LETO XXIV. GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ oresra) NOVEMBER 1983 ŠT. 11 Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov. Izdaja ga Odbor za obveščanje pri Konferenci OO sindikata Titovih zavodov Litostroj, ki je hkrati izdajateljski svet — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Tone Erman, Franc Kostevc, Marjan Sigulin, Toni Skušek, Srečko Pirc in odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc. Telefon uredništva 556021 (n.c.) interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 REKONSTRUKCIJA IN RAZŠIRITEV JEKLOLIVARNE JE ZAHTEVALA SKRAJNE NAPORE DELAVCEV In spet je steklo j eklo Ko smo se v Litostroju opredeljevali glede nadaljnjega razvoja svojega osnovnega programa — težke strojegradnje, smo tako kot leta 1947, vedeli, da je potrebno pričeti pri temeljih. Zato smo tudi v tem obdobju ob načrtovanju naložb, ki lahko odpirajo možnosti nadaljnjega razvoja, pričeli izgradnjo in rekonstrukcijo jeklo-livarne. Že nekaj let je bilo namreč očitno, da Litostroj s svojimi proizvodnimi programi vedno bolj prerašča zmogljivosti svojih obratov. Če smo hoteli ohraniti pa tudi utrditi ali celo razširiti ugled, ki Ob dnevu republike čestitamo vsem delavcem Litostroja, upokojencem in poslovnim prijateljem in jim želimo še veliko delovnih uspehov. smo ga s svojimi kvalitetnimi izdelki dosegli v svetu, smo morali slediti sodobnim potem razvoja, ta pa na področju opreme, ki jo izdelujemo v Litostroju, vedno bolj teži k velikim posamičnim enotam, pri katerih jedro praviloma vedno predstavljajo kvalitetni ulitki. V obstoječi livarni jeklene litine smo vedno teže sledili zahtevam po vedno večjih in težjih ulitkih za turbine, cementarne, velike reduktorje itd. in se končno ustavili ob meji, ki so postavljale močno preobremenjene zmogljivosti talilnih agregatov — 15 t taline oziroma približno 81 težak ulitek. S takimi velikostmi ulitkov smo tudi ob uporabi tehnologije zvarjanja ulitkov v večje enote, kjer je to izvedljivo, vedno bolj ugotavljali, da nimamo možnosti posegati v konkurenčni boj za naročila večjih enot, malih pa se doma skoraj ne dela več. Leto 1947 -- rojstvo Litostroja. Prvi krik — vzklik množic, v livarni sive litine je iz peči steklo naše prvo železo. Ob nas sta stala prva dva moža — tovariš Tito in tovariš Luka. Leto 1983 — velik in močan je Litostroj, raste še naprej, z njim rastemo mi vsi. Tita in Luke ni več ob nas, sta pa v nas, v mislih, v srcih, v dejanjih ljudi. Tudi v današnjem, najpomembnejšem. Jeklo bo steklo iz nove peči, naša prihodnost, naš kruh. Naj tudi danes iz naših ust zadoni vzklik množic, ponos in radost, jeklenost naše volje, naših rok! Zato smo že leta 1978 začeli izdelovati investicijski elaborat za razširitev in rekonstrukcijo jeklo-livarne, pri čemer smo si postavili zlasti naslednje cilje: • povečanje zmogljivosti za taljenje, tako da bo možno z uporabo nove in obstoječih peči za taljenje naenkrat izdelati večje količine kvalitetne jeklene litine; povečanje delovnih površin izdelavo težkih ulitkov, in sicer mil za izdelavo form imjeder ter fina-lizacijo ulitkov; # rešitev problema ozkih grl in zagotovitev kvalitete pri toplotni obdelavi velikih ulitkov in zvar-jence^8w j m • ureditev zmogljivosti za mehansko obdelavo ulitkov; • rešitev