviranje varovanca izjemnega pomena. Gre za psihološki vidik nogometaša, koliko je pripravljen storiti za napredek in uspeh. Pokazalo se je, da so najboljša motiva- cija materialno-finančna sredstva, kot so novi nogometni čevlji, boljša nogometna pogodba, boljše možnosti za tre- ning itd. Seveda so tudi drugi načini motiviranja, ki pa se v pristojnosti športnih psihologov (Bartolucci, 2003). Vloga nogometnih zastopnikov je delovanje v ozadju no- gometnega varovanca in usmerjanje na nogometni poti. Odgovorni so predvsem za poslovno plat nogometaševe kariere. Med prestopnimi roki so zelo zaposleni, saj se po- gajajo za čim boljše pogodbe in prestope svojih nogome- tašev. So pa seveda veliko več kot le pogajalci za boljše fi- nančne pogodbe. Nogometašu urejajo nove sponzorje, ga 287 Ekonomski vidiki športa promovirajo na različnih platformah, v primeru poškodbe mu uredijo čim boljše možnosti za okrevanje in rehabilitaci- jo. Odgovorni so tudi za stike z javnostjo, saj so mnogokrat za to bolje usposobljeni kot igralci sami, vsaj ko gre za nogo- metne prestope (Sports manager, b. d.). Včasih so videni kot heroji, ki igralcem rešujejo kariere, včasih kot zlobneži, ki jim gre samo za denar. Tudi nogometašem je včasih pogodu, da si zastopniki umažejo roke namesto njih, ko gre za po- gajanje s klubi, saj se tako sami izognejo konfliktu oziroma soočenju že na začetku sodelovanja z novim klubom. Tudi veliko bolj etično je, če te hvali nogometni zastopnik, kot če bi hvalospeve pisal sam sebi (Duru idr., 2016). Nogometni zastopniki so seveda odvisni od nogometašev, in ne le sami od sebe. Gre za precej stresen poklic (Sports manager, b. d.). Za poklic nogometnega zastopnika seveda ni idealnega ozadja oziroma preteklosti. Vsem naj bi bila skupna ljube- zen do nogometa, zato se tudi odločijo za ta poklic. Toda to ne pomeni, da so bili vsi nogometni zastopniki nekoč pro- fesionalni nogometaši, ki bi živeli od nogometa. Zagotovo pa imajo prednosti, če so bili tudi sami kdaj v položaju, v ka- kršnem je njihov varovanec, nogometaš. Dobro morajo biti podkovani na področju ekonomije, prava in računovodstva (Sports manager, b. d.). Če se osredotočimo na glavne štiri funkcije nogometnih zastopnikov, so to (Study on sports agents in the European union, 2009): – Pogajanje Prva funkcija, ki pomeni bistvo poklica nogometnih zastopnikov. Odgovorni so za pogajanje s klubi za čim boljše pogodbe. Kariere športnikov so razmeroma kratke, zato je s finančnega vidika zelo pomembno, da nogometaš v tem času čim več zasluži. Nogometni zastopniki so za pogajanja veliko bolje izurjeni in uspo- sobljeni kot nogometaši sami. Pogajali se bodo tudi s sponzorji, producenti oziroma komer koli, ki bi želel slu- žiti na račun nogometašev. – Pravno svetovanje To je funkcija, v okviru katere zastopnik nogometašu omogoči, da gre vse po pravilih, ga opozori na more- bitne zanke oziroma napake v dogovorih med klubom in nogometašem ter ga spominja na njegove pravice. Omogoča mu pravno varnost. Ni nujno, da je nogome- tni zastopnik po izobrazbi pravnik, je pa to zagotovo prednost. – Skrb za javno podobo Nogometni zastopnik skrbi za javno podobo nogome- taša in namesto njega nastopa pred mediji, da zmanjša pritisk na svojega varovanca. Če ne nastopa namesto njega, pa mu vsekakor svetuje, kako naj nastopi nogo- metaš sam. Gre za storitev, ki vključuje tako rekoč vse, kar je povezano z javno podobo nogometaša, ki ga za- stopa. Deluje kot oseba za stike z javnostjo, je ustvarja- lec celostne podobe športnika in ga ohranja na dobrem glasu pred navijači, ki pomenijo glavni vir zaslužka. – Osebni mentor Poleg pravnoformalne vloge so zastopniki nekakšni osebni mentorji svojemu varovancu. Svetujejo mu na finančnem področju, pogosto tudi upravljajo nogome- taševo premoženje oziroma so mu skoraj kot družinska figura. Mladi nogometaši, ki nenadoma pridobijo veliko denarja, mnogokrat sprejemajo napačne