it on r a' i7haja vsakl torek in ioboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. '¦. 'rertniStvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", uiica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. S-frankJrana piNina se ne sprejemajo, enako se ue uvažujejo pisma brez podpisa ilokopim dopisov se ne vračato .burtr-tt" stane na leto 10 K, za pol let« 5 K. za četrt leta 2 50. UpravniAtv« se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. A« "»«Ian»- it plačnje od čvcb»K>stupnlusat. kaj se bo na sliodu pndigfllo. Vseh skupaj je bilo okol: 200. Trte, trte! Trzafcki liberalci so prinesh s se- boj nek tiskan „I'ejtega nolar u bolega (hegonn" /. naslüVfiiii „KraSke trte prcd deftelno sodnijo". Cclc kupe leh „bukek- so iineli in A. GabrsCek je sprejel ulogo kolporlerja in ra/.dcljeval tiskane trtjonc. ki naj bi pripomogli dr. Gsegorinu na Dimaj. Slaba reklama, ki najbrze ne bo mnogo izdala. ..Shod" Na prostem za „Stnrcovo" restav- racijo so se torej zbraii mozje. /a pred- sednisko mizo so sedeli: A. Gabrsček. kriški Peter, urednik „lidmosti" lotič in koincnski Jože Štrekelj. Na „kasonu" (govurniški oder) pa smo zagledali to majskega zupana Vrana. ki je hajaje se po odru rckcl. da bo sain predsedni ; shoda. Potem pa jo za- čel kvas.ti o sedanjih drzavnih po- slancih. ki niso naredili nič za knutii. (Klici: Slabo spričevalo za vaSega L»>j- zeta Štreklja!) o vinskem zakonu, o go- riški gospodi, ki le diktira Ijudsivu p >- slance (Klici: Saj vi Vran niste riikuli volil tiste, katere je predlagala goriška gospoda!) obsojal napadanjs denarnih za- vodov (A. Gabršček se je kislo držal! Klici: To pa to! Bravo Vran!), o nckem tiču, kateremu so izdrli oči zalo, da bo pel tudi ponoči ter vprasal, kdo je la tič? (Klici: Vran! Liberalci so kriCali: Čuk! Nasprotni klici: Da. da, le čuk čuka.) Nastal je splošen lirup, knčanje je naraščalo. Vran: Piosim gospoda m;r. A tržaška poulična „inteligenca" se je tako obnasala, da bi delala cast ~ indi jancem. Klici: To je inteligencal To bando ste pripeljali s seboj, da uduši- vsak na sprotni glas! V Trst pojdite krokat in valjajte se sami v svojem blatu! — Vran je nadalje jecljal nekaj o Šol- skih dokladali na Krasu in se spodtikal nad dopisom v „Gorici" „Glas upijočega v puŠČavi" in trail, da so klerikalci na- sprotniki sole, (Klici: Ne nasprotniki sole, ampak nasprotniki divjanja libe- ralnega učiteljstva!) potem je ustreli! Se nekaj kozlov s svojo nerodnosijo in na koncu rekel, da predlaga za kandidata dr. (jregorina iz Trsta. Živio Gregoiin! Klic: Kajpada naj živi! Sedaj pa se je začul klic: Kaj pa Loj/e .^trekelj ? Ali ste ga vrgli med starosaro? 0 liberalna nehvalcžnost! Vran je rekel: i>trekelj je izjavil. da ne sprejme kandidaturc! Klic: Ü le izvo- lite jja, potem bodete videli. a!i sprejme poslanstvo! Nočete ga več! Hrup je na- stal. Vse je upilo tako. da se je male razumelo. Posl&oec Zlobec Dtstopl « I'oslantc ZiohcL jt- prosil /a btsedo. Ko je stopil na „kason" je zagnala li- beralna gospoda proli njemu velikansk krik. Knčali so: Doli t njim ! Govoriti ne sine ltd. A poslanec Zlobec se ni ustra^il in krepko. s povzdignjenim gla- som je jel govorili in odgovarjali tomaj- skeinu hipanu Vranu. Klici: /'ivio Zlo- bec! Zavračal jc očitanje Vrana, čei, da se ni nič ukrenilo proti novemu vin skemti dslvktt, ko mu je dobro znano. da je ra/poslal de^. odbor okrožnico na vsa iupanstva. k! nnj se izreCejo proti novemu Javku. a ravno tomajsko zu- panstvo je Mo tislo. ki tega ni stonlo' Klici: laki) je! Sramota! Liberalci so p.-stajslli vedno surovcjSi in niso puslili več govoriti Ziobcu. Zlobec pa je med drugim rekel: (jospodje1 Ako stc res liberalci in Ijiibileiji svohode. puslile vsem prosto besedo! Snj Jegovonl Vran! Zstkaj bi ne srnel govoriti jaz. ko mi je dal le ta besedo ! Klici: Bojijo se res- nice! S slepuio so udarjeni! Vran je spet nekaj Cvekal in rekel. da oni hoceju sami i/brali posianca, da nočejo komande i/. Gorice in sploli nočejo bill komandirani od gospode. (Klici: Saj vas komandira tržaska gospoda! Ali ni Gre- gorm velik guspod!) Nastal je velik hrup. Vran je vcčkrat pil vodc, nakar mu je nekdo zaklical: Ni Cudo. 'ta so vodeni njegovi govori! — Ker m h«jtelo biti mini, je stopil na „kason" učitelj Peter Medvešček iz Sv. Kn?a ter prcdlagal neko zah\alo .^treklju in rekel. da Vipavci ga s težkim sreem pu^tijo! (Klic: To ni lepo! Ker je bil .