nekaterih perečih problemov pri urejanju delovnih pogojev naših delavcev; • rešitev problemov v zvezi z varstvom okolja. Reševanja navedenih nalog smo se lotili na svojstven način. Odklonili smo drage ponudbe, po katerih bi izvajanje naložbe vodile specializirane strokovne organizacije zunaj Litostroja. Prav tako nismo oblikovali posebne strokovne ekipe, ki bi vodenje zahtevnih del te obsežne investicije opravljala kot edino delovno dolžnost (kakor je to bilo pri drugih litostrojskih naložbah). Celotno nalogo so prevzeli delavci livarne in TOZD IVET kot delo, ki so ga opravljali vzporedno s svoji- mi rednimi delovnimi dolžnostmi. Zato so številne naloge dobro uspele — tako v splošnem strokovnem kot tudi v finančnem smislu — saj so bile opravljene na podlagi izkušenj, s srcem, ljubeznijo in odgovornostjo. Izostalo je delo za plačilo, pridobljene pa so bile mnoge dragocene izkušnje in spoznanja, saj smo ob gradnji livarne gradili tudi sebe. To je prav tako pomembna pridobitev in dodatni dokaz, da ni denar edini dejavnik motivacije. Predanost tej livarni bo trajna pri vseh, ki so zanjo delali, prav tako, kot se to potrjuje že več kot 30 let pri delavcih, ki so zgradili naš prvi obrat — livarno sive litine. (Nadaljevanje na 2. strani) mr »Veliki datumi v zgodovini so podobni večnim plamenicam, ki v srcu naroda zbujajo ponos na ustvarjena dela in prižigajo nove ognje, nove plemenite težnje novih rodov.« Iz prispevka tovariša Tita za zbornik »Tako je rojena nova Jugoslavija« — Beograd, Kultura 1963 29. november 1943 je veliki datum, eden od največjih datumov v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti, podoben plamenici, ki vzbuja ponos na veliko zgodovinsko dejanje, ko so bili postavljeni temelji naše nove, svobodne, demokratične socialistične države; plamenici, ki štirideset let neti vedno novi ogenj ustvarjalnosti in napredka; plamenL ci, ki osvetljuje pravo pot za uresničevanje inte sov naših delovnih ljudi. nova delovna zmai ti IH JHI uspehom našega dosedanjega vsestranskega socia-ističnega razvoja. In prav zato so bili ti uspehi v preteklih štiridesetih letih resnično veliki. Obnova porušene domovine, neflpzabne prostovoljne delovne akcije, graditev noviK tovarn, cest in erih so se potrje-'ed štirideset let. delovni Ponosni smo na AVNOJ, dejanje izjemn<^gppFj^yML vse to so primeri, v guma, ko so se delegati vseh naših narodov sredi okupirane dežele zbrali na zgodovinsken|&boru in sprejeli daljnosežne odločitve; ponosili na odločnost in doslednost opredelitve na nove, napredne socialistične družbene odnose, v katerih se edino lahko uresničujejo cilji in interesi delovnega člove- gospodarske razmere tako, da smo vztrajali na na- ka; ponosni na vero in dokazano zaupanje v moč in šem idealu neodvisnosti. Tudi nadvse uspešen raz- -- — —. ~ MHDHl IrViem VO * « Ve# d 'k 'vi PTfa vale zgodovinske 6smeritve izp Prav tako se spominjamo zanosa in predanosti pri uresničevanju petletk razvo so se še posebno potrjevale sSrz ZSS~ lovnih ljudi, ki so se tolikokrat potrdile, in to v najtežjih okoliščinah. Rešitve ne moremo pričakovati od drugih, temveč moramo samostojno, na osnovi lastnih moči in ob popolni neodvisnosti ter na lastnih dosežkih brez zgledovanja po tujih rešitvah urejati gospodarsko problematiko. Pri vsem tem