odločitve in denar nespametno porabljajo. Pri tem lahko svojo vlo- go uveljavijo nogometni zastopniki. Svetujejo jim lahko tudi na drugih področjih: pri treningu, igri, pomagajo pri rehabilitaciji, urejajo možnosti za zdravljenje poškodb itd. Odvisno je od zastopnika, katero področje je njego- va močna plat oziroma kje je bolj kompetenten. Poznamo še druge primere nogometnih zastopnikov, opi- sali smo le trenutno pet najbolj razširjenih kategorij nogo- metnih zastopnikov po svetu (Study on sports agents in the European union, 2009; Bardon, 2024). „ ZAKLJUČEK Naš prispevek je poskus prispevati k urejenosti razmerij med deležniki v športu. Svet športa, predvsem vrhunskega, se in- tenzivno spreminja, z njim pa tudi razmerja in odnosi med deležniki. Razmeroma nova dejavnost zastopanja drugih oseb in s tem nov poklic v športu, ki zajema dejavnost za- stopanja igralcev oziroma urejanja razmerij med igralci (ali njihovimi starši) in klubom, je vnesla novo dinamiko v svet športa. Ker je ta dejavnost oziroma poklic nova realnost, sta sistematično urejanje in regulacija v vseh športih skoraj nuj- na. Zdi se, da so v nogometu razmerja še najbolj opredelje- na. Morda je treba začeti pri terminoloških neskladjih, saj se za to dejavnost uporablja več različnih izrazov: zastopniki v športu, agenti v športu, managerji, menedžerji, športni agenti. Uveljavitev zastopništva je nujna, po drugi strani pa iz pra- kse prihajajo informacije o manipulacijah z različnih strani. Poleg tega je tudi opaziti, da zastopniki posegajo v vse mlajše starostne kategorije oziroma vse bolj v šport otrok in mladine. Zdi se, da je tu ogromno pasti oziroma možnosti za zlorabe zaradi nepoznavanja materije med starši in po drugi strani zaradi morebitne nestrokovnosti ali etične oporeč- nosti posameznikov. To je tudi eden poglavitnih razlogov za poglobljeno, skrbno ureditev področja ter za potrebno opolnomočenje staršev, mladih športnikov in vseh drugih, vključenih v pogodbena razmerja zastopanja v športu. 288 „ LITERATURA 1. Bardon, A. (2024). The powerful role of a sports agent: What it takes to succeed in contract negotiation & athlete representation. Lindenwood University Online. https://online.lindenwood.edu/blog/the-powerful-ro- le-of-a-sports-agent-what-it-takes-to-succeed-in-contract-negotiation-at- hlete-representation/ 2. Bartoluci, M. (2003). Ekonomika i menadžment sporta. Sveučilište u Za- grebu, Kineziološki fakultet. 3. Bednarik, J., Šugman, R. in Kolarič, B. (2006). Športni menedžment. Uni- verza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 4. Besson, R., Poli, R. in Rossi, G. (2012). Football agents in the biggest five European football markets. https://football-observatory.com/IMG/pdf/re- port_agents_2012.pdf 5. Bleacher Report. (b. d.). The underestimated importance of football agents. https://bleacherreport.com/articles/78721-the-underestimated- -importance-of-football-agents 6. Boyle, R. in Haynes, R. (2000). Power play: Sport, the media and popular culture. Longman. 7. Brocard, J. F., Rossi, G. in Semens, A. (2016). Sports agents and labour markets. Routledge. 8. Bukleski, P. (2019). Vloga športnega zastopnika pri sklepanju profesio- nalnih pogodb v športu: Primer košarke [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta]. http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/ bukleski3575-B.pdf 9. Bull, W. in Faure, M. G. (2022). Regulation of football agents in Europe: A comparative law and economics analysis. American University Busi- ness Law Review , 11(2), 287–326. 10. Chron. (2021). Skills required for sports agents. https://work.chron.com/ skills-required-sports-agents-5108.html 11. Davis, T., Duru, J. N. in Shropshire, K. L. (2016). The business of sports agents (3. izd.). University of Pennsylvania Press. 