^trekelj tako dober poslanec. čemu i/biratc druijega! Sami pljuvate v lastno skledo in si dajele sami najslabse spri- čevalo! Nek hberalec je zaklical: >tre- kelj je bil boljši poslanec kakor Gre- gorčiiu. nakar mu je nekdo odgovoril: Najbrze ne ker dr. Gregorč ča njegovi volilci ne vrxejo med staro Saro. kakor ste stori 1 i vi z vasim Ltrekljem, marvtc ga bodo sptt volili in tudi i/.volili !) Lukežič prosi za besedo. Mod splošnim hrupom je prosil za besedo pristaS S. L. S. iz Gorice Lu- kežič, na katcrega so tržaški škrici in driigi liberal ni neotesanci bruhali \\7.c mt'd „shodom" lastno gnojnico. Ko mil je Vran dovolil besedo. je nastal velik huronski krik in vik Nekateri so vpili: Doli ž njim! Kdo je ta! Ga nočemo po- slušatUGa ne poznamo! GabrSček je upil, Cotič se pridušal. Nemir je trajal nekaj minut. Lukežič je apeliral na Vrana, naj napravi mir. Vran je zahte- val od Lukežiča, naj se legitimira. A ta je rekel, da saj je povedal ime in pri- imek. Vran: Vi ste urednik „Gorice" in „Prim. Lista". Lukežič : Nisem ! Vran : , f ¦¦¦' ¦ -. Lazctei LukežiČ: Vi lažeteT Vran: Vi'.!r Lukežič: Vi! Vran: Vi! LukežiČ: Vi! itd' Ta vi in vi je trajar gotovo eno minuto. In da se je Vran zlagal. ko je to trdil. je potrdil tudi A. GabršČek, Vi je rekel, da Lukežič ni urednik „Gorice" in wPrim. Lista", ampak da le sodeluje pri listih.^ rran la>i ni preklical. Sicer pa je za-" klical A. GabrSček: Noben hudič ne ve, kdo je pri vas prav za prav urednik! Seveda mu niostal Lukežič dolžan odgo- vora. — Vran Lukežiču: Vzamem Vam be- sedo! LukežiC: Saj se govoril nisem' Jaz hocem govoriti. Shod je javen! Rc- kli ste poprej da bo smel vsakdo go- voriti ! Sedaj pa po?.irale dano besedo! Ako ne bom jaz govoril. tudi drugi ne bode govoril! Shsita naj se oba zvona. Zato zahtevam, da napravite mir! Ako pa tega ne morete narediti, ne spadate na predsedmsko mestc! V tern času pa je divjanje liberal- cev pnspelo na vrhunec. Vzdigovali so pesti proti Lukežiču in ga hoteli poteg- j ni»i s „kasona". Drugs so pa vpili: Živio! Oovori naj! On ima besedo: Liberalci se bojijo resnice itd. .Med kričanjem in razsajanjem jc župan Vran hitro shod zaključil, ne da bi dal dr. Gregorinovo kandidaturo na glasovanje ter rekel, da on ni več od- govoren za nadaijne posledice. Tako je končal ta prvi tržaški vo- lilni nastop navročih kraških tleh. Sicer priznavamo. da je bila večina navzočih nam nasprotnega mišljenja,apomisliti je, da so zbobnali teliberalne elemente s ce- lega Krasa in je bilo Stanjelcev in Kob- diljcev le malo navzočih. Dr. Oregorin ne bo preveč vesel tega shoda. kajti od ^tanjelcev in Kobdilcev bo najbrže od- nesel dr. Stepančič lepo večino. Ta shod pa je pokazall, kako su- rove in naravnost propale elemente skri- vajo trŽaSki „Edinjaši* za plečami in jih jemljejo s seboj na nevarne poll tične skoke, da z umazanostjo lastnega jezika delajo javno mnenje. Prvič smo se ž njimi srečali v nedeljo. So si pač več Skodili kakor pridobili! Kraške trte 0 tržaškiin dezßlnim soilei Kot prva prtča je imel biti /aslisan vinarski nadzomik Post I. Toda njega ni bilo v predsobi Zato se je zasli&al Ivan Oabrovec sin žu- pnna v Mavhinjah. Ivan (iabrovec je priznal. da je pritisnil občinski pedat na dotično prošnjo in izjavo. da so v izkazu na- vedeni prosilci siromaSni: toda da ni mislil na nič slabega. Potrdilo o siro- ma.^tvu petentov je spisal Forčič. (Ali ni vedel I upanov si n. da je obč .Mavhinje trte že vdobila ? Op. ur) P(eds.: Ali veste. koliko oseb je bilo vpisanih v izkazu? Priča: Ne vem ničesar: jaz ni- sem mislil na nič slabega. Preds.: Ali ne veste. da %o bile vpisane v izkazu tudi osebe, ki ne ekzislujejo? Priča : Ne. D r z. p r a v d n i k: Vi bi bili pod- pisali, tudi če bi se vam predložila na tak način kaka menica ? Pr i č a molči. S 1 a v i k: Ste-1 i večkrat brez ved- nosti očeta rabili obč. pečat? P r i č a: Imel sem dovoljenje od oCeta. da v njegovi odsotnosti oprav- Ijam občmske posle. Nato je bil zaslisan oie prejšnje price Blaž G a b r o v e c. župan v Mav- hinjah. Preds.: Kaj veste o onem po- trdilu ki ga je podpisal vaš sin Širci. l'orcicu in Pipanu? Priča: Jaz nisem vedel prej ničesar. Preds.: Ali vam ni sin povedal? Priča: Da, pozneje. Sicer je imel sin moje dovoljenje, da sine v mojem inienii opravljati občinske posle. Preds.: Ne veste, da so v izkazu tudi osebe vpisane, ki ne ekzistujejo? (Cita nekatera imena) P ri ča je v zadregi. Preds.: Ali vam ni Širca pravil, da so ga drugi pregovorili, naj gre na namestništvo po trte. Priča: Da, nekaj takega mi je pravil... Priča Josip Besednjak iz Komna je izpovedal sledeče: Povedalo se mi je od več strani. da so se po- slale na moje ime trte iz državnih na- sadov. Čeravno se nisem priglasil za vpisanje v izkaz prosilcev. Po nasvetu Josipa Kovačiča iz Komna sem tudi podpisal pri namestništvu v Trstu iz- -¦ javo, da nisem prosil za trte. Meni je učitelj Josip ^trekelj iz Komna rekel, da je naročil trte na moje ime in pa se na ime osem drugih oseb (ki se niso priglasile za vpis), za katere so doSle trte. ki jih je pa Švara vzel. Štre- kelj je rekel, da mi trte povrne v je- seni. če vas kdo vpraša. je rekel. re- cite, da ste mi ukazali vas vpisat, a da ne veste za koliko trt. (Zakaj je prigovarjal Štrekelj pričo. k tej