moramo zagotoviti potrebno medsebojno solidarnost in imeti pred očmi dolgoročne skupne interese. Omenjena in druga načela so bila velikokrat preizkušena v naši dosedanji praksi in življenju. Navdihovala so neštete naše družbene akcije in zagotavljala velike rezultate. Ta načela morajo biti osnova za gospodarsko stabilizacijo, saj predstavljajo bistvo sprejete usmeritve oslanjanja na lastne moči. Povečanje izvoza, dvig produktivnosti družbenega dela, izboljšanje vseh kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, boljše izkoriščanje gospodarskih zmogljivosti, večje uveljavljanje lastnega znanja, povečanje kakovosti in druge cilje programa stabilizacije lahko dosežemo predvsem ob upoštevanju in uveljavitvi naših preizkušenih načel, ki so po štiridesetih ustvarjalne sposobnosti svobodnegajčloveka, kar se voj naprednih družbenih odnosov in uveljavljanje je potrjevalo v zmagoviti borbi partizanskih odredov z bolje oboroženim sovražnikom, kot tudi v. uspešnem delovanju odborov nove rt|||pn^p®asul ponosni na enotnost, ki se je kljub razukam, ki so, obstojale, izkazala, ko je šlo za temt^j|jpyjj||lqfjfe( terese naših narodov; ponosni na neoitmjnd solidarnost, ki je krasila celotno skupno delou^onosni na dokazano neodvisnost in suverenost odločanjlSTtn-teresu naših narodov ne glede na interese in zahteve velikih vojnih zaveznikov; ponosni na vse druge značilnosti, ki so spremljale delo AVNOJA in uresničevanje njegovih usmeritev. Sklepi in usmeritve AVNOJA so vedno znova spodbujali k novim dejanjem in bili podlaga vsem samoupravljanja v vseh letih prav tako pomembna kot v času, ko so bila Avnojske usmeritj^. sprejeta. su zaostrenih odno- jgk Litostroj je nastal s ciljem, da prispeva svoj de-R, ko smo uspeli premagati izredno težke lež k uresničevanju usmeritev iz Jajca. Prve iskre TjMfc^MPB^a^^itostrojske kupolke so se izlile v sij avnojske plamenice. Velikokrat se je to ponavljalo, vrtele so se turbine doma in v svetu, obratovali so številni srroji z našo znamko. Uspešno smo izvrševali zaupano nalogo. In vztrajali bomo na na-$! pbtuŽa naš praznik 29. 11. 1983 se bodo iskre HjBenega jekla iz nove peči ponovno zlile v svetlost čČmembrske plamenice, in simbolično označile, da iil/Litostroj ustvarja novo podlogo za uspešno nada-Ijevanje družbene vloge, kakršna mu je zaupana. Z rekonstruirano jeklolivarno si Litostroj zagotavlja boljše možnosti za izvoz, za kvalitetnejše proizvode, za uspešnejše poslovanje, za to, da eden naslednjih praznikov Republike počastimo z novo razvojno zmago -r z modernizirano težko ob- stopnjah predstavlja uresničevanje odločitev iz Jajca. Na'teh osnovah smo dosegli tudi mednarodni ugledTn se uvelja'1 vili kot dosledni borci za mir in sodelovanje med narodi sveta. Kljub sedanjim zaostreninM^^MBM skim razmeram pa nikoli ne smemo spregledati izrednih rezultatov, ki smo jih dosegli pri gospodarskem razvoju, razvoju družbenega in osebnega standarda pa tudi pri razvoju na drugih področjih. Sedanji gospodarski položajne zahteven. Zahteva pogumne in odločne akcije, zahteva enotnost delovanja vseh za obvladovanje položaja. Tudi to ,lv pot, bolj kot kadarkoli v preteklosti, moramo verje- delavo. ti in zaupati v moč in ustvarjalne sposobnosti de- Z. V. Razvoj in dosežki livarstva v Litostroju Ko smo leta 