12. Ede, M. (2022, 28. julij). Becoming a sports agent: The duties, skills, ca- reer path and earnings behind sport’s biggest names. Forbes. https:// www.forbes.com/councils/forbesbusinesscouncil/2022/07/28/becoming- -a-sports-agent-the-duties-skills-career-path-and-earnings-behind-sports- -biggest-names/ 13. Ehnold, P., Gohritz, A. in Hovemann, G. (2022). Football agents from the perspective of their clients: Services, service evaluation, and fac- tors that create satisfaction. International Journal of Sport Management and Marketing, 22(5), 373–378. https://www.inderscienceonline.com/doi/ epdf/10.1504/IJSMM.2022.128625 14. European Commission. (2009). Study on sports agents in the European Union. https://ec.europa.eu/assets/eac/sport/library/studies/study-sports- -agents-in-eu.pdf 15. Evans, S. B. (2010). Sports agents: Ethical representatives or overly aggressive adversaries. Villanova Sports and Entertainment Law Journal, 17(3), 91–133. https://digitalcommons.law.villanova.edu/cgi/viewcontent. cgi?article=1051&context=mslj 16. The FBA. (b. d.). The crucial role of football agents. https://the-fba.com/ blog/the-crucial-role-of-football-agents/ 17. FIFA. (2023). Explanatory notes on the FIFA football agent regulations. https://digitalhub.fifa.com/m/1157a29c3d89ec3/original/Enclosure-1_ Explanatory-notes-on-the-FFAR.pdf 18. Fran. (b. d.). Zastopnik. V Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: SSKJ. Pridobljeno 1. junija 2024 s https://fran.si/iskan je?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=zastopnik 19. Hugh, P. (2024). Soccer agents: The role, impact and evolution in modern football. Soccer Wizdom. https://soccerwizdom.com/2024/12/06/soccer- -agents-the-role-impact-and-evolution-in-modern-football/ 20. Ioannidis, G., Brannigan, M., Marth, S. in Marshall, L. (2024). The regu- lation of football agents by FIFA: A complicated affair. Sheffield Hallam University. 21. Kern, Š. (2019). Zastopništvo kolesark v profesionalnem ženskem cestnem kolesarstvu [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta]. http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/kern3363-B.pdf 22. Krstovski, J. (2010). Brulc: Sloveniji vladajo divji zastopniki! Žurnal24. https://www.zurnal24.si/sport/nogomet/brulc-sloveniji-vladajo-divji-za- stopniki-103088 23. Mrzel, A. (2022, 6. maj). Nova pravila delovanja nogometnih zastopni- kov. Bolcar. https://www.bolcar.si/nova-pravila-delovanja-nogometnih- -zastopnikov/ 24. Nejedly, G. (2018, 28. september). Čarovniki, ki so klubom trn v peti. Delo. https://www.delo.si/sport/nogomet/carovniki-ki-so-klubom-trn-v- -peti/ 25. NZS. (2023). Pravilnik NZS o nogometnih agentih. https://www.nzs.si/ Doc/Info/2023/Pravilnik%20NZS%20o%20nogometnih%20zastopnikih_% C4%8Distopis_06102023_final.pdf 26. Parrish, R. in Miettinen, S. (2008). The sporting exception in European Union law. TMC Asser Press. 27. Poli, R. (2010). Understanding globalization through football: The new international division of labour, migratory channels and transnatio- nal trade circuits. International Review for the Sociology of Sport, 45(4), 491–506. 28. Princeton Review. (b. d.). Sports manager. https://www.princetonreview. com/careers/148/sports-manager 29. SportsBizTrends. (b. d.). What are sports agents: Unveiling the role of agents in the sports industry. https://sportsbiztrends.com/in-depth/what- -are-sports-agents/ 30. Vačun, J. (2009). Vsebine dela športnega managerja v 1. slovenski nogo- metni ligi [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organi- zacijske vede]. https://core.ac.uk/reader/67535400 31. Watt, D. (2003). Sports management and administration. Routledge. 32. Wilde, J. T. (1992). The regulation of athlete-agents. Journal of Legal Aspects of Sport, 2(2), 18–29. 33. Zupan, Š. (2022). Kaj je treba vedeti, če mladi športnik podpisuje po- godbo? Cekin. https://cekin.si/izobrazevanje/mladi-sportnik-podpis-po- godbe-s-klubom.html dr. Marta Bon, izred. prof. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport marta.bon@fsp.uni-lj.si