izpovedi, naj sodijonaši či tate I j i.!)'Rekel sem mu pa. da sem že podpisal izjavo, da nisem o tern ni- česar vedel in da nisem tudi nikomur ničesar ukazal in za nič prosil. Predsednik pokaže na obto- žence ter vpraša pričo: Poznate te ljudi? PriČa spozna nekatere. Preds.: Vam je znano. da bi bil kdo teh naročil na vaše ime trte? P r i Č a: Ne. Nato se je zaslišal Josip Pi pan iz Preserij kot priča. Preds.: Kaj veste o trtah, ki so prisle v Komen ? Priča:Trčun iz Gorjanskega in Dugulin. župan škrbinski, sta vozila trte l:orčiču v Preserje. Komenski tajnik CoLar je dal Janezu Kovačič iz Svetega st. S3, ki je prišel k njemu po trte, listek, s katerim naj gre k Forčiču v Preserje po 400 bilf. (Zakaj ni Čotar dal trt. ko je pač izjavil pri zasliše- vanju, da so prihajale za razdelitev na županstvo?! Kaj so delale trte pri For- čiču?! Mogoče bi znal o tern povedati Vicko Bujas pok. ^ime v Dolacu blizu ^ibenika v Dalmaciji!!! Op. ur.) Forčič je rekei Kovačiču, da jih [nima. Ta je pa odgovoril, da jih ne pride več iskat. Podžupan iz Preserja Jožef Pipan je naročil trte na ime svojega brata Andreja, ki je pa v Trstu. Tretji brat I Anton pa je o tern izvede! in se podal k Cotarju. naj mu da trie., ki so prisle na ime Andreja. Cotar mujedai nakaz- nico za 2000 kolči. ki naj jih dvigne pri bratu JoŽefu Ta jih ni hotel dati in ko je Anton grozil. da bode drugače postopal, mu je vendar dal 800 kolči. 1200 je pa obdrial zase. Moj (od price) brat Anton pa je bil naročil trte. Ko so trie prisle. podal se je k Cotarju. da jih prevzame. Cotar je rekel. da jih nima. (Torej se vendar niso razdeljevale na županstvu. 0. u.) Dobi! da jih bode pri Forčiču v Pre serjih. A tudi tu jih ni dobil. Podal se je zato na namestnišlvo. kjer mu je dal vinarski nadzornik listek, s katerim bo dobil trte pri Forčiču v Preserjih. (Hm. hm. Čudna reč. 0 ur.) Ta listek je moj (od price) brat oddal pri Forčiču, kl je takoj po enem delavcu posla! trte mojemu bratu v hiso in sicer brez plačno, akoravno je prosil moj brat trte proti odSkodnini. (? !) Jožef Švara iz Svetega je dobil od Čotarja iistek za 400 bilf, ki bi jih imel dobiti pri ForčiČu v Preserj h. ForčiČ mu je dal le 200 kolči in Švara je moral plačati 20 vin. za prevoznino. Alojzij Pipan je moral nesti Fran čišku Masten 200 bilf, ker ga je tarn čakal občinski redar, kateremu je Ma- sten tudi plačal trte v znesku 7 K 40 vin. Preds.: Veste li. kaj se je go- dilo v drugih krajih ? Priča: Ne, .Jaz vem samo za Preserje. Slavik: Vi ste eden takih. ki so brskali v tej zadevi. Ali ste libe- ral e c ? Priča: Meni so vsi enaki! Priča Ivan Švara iz Svetega je izjavil, da je rekel le prijateljski For- čiču, da bl potreboval 600 trt, a da je bil vpisan za 1600. Rekel je tudi, da sprejme trte le brezplačno, a on je bil vpisan za dobitev trt po znižani ceni. Dobil pa ni ničesar. Nato je bila zaslišana priča JoŽef Terčon iz Gorjanskega. Preds.: Veste, kaj se je godilo giede trt v Gorjanskem ? Priča: Vem, da je bilo dosti vpi- sanih in ko so trte prišle, da niso do- bili ničesar ali pa dosti manj, kot so zahtevali. Preds.: Vi ste tudi rabil trte? Pri ča: Da. Preds.: Kake so bile trte? Priča: Kako leto dobre. kako pa slabe. Preds.: A 1. 1907? Priča: Polovica dobrih in polo- vjca slabih. Preds.: Vesti li kaj o tern, da bi bili ljudje naročili in da niso prišli po nje ? — Pri I a : Ne vem. Preds : Je-li ostajalo kaj trt pri županstvu ? p r i č a: Ne vem. Kot zadnja priča je prišel na vrsto -vinarski nadzornik v pokoju Adolf Post I iz Trsta. stanujoč v Gorici. (io- v o r i 1 j e n e m š k o. Razložil je postopanje pri razde- Ijevanju trt. Preds.: Ali je oblast vedela o neredih, ki so se dogajali pri razdelje- vanju trt ? Priča: Ne. Preds.: Obtoženec Pečenko je re- kel, da ste mu rekli, da je vseeno, kdo dobi trte, samo da ostanejo v Avstriji? Priča: 0 tern ne vem ničesar...... MogoCe da sem rekel tako v šali.... Preds.: Ali vam ni bilo znano, da se je tudi poprej tako delalo ? Priča: Se ne spominjam..... Preds.: Rekio se je, da se je že 20 let iako delalo. P r i č a molči. Preds.: Pečenko, ali se gotovo spominjate, da se je tako izrazil Postl. PeCenko: Gotovo se spominjam; povedal sem Postlu kako se dela in je rekel, da je vseeno kdo dobi trte. Preds: Jožef Štrekelj vas je več krat ustmeno in pismeno opotonl na ta način dobivanja rt. AM se ne spu- minjate? Postl: Ja/. se nič no spominjam. PeCenko: Saj se tako dela tudi v drugih krunovinah. Ryb.: Ljudje so zato tako delali, ker jim je vlada dajaia le polovico za- prosenih trt. Postl: Kaj se je s trtami potem zgodilo, se ne da natančno kontrolirati. Preds.: Ima li država kako škodo, če so tudi neopravičene osebe dobivale trte? Priča: Ne Preds.: Cs bi se n. pr. trte iz nasadov ne porazdelile. kaj se ž njimi zgodi ? Postl: Kar ostane, se tetge. Preds: Kakšne so bile izdane trte ? PriČa: Prve in druge vrste. Preds : Kolikostanejo trte državo? Priča premišlja : 1000 reznic 6 K, koreniki pa 20 K Zabavnik: To se mi zdi malo. Pravzaprav stanejo 17 oziroma 50 K. Drž. pravdnik: Vi prayite, da država ni imela pravzaprav nobene Skode. Vi ste najbrže mislili na rcate- rijelno škodo? Postl ne razume vprasanja. Preds.: Ali se je dosegel namen viade, če se je tudi tako postopalo ? Priča: Rekonstrukcija vinogradov se vseeno vrši. . Preds.: Torej je namen vlade vse- eno dosežen. D rž. pra vd ni k: Je-li bil Pe-f čenko kot trgovec s trtami upravičen dobivati trte, če ima lastno zemljišče? Priča: Da. RybaF hoče čirati neko poročilo o sličnem slučaju v Biogradu v Dal- maciji. Drž. pravd. Čita oglas sežanskega glavarstva, kjer je rečeno, da imoviti trtorejci sploh ne morejo dobiti trt iz drž. trtnic po tarifnih cenah : Pečenko je imovit trtorejec. ali tega ne veste? P r i č a : Xe. P r a v d : Kako pa je dobil tudi on trte? Postl: Za nas je merodajno po- trdilo oblasti. Slavik: Trte so se izdajale brez- plačno ali pa po znižani ceni? Postl: Da. Preds.: Pipan je rekel, da ste se izrazil, naj on vzame več trt. tfa ne bi imel vi sitnosti ž njimi. Postl molči. Preds.: Vam je-li znano,. da bi bil Pečenko plačal za 20 000 trt? P r i č a: Ne. Predsednik je nato vprašal ali ima kdo še kaj vprašati pričo, ker ga misli takoj odpustiti. da se odpelje v Gorico, za kar je prosil. Oglasil se ni nikdo. — S tern je bilo končano zaslišanje prič. Odredil se je nato četrtumr odmor marljivosti in v/trajnosti. ki omugoiita stakn vspeh. K«> so se posameznikom še spri- čevala razdelila, je bit konec oficijelnemu zaključku tečaja. Dopisi. V Solkann, 1. maja. V nedcljo ob 11. uri predp. se je zaključil v prostorih tukajšne ljudske sole tečaj za mizarje, ki je trajal od 20. oktobra 1. I. do 30. aprila t. I. V ta tečaj se je vpi'salo 27 mi- zarskih obrtnikov, od katerih je lepo število poduk redno obiskovalo. Ob določeni uri zbrali so se v šolskih prostorih obrtniki s strokovnim učiteljem Mercino, župan solkanski in več starejšin ter prof. Makuc. Od ku- ratorija za pospeševanje obrti sta prišla gg. prof. Berbuč in inženir Rascovich. Prof. Berbuč je v svojem nago- voru na kratko označil pomen takih te- čajev, ki dajajo sicer v prvi vrsti bolj teoretičen pouk, a ta je temelj zdravemu in stalnemu razvoju in napredku prak- tične obrti, Pohvalil je marljive obisko- valce tečaja ter navduševal obrtnike k Polifični pregled. Poljsko Jugoslovanske konference V Krakovu je bila v nedeljo kun- ferenca vodilnih poljskili politikov z merodajmmi osebami Jugoslovanov, kjer se je razpravljalo. kako ustvanti tes- nejše razmerje med Poljaki in Jugo- slovani v državntin zboiu. Med Jugo- slovani so se osobito v tern smislu iz- javili bivš! zbornični pudpredsednik Pogačnik, deželni glavar vojvodine Kranjske dvorni svetnik Suklje. deželni odbornik dr. iivgtn Lampe in voditelj hrvaske kmečke ljudske >tranke Radič, ki so naglašali. da bi bill za oba na- roda ugodni uspehi. Zvečer je bil ban- ket, na katerem se je nap valo ožji po- litiCni zvezi Puljakov in Jugoslovanov. RusIJa se prlpravlja na vojsko s Kitajsko. Rusija se resno in naglo pripravlja na vojsko s Kitajsko. F nančni minister Kokovcev se je odpeljal v Pariz. da izposluie vojno posojilo. Vojni in mor- nariški minister Suhomlinov ter (irigo- rejev sta se pa odpeljala v Mandžu-rijo. da inSpx'rata ondotne čete in poanuir- sko flotilo. Domače in razne vesti. Vse one gg naročnlke, ki do se- dajše niso plačali zaostale naročnine, pozivljamo, da to č i m p r e j store. Vollvcl pOZOr! Vclilniinte- niki bodo v goriškem okrajnem glavarstvu pri vseh občinah raz- položeni na vpogled od 30. aprila pa do 14. maja t. 1. Našim zaupnikom priporoča- mo najtopleje, da se prepričajo v tern času ali so vsi volivci v vo- liine imenike vpisani in da ravno v tem času tudi reklamujejo vo- lilno pravico za one, ki bi bili izpuščeni. , Kakor najnreč čujemo, je šte- vilo volivcev v izkazih, predlože- nih goriškemu okrajnemu glavar- stvu, skoro v vseh občinah sedaj manjše nego je bilo pri zadnjih volitvah. Iz tega bi se dalo skle- patiT da so ti izkazi pomanjkljivi in da je bilo več volilcev iz njih izpuščenih. Prav zato pa priporo- čamo našim zaupnikom še enkrat, da razpoložene volilne imenike na- tanjko pregledajo in volilno pra- vico za izpuščene volivce pravo- časno reklamujejo. Volilni imeniki morajo biti vsak dan razpoloženi strankam na upogled. Ako bi se kako župan- stvo taki zahtevi upiralo, češ, da sta pri županstvu v tednu samo n. pr. dva dneva določena kot uradna dneva, naj se naši zaupniki pritožijo täkoj pri okr. glavarstvu^ ki bode dotično županstvo gotovo poučilo, kaj je njegova dolžnost. Pritožbe ali reklamacije se vlagajo pri županstvu ali tudi pri glavarstvu tekom štirinajstih dni od dneva, ko je bilo v občini