1947 ob prisotnosti tov. Tita in Leskoška odprli prvi obrat današnjega Litostroja — livarno sive litine, smo odprli pot nadaljnjega razvoja bogate tradicije livarstva v Ljubljani in njeni okolici. Začetki so bili skromni in tudi proizvodni program je bil popolnoma drugačen, kot ga poznamo danes. V novo odprto livarno in modelno mizarno se je preselil program ulitkov za poljedelske stroje in razne remonte. Iz vseh koncev Slovenije so prihajali kvalitetni modelni mizarji in livarji, ob njih pa so se pri delu učili drugi delavci. Ob tem programu smo vztrajali do leta 1948, ko smo začeli izdelovati zahtevnejše ulitke za vodne turbine, vlivali smo dele črpalk, reduktorjev in druge dele za potrebe strojne industrije Jugoslavije. Resolucija Informbiroja je neizpodbitno terjala, da smo se vsi Jugoslovani naslonili izključno na lastne sile. Pri tem je prav Litostroju in njegovi livarni pripadala odgovorna naloga, da zagotovi dele za energetske objekte, ki smo jih načrtovali v Jugoslaviji kot glavno osnovo lastnega industrijskega razvoja. Ob kupolnih pečeh smo dobili še lončne peči na koks za taljenje barvnih kovin in začeli vlivati prve Peltonove lopatice. Za njimi smo se lotevali vedno bolj zahtevnih ulitkov, zlasti gonilnikov Francisovih turbin, ki so tudi po svojih dimenzijah postajali vedno večji. Skromna oprema je terjala veliko strokovnega znanja, da smo lahko razvili proizvodnjo vseh drugih pomembnih delov za gradnjo turbin iz sive litine, kot n.pr. vodilnikovih obročev, vodilnih lopat, raznih ohišij, kasneje pa tudi Francisovih gonilnikov iz sive litine z zalitimi lopatami iz pločevine. Pomembno stopnjo v razvoju livarstva v Litostroju je pomenila otvoritev jeklolivarne leta 1951. Tudi v njej so najprej pričeli delo izkušeni livarji, ki so prišli iz drugih velikih livarn v Sloveniji. Ob njih pa so prav kmalu pričeli rasti prvi naši livarji —- učenci litostroj-ske kovinarske šole. Prav jeklena litina je dala osnovo za hitrejši razvoj celotne delovne organizacije. Sprva ozek iz- bor kvalitet jeklenih litin seje neprestano širil, ob čedalje bolj intenzivnem lastnem razvojnem delu pa smo ob uvajanju novih materialov razvijali tudi nove tehnologije izdelave form in jeder. Naravni peski so se vedno bolj umikali sintetičnim peščenim mešanicam, uvedli in za takratni čas smo močno izpopolnili izdelavo form in jeder po postopku COz, vedno bolj smo uporabljali oljna veziva, pri izdelavi težkih ulitkov pa for-marske mase. Vzporedno z opredeljevanjem litostrojskega proizvodnega programa je livarna razvijala tehnologijo izdelave vedno bolj zahtevnih ulitkov. Tako smo se na področju sive litine vedno bolj usmerjali k specializaciji izdelave ulitkov za dizelske motorje, črpalke in viličarje, na področju jeklene litine pa poleg najbolj znane turbinske proizvodnje uspešno ulivali dele za ostale veje litostroj-ske proizvodnje. Pri izbiri vrst materialov smo na področju sive litine poleg standardiziranih vrst sive litine SL 18 do SL 26 uspešno osvojili cepljenje litin in tipizirali nekaj vrst cepljenih litin s trdnost- jo od 20—34 kp/mm2. Na področju jeklene litine smo ob nele-giranih ogljikovih litinah v vedno večji meri uvajali litine za pobolj-šanje, nazadnje pa uspešno pričeli izdelovati visokolegirane Cr in CrNi jeklene litine, ki smo