raz- glašeno, da je imenik razpoložen. Pritožba ali reklamacija se za- more napraviti pri županu pismeno ali ustmeno, in sicer za vsak slu- čaj ali vsako osebo posebej. Ce se hoče kdo pritožiti, da sam ali drug volilni upravičenec ni vpi- san v imeniku, mora se dokazati, da je izpolnil 24. leto. da je av- strijski državljan in da biva v ob- čini najmanj eno leto. To se do- kaže z rqjstnim ali domovinskim listom in potrdilom županstva ali gospodarja o bivanju. Vsa ta dokazila in vloge v reklamacijskem postopanju so ko- leka proste. Ako kdo reklamaciji ne priloži teh dokazil, more župan njegovo pritožbo kratkomalo od- biti. — Ce je kak neupravičenec vpi* san v imeniku, morä se povedati vzrok, zakaj naj se črta. Župan pa mora osebi, ki naj se črta iz imenika, dati priložnost, da v teku 2\ ur izreče svoje mnenj'e pri žu- panstvu ali glavarstvu. Vse pritožbe ali reklamacije mora župan najpozneje v treh dneh naznaniti glavarstvu, od katerega dobiva navodila. Ce okrajno glavarstvo odvrne pritožbo, sme se v treh dneh na- praviti priziv na namestnistvo. Hroti odloku nainestništva ni do- voljen priziv. Volilni Imenik gorlškega mesta za pnhodnje državnozborske volitve je razpoložen pri anagrafičnem mestnem uradu od 30. aprila pa do 13. maja t. 1. Upogled v ta imenik je dovoljen vsa- kemu in sicer ob delavnikih od S. -12. ure predp. in od 2.-6. ure pop. Morebitne reklamacije pa se bodo vsprejemale na istem uradu bodisi pi- smeno ali ustmeno v goriomenjeni dobi in sicer tudi ob delavnikih od 8.-12. ure predp. in od 4.-6. ure pop. Oni, kl ne gaoajo nltl % mezln- cem za volitve so kajpada velenarod- njaki pri „HJinosti". Tako je pisala „fidinost" o svojem Gregorinu, ko je bil zopet izvoljen goriškim dež. poslancem pri zadnji (nadomestm) volitvi na Krasu. No, mi smo takrat že dokazali, da nista dr. (jregorin in „Hdinost" gibala le z mezincem, ampak tuxSt z neresnicami, pred katerimi se še dan danes skrivata. Da se bosta za prihodnji državnozbor- ski kraško vipavski inandat pošteno pe- hala in potila, sta> pokazala na svojem razbitem ^hodu v Š-tanjelu minulo ne- deljo. Ponatisnila sta vsa svoja poročila o obtožbi kraških. fcrtjonov v posebni brošuri,- katere sta kar cele gromade poslala v iitanjel razdelit med zboro- vaice. Če potnislirao, da so celo njiju tozadevna poročila — ako ne uposte- vanio oprostilnega izreka sodišča — taka, da trtjonom (t. j. „Edinostmim" agitatorjem pri prih. volitvah) več ško- dujejo nego ko-ristijo, potem si lahko predstavljamo, s kakim ognjem sta pri- čela že svojo agitacijo ! Kaj pa bo še? Ali nas to prav nič ne straši, ampak še le prav veseli, ker s tem gospudje posredno prtiznavajo, da so minuli za nje oni lepi časi, ko je Gregorin na- stopal na Krasu kakor kak rimski iinperator. „Doll farjl, doli farška golazen" so kričali na nedeljskem shodu v Šta- njelu tržaški škrici, a „farja" ni bilo na shodu nobenega. Kaj bi se zgodilo, ako bi bil kateri navzoč ! Pobili biga! Tako barabsko robo ima „Edinost" okoli se- be! Skandal! Korltovstvo In fajmoštrovstvo so očitali tržaški liberalni krokarji na ne- deljskem shodu v Štanjelu našemu pri- stašu Lukežiču. Rekli so mu, da je de- bel k kor fajmošter zato, ker jekoritar. Seveda jim LukežiČ ni ostal dolžan od- govora rekši: „Tržaški škrici, namesto da krokate in se vlačite po tržaških beznicah eels noči, pojdite spat kakor jaz, pa bodete debeli kakor fajmoštri 1" — TrŽaški škrici pa niso videli poleg sebe debelegaurednika „Edinosti" Cotiča, katerega trebiih ni nič manjši kakor eden in pol Lnkežičevcga! Ni lepo, da to pišemo, a Iržaška gnjila roba nas k temu sili. Kdo je koritar. že povemo! • Besede, besede! — „To je velika hiba naSe javuosti, da tako rada hiti s svojimi sodbami, v/lasti teda.i, Če se more znaSati nad svojctm. Ta hiba bi se ulegnila luido maščevati, ker ogre- neva čustva in jemlje veselje do narod- nega ravno njim, ki — delajo z najpo- ŠtenejSimi nameni, da bi koristili stvari naroda, previdno računaje z danimi raz- merami, ki so tu, naj pa je že to nam prav ali ne." Tako moralizuje libcralna „i:di- nost" v članku „Nekoliko pojasnila k sporazumu v Istn". Boli jo. da je rodil istrski sporazum z Italijani v njenem itaboru veliko nevoljo proti hrvatskim zastopnikom, katerim da je malo inanj- kalo, da niso bili označeni kakor iz- dajice svojega naroda. Ti nezadovoljneži iz njenega tabora da so verjeli tozadev- nim poročilom v „Piccoiu" in da niso smatrali za potrebno počakati s svojo sodbo vsaj tuliko, da dobe pojasnila tudi od druge slrani. Zares lepe besede, ali besede, ki nimajo za sebojdejanj tistega, kijihgo- vori. Kakor vedno, uci tudi tu „Hdinost" druge nečesa. Cesar sama ne dela. Naj- boljši dokaz njeno nastopanje proti naši stranki in naSim poslancem. Ti sma- trajo — kakor ni težko razvideti — v novejšem času /a vazno dolznost. bra- niti pristop v deželno zastopstvo moiu, kateremu nesrečni temperament ne do- voljuje mirnega delovanja z drugiml za hlaginjo drugih. katerega gmotni poluzaj je tak, da mu zabranjuje nesebicno in nekoristolovno. pozrtvovalno izvrsevanje rodoljubja niti na polju strankarstva, kamo li na pulju deželnega gospodar- stva in dezclnc uprave; kateremu je se danja veleakutna kriza v iiberalncm političnem vodstvu, in Se nkutnejSa v liberalnem denarnem gospodarstvu na eklatanten načm dokazala. da :mi ne- dostaje niti sposubnosti niti zasluzenja pravega ljud>kega zastopnika ne v do želnem zboru in Se manje v dežclnem odboru. Da je vse to res, ve danes vsa goriška dežela in ve tudi „lidinosf. Ali „lidinost" je vtdla ze davno, kot so vedeli nasi poslanci. In kaj je naredila? Nasproti se je vrgla našim poslancem. začelazagovarjati in braniti tega člo\eka. začela podpirati njegovo koristolovno politiko kot velenarodii'), slikati jo Ijudstvu kot edino pravo, ltd. itd. Tako je hitela .Hdinost" s svojimi sodbami o naporih naših poslancev, ki so lioteli odvrniti od dcžele zlo. ki diiSi sedaj liberalno stranko. Srečno s« je čutila, da sc je mogla znašati nad svojci, ki nismo njenega političnega miSljenja. Ali ni tudi ona ogrenevala čustva in je mala veselje do narodnega dela ravno njim (našiin poslancem), ki delajo z najpoštenejšimi nameni, da bi koristili stvari naroda? Pri tern pa so morali računiti tudi z neznanimi razmerami, katere tvori z ene strani Slovencem za sedaj nezlomljivadeželnozborska ve- čina italijanska, z druge strani pa libe- ralna opozicija slovenska, ki ji je spi- ritus rector lastnik „Edinosti". Računaje s temi razmerami torej niso mogli za- stran jezikovne ravnopravnosti tako po- stopati, kakor bi bili radi, da bi bili iz- vojevali vse pravice naSega jezika judi v deželni upravi. „Edinost" je pa žviž gala na vse te razmere, zahtevala od naših poslancev pravih Čudežev v e- dino svrho, da je niogla udrihati no njih, dobro vedoča, da jim dela krivico. In ker se zdaj zgraža nad „izvestnimi stranmi", da niso istrskih hrv. zastop- nikov označili malodane kakor izdajice svojega naroda, ji moramo poklicati v spomin, da je ona naše poslance inie- novala kar naravnost izdajalce naroda. Zopet nov donesek k njeni slavi: k slavi junakinje besed! Spremembe v politlčnl službl. Zadnjič smo posntli po „Fremden- blatta" vest, da pojde namestništveni podpredsednik v Trstu grof Scliaffgotsch v pokoj ter da pride na njegovo mesto grof Attems iz (iorice, na katerega mesto v Oorico bi prišel naslovni dvorni svetnik Lasciac. Kakor dozna- jemo prav iz dobrega vira, je bila ta vest netočna. Za narnestništvenega pod- predsednika v Trst pride sicer re:; vo- ditelj okr. glav, v (jorici grof Attems. Dosedanji namestništveni podpredsednik v Trstu grof Scliaffgotsch pa ne pojde v pokoj, marveč pojdekot narnestništvi- ni podpredsednik k namestnistvu v Linec. Istotako ne bode uaslednik grofu Attemsu naslovni dvorni svetnik Lasciac, pač pa voditelj sežanskega okr. glav. namestništveni svetnik Rebek. Nova kapaclnska cerkev bo v kratkem času dovrSena. Na mestu. kjer je prej stala majnna cerkvica, ki je imela to prednosi. da je bila v«-dnozelo dobro obiskovana in mnogokrat prena- polnjena, se vzdiguje nova kfasna stavba, ki bo služila dusnim potrcbam vernikov. ÜJ vsch stranij se izraža želja. da bi se to svetiSče kmalu izro- čilo svojemu vzvi&enemu namenu. Ta želja bo torej kinalu izpulnjena. Za bin- koSti. če ne že poprej. bo cerkev blago- slovljena in vrSila se bo v njej boija sluzba. Drugu nedeijo po bin- kost i h t. j. IS. jtintja jo bo prevzvi- seni knez in nadShOf goriski dr. Fr. Sedej slovcsiio posvettl. Pri tcj priliki urekamo pnsreno /ahvalo vsem dobrotmkom te prclepe hiSe bo*je. (ioričani in Ijiidstvo u oko- lice so pokazali s svojo požrlvoval- nosijo. da se v njih sreih gori ljubezen do Boga in do sv. katoliskc cerke. To gorečnost so pokazali v dejanju. ker so 7. denarjem in z brezplačnimi vo/njami pripomogli. da se je to munuinentalno ddo jako lepo izvrsilo. Nova cerkev. ki je krasota gonSkega mesta. bo pnCala še v po/nejSih Casih o poirtvovalnosti veniih (loričanov in vcrnega ljudstva okolice. Vkljub tej požrtvovalnosti se ostane večji del stroškov nepokrit in treba bo Se v prihodnje trkati na r.idodarna srea dobrotmkov. L'pamo p«. da nase verno ijihJstvo svojih kapucinov ne bo /a- pustiio. Mestni mugistrat goriski je pri tej novi zgradbi. ki je v kras goriSkemu mestu, popolnoma ncdolžen in je odbil vse prošnje kapucinskega samostana za podporo. 1. majoik — Včeraj dne l.majnika so socialiii demokratje tudi v (iünci proslavljali svoj praznik. sicer jako mirno. Popoludne ob 3. urali so se zbrali na telovaduem trgu. Pridigala sta jim tiskar Callini in dr. Tuina. Konsta- tirati moramo, da je t is k a r Callini dostojnejše govoril nego o d v e t n i k dr. Tuma. Po končanih govorih so pri- redili po mestu obhod, katerega se je udeležilo kakih 160 „kompanjov", med temi seveda tudi dr. Tuma. Po obliodu so ;me!i na Ooriščeku plesati, pa jim je dež preprečil to veselje. Italijanski narodni socialci ali bolje rečeno mazzinijanci so šli pa v LoČnik uganjat svoje komedije. Druge nesreče ni bilo. Promoclja. - Dne 28. aprila je bil na c. in kr. živinozdravniški vis. Šoli na Dunaju promoviran živinozdravnikom g. DrejČe Poberaj, doma iz Solkana pri Gorici. Lovsko Id strelsko druitvo za (ioriško priredi v nedeijo, dne 7. t. m., streljanje na tarčo na vojaškem stre- lišču v Panovcu. Začetek točno ob 2 h popoldne. Imecovanja v vojaštvu — S. I. majem so imenovani: polkovnik gen. štaba Karol Scotti. novi goriSki brigadir. generalmajorjem; pri 47. pešpolku : pod- polkovnikom major Julij Koblischka; majorjem stotnik Bogomir Mofer; stot- nikom nadporočnika Leopold Schubert in .Mavricij pi. Merten; nadporočmkom poručnika Karol Tengler in lirvin Dies- ner; poročnikom pa praporSčak Alek- sander Gtitz. 0. kr aradDiki v Oorlcl namera vajo osnuti zadrugo /astavljenje hi«. Ka kor smo seznah, bi by namen te za- druge dvojen Prvič bi se /.idal posa- meznim udorn hise. katere bi postalc last istih po nekaj letih. Drugič bi zi- dala ta zadruga večje htšc. v katerih bi stanovali ostali drustveniki. Te \e*je hiSe ostanejo last zadruge. Na la način iiočejo c kr. uradmki poskrbeti /a bolj5a in ccneja sianuvanja kakor tu J: neod- vtsnost od htšnth gospodarjev. — Mi pozdravljamo veseljem ta stare knjige ler 4 bakr. in 3 srebrne novce. — (j Alihae! Bane (Oorica) 2 stari sliki. - fl. Po- lonca Küümri. liorica, I svetinjo s sv. dgora. o novcev (2 rimska). — ^tru- kelj. II. let. I knjigo in 3 novce. — (j. Rozina K. I novec Bevk Franc, uči- tel;. III. letnikr je na bral na Bukovem in v Zakojci sleječe lepe predmete: 2 sliki na steklu : 2 stari svilnati ruti: 1 staro usnjato nožnico za nož in vilice: I leseno skatljico za žveplenke: 1 stroj- ček za vlivanje svmčenk; 5 takih kro- gtlj; 1 mošnjfček za kroglje: 2 svin- čena gtiiuba idomače delo): 1 kljukico iz roga za kolovrat; 3 stare slov. kn.ige in 3 stare ^Pratike" (1 Še v bohoričici). — Fr. TauČar II. gim. 18 novcev in 1 pap rubelj. — Bratus II. let. 3 novce. — Birsa Peter 1 novec in Klanjšček Jo- sip 3 novce. - (jg. za s t o p n i k i na deželi so naproseni. paziti posehno na narodne izdelke. nose, posode itü. Ka- kor se vidi, je takih stvari Se dovolj med ljudstvom. torej pogumno naprej. Odbor. častnim meščanom je enoglasno imonovalo občinsko zastopstvo v Kor- minti namestnika princa II oh en lohe za zasluge. ki si jih je pridobil s tern, da je cesar lani povzdignil Kormin v mesto. Shod trafikantov. — Podpisani vabi za nedeijo 7. t. m. cenjene gospodc ude in neude, k velikemu in važnemu shodu, katen se bode vršil v salonu restavracije pri „Treh kronah" v fiorici ob 3. uri popolde. Prosi se, da pridejo v velikem številu traflkanti, kersebodo razpravljale važne reči v korist trafi- kantov. Odbor. Toöa je uže obiskala naše vino- grade na Vipavskem in sicer minuli pt-tek. Potolkla je — sicer ne hudo — nekatere podčavenske občine. Tudi v Gorici, v goriški okolici in v Brdih se je pojavila sodra, ki pa ni napravila mnogo škode. Vofsll red, veljaven od 1. maja do I. oktobra t. I. je prilozil današnji štev. „Gorice" trgovec gosp. Teod. H r i b a r. OrožoUke ekspoiltore so se usta- novile v RobiCu in Srednjem Logu. Vsaka ima tri oroznike. Za mornaričnega inperiorja je imenovan veleč. g. mornarični kurat Karol Kokolj. mornaričnim nadkuratom pa mornarični kurat veieČ. gosp. Anton Pi pan. la driavnozborske volltve je izdal trgovinski minister dr. Weiskirch- ner vsem poStnim in brzojavnim rav- nateljstvom navodila, ki naj zajamčijo neoporečno zmagavanje vseh poslov, ki se izdatno pomnože vsled volilnega gi- banja. Posebno je naloženo poštnim in brzojavnim ravnateljstvom, naj ukre- nejo potrebno, da se Dodo pošiljatve, nanasajoče se na volitve. točno odpoši- Ijale in skrbno dosiavljale. S poštnimi posiljatvami, določenimi v volilne svrhe, ni smeti postopati kakor z nenujnimi tiskovinami. marveč jih je dalje odpo- 5iljati nemudoma. Posebno treba paziti na dan volitev, in pa v Casu med glav- nimi in ožjimi volitvami. da ne bo 2a- stajanja v poštnem in brzojavnem pro- metu. Zato naj postna in brzojavna ravnateljstva spcrazumno s političnimi oblastmi ukrenejo primerne odredbe, da se uradne ure razSirijo in zasnujejo morebitne posebne zveze med posamič- nimi vofi^či in glavno volilno komisijo. Vse uradne, na volitve nanašajoče se pošiljatve je dostaviti takoj, čim so dospele. Oböoi sbor ..Slovenskega plaalo- tkega druitva*. Koncem ieta 1910 je imelo skupno društvo 3172 članov j'n sicer osrednje društvo 1034 — za i»8 več kakor prejšnje leto — in 19 po- družnic skupaj 2138 — za 12 več kakor prejšnje leto. Skupno število članov se je tedaj pomnužilo za 77. 0 blagajniskem stanju društva je poročal blagajnik ^usteršič. Koncem Ieta 1910 je biio blagajniškega prebitka 24SS K 15 v, Denarnega prometa je bilo 112.099 K 2 v. Clanarine se je vplačalo 54S8 K; za „Planinski Yestnik" o358 K 92 v. Planinske koče so imele v pre- teklem letu 22.075 K 99 v dohodkov, oskrbovanje koč pa je veljalo 15.332 K 4o v. Stavbe za planinske koče so ve- Ijale 22.770 K ^0 v, inventar v kočah pa znasa o318 K ^>S v. Na predtog g. Mandlja so bili nato soglasno z vzklikom izvoljeni v odbor: za načelnika dr. Jos. Tominsek, za nje- govega namestnika ravnatelj profesor .Macher. Nemška äola se ustanovi v I)u- brovniku. WGT MT IMT HT W*T W*T RT V MANUFAKTURNI TRGOVINI TEOD. HRIBÄR a a a a a Gosposka ullca štev. 6 v GORICI ---------------SL dobi perllO za nCV^St^ rumbersko, belgijsko in šlezijsko platno, Perkai, Batist, Zesir, Satin.---------------- Modljg VOJn<2| sukno za moško obfcko, preproge, zavese, ocleje, šivane kuverte, žime, volno za postelje. Jäger, srajce itd. itd. VI !• • katerii želi pripraviti dobro kavo. uporablja najraje „pravega C Q U 0 I slPifllnlli 9 :Francka:4h s kavnim inliiu-kom. ki so iziloluje temeljem najverjtv \ fl ft M I II \ IIIII III si skrbiiosti že dolgo let v zagrebski tovarm. __________________3______JT___________I ' Ta izborni doimuM izdelek najtoplojo priponwaino. Naznanilo preselitve. Zmina stum domaea tvrdka z železnino Konjedic & Zajec liaznanja uljiuino, da preseli svojo trg-ovino v prostore hise ,Ut Ijudske pas!«' Gosposka ul. si 7 (prej krojaškazadruga). Na novo praktiöno urejena trgovina omog'oci nas nase cenj. odjemalee vsestransko hitro, toeno, ceno in pošteno postreči. , Zahvaljevaje se dosedanjej eenjenej naklo* njenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, pri- poročamo se za obilne naročbe v naših novih prostorih z odličnira spoštovanjem Konjedic & Zajec Prva Primorska Tvornica za lesne Izdelke ===== z vodno silo ===== tvrdke H. KRIZNIČ = ob kolodvoru Podmelec = Sprejema v izvršbo: vse v stavbeno rnizarsko «troko spadajoče iždelke za liiše, vile, sole, bolnisnfce, cerkva, javna poslopja itd.. |kakor: okna, vrata, podove, portale; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po »Rettig-ovem patentu i. t. d. MT Proračuni in načrti brezplačno! ~W& Park et im tvorniea opremljena z najnovejšimi stroji nudi parketiie deščice iz hrastovega in bukovega lesa, postrežba takojšnja za vsaktero množino! =z= Zabtevajte vzorce in cene! =zzz=n Stru^arski odcielek nudi vse v strugarsko ^troko spa- dajoče izdelke. Ifl/KISTVO! Vsa dela so solidno in strokeunjf she izvedena! 3AMSTVQ! Obisk strokovnjeka interesentom brezplačen. Loterijske številke. 29. maja. )unaj..... 73 50 9 28 76 iradec 21 51 57 47 3 nUJdKI. prillk| „šolskega Doma" Svoji k svojim! Svoji k svojim|! ^41HALJ TURK na Korau St. 6. )riporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. ^m jor.1»»!" taw». Ustanovljena leta 1810. — — — Ustanovljena leta 1810. Najstarejsa slovenska tovarna paramentov Josef Neškudla Olumuc priporoča sledeče predmete po jako zmernih cenah : paramontc, baUlahino. zaeUivf, cerkveno opravo, z ognjem poilačene kclihe, monätrance, ciborije, svetilkn, lustn«, luči. križeve poti. Stari paramenti so dobro popravljajo. Za uboge cerkve procejAnji popust. Gene brez konkurence in 30% nlžJe kot drugod fl#^ Pošilja cenike na sahtevo brezplačno in f>oštnine prosto. "^B Stoite! ,.. . .. Stoite! ____" _ Kdo ne Dozna tvrdke ". Kerševani & Čuk na Stolnem trau (Piazza Duomo) v GORI6I štev. 9T Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima n.i prodaj Original Victoria šivnlne tttroje, ki so naj- boljši, iijijcenejši, najtrpcžiiejši, najlažji. ki de- iajo še po iO-lcttii uporabi brezšumuo, hitro in i točno. Original Vict«ria šnalni ^troji s<> su j vscm šiviljam, krojaö'tn in drugim močno pri- I k ljubili. Vsakdo naj si ogloda pred nakupom šival- ' I ir^^v:------i=z--~ noga stroja —--------~_—-—r ¦ jH „Original Victoria" šivalne stroje.I r Tvrdka da na ra/.polago nčileljico, ki puučtijc ' brezplačno. Z Original Victoria »ivaliiinii htroji sf izvrüuje vsakovrstno uinetno vczt»nj(! ¦jM (rokarniranje) itd. itd. Ta tvrdka inia na prodaj vsakovrstno kinftijsko orodjf: alamort znice, sti- |3=v skalnice, drocgalnize (stroje za« ^V'K^^ mastenje grozdja) pluge, mM brane itd. itd. aiz^nŠ^ Ta tvrd'Ka ima "a ProdaJ naJ* ^mi boljsa dvokoleso bcla, rdeča itd. ¦L znaiuko KERŠEVANI & ČUK, ki J'h saTna izdeluje. Nadalje, puske, aamokrese. drugo belgijsko orožje. stre- ^tf... Ijivo. — Poteni najboljše gr^mofone, ' Daje na obroke. «i CENIKI -E- se r a z p o š 1 j a j o ¦ ^ž^ zastonj. =,-— Prva in edina slovenska g trgovina z železnmo ^ T Riišteljn 5t. 7 v GURICI Za obilne narocbe se priporoca se bode otvorila 15. majnika 1.1. pintee & lenard.