jih uporabljali zlasti za izdelavo kavi-tacijsko odpornih delov turbin. Ko smo v livarni sive litine vgradili 1000 -kilogramsko električno uporovno peč, smo storili prvi korak za proizvodnjo večjih količin visokolegiranih, proti obrabi, visokim temperaturam in kemičnim vplivom odpornih litin. Iz skromnih začetkov je zlasti po nakupu nizko frekvenčne indukcijske peči in ureditvi strojne iz- delave form nastala livarna specialnih litin, ki danes proizvaja preko 20001 visoko kvalitetnih ulitkov za potrebe rudnikov in cementarn za domače potrebe pa tudi za izvoz. Poleg klasične, proti obrabi odporne jeklene litine z 12% Mn, smo uspešno razvili in uvedli v proizvodnjo nizkolegirane proti obrabi odporne jeklene litine na bazi Cr in Mo oziroma Cr, Ni in Mo, ki se odlikujejo po tem, da dosegajo ulitki po primernih postopkih poboljšanja visoke trdote preko 500 pa tudi 600 HB, obenem pa so visoko odporni proti lomljenju. S temi ulitki smo v (Nadaljevanje na 4. strani) In spet je steklo (Nadaljevanje s 1. strani) Danes, ko je nova livarna dograjena in pripravljena, da s svojo proizvodnjo potrdi pravilnost sprejetih odločitev, lahko preverjamo tudi uspešnost izpolnitve zastavljenih ciljev. Pri tem moramo opozoriti na čas in razmere, v katerih smo jo gradili, pa tudi na požrtvovalnost in pripravljenost vseh delavcev, ki so pri tem sodelovali. e e • Izjemno hladna zima leta 1981 ni zaustavila sodobne mehanizacije, ki je sredi februarja lomila do 70 cm zmrznjeno plast zemlje za pripravo terena, kjer naj bi pričeli graditi. Nato so se dogodki vrstili s filmsko naglico: izkop in betoniranje temeljev, postavljanje nosilnih stebrov, nosilcev žerjav-nih prog, pa zopet stebrov in lokov strešne konstrukcije in, in, in... Posebej velja pri tem poudariti, da smo v obstoječih obratih kljub velikim motnjam, ki so jih povzročile ovirane transportne poti, podiranje nekaterih pomembnih naprav (npr. čistilnega stroja, ža-rilne peči itd.) dosledno izpolnjevali in povečali proizvodne naloge. Prav pogoji, v katerih smo delali, so bili vzrok, da smo vsako novo pridobitev že med gradnjo začeli tudi izkoriščati. Tako je ves čas gradnje delal novi čistilni stroj, takoj po dograditvi smo pričeli uporabljati dvigala, posebna pridobitev pa je bila, ko je pričela obratovati nova žarilna peč. Izjemno zahtevno delo so pripravili tudi monterji nove talilne peči. Odločili smo se namreč, da bodo montažo opravili naši delavci. In tudi tu smo dobili dokaz o povečani produktivnosti, saj so svoje naloge opravljali poleg svojih rednih delovnih dolžnosti. Ob spopadanju z zapleteno dokumentacijo, v mrazu in prepihu, so vztrajno sestavljali posamezne dele peči in sproti prilagajali, mnogokrat pa tudi na novo izdelovali posamezne dele in jih zamenjane vgrajevali. Pionirsko delo so opravili kvalitetno in v najkrajšem času, obenem pa pridobili izkušnje, s katerimi bomo med obratovanjem zagotavljali tak nivo vzdrževanja, ki bo omogočil delo brez motenj in zastojev. Trud, ki smo ga vložili, je vendar bogato poplačan. Imamo livarno, v kateri bomo po sodobnejših metodah izdelovali večje ulitke, s tem pa so široko odprli vrata za nadaljnje uveljavljanje naših izdelkov na zahtevnih izvoznih trgih. Oprema, ki je vgrajena, zagotavlja, da se bodo delovne razmere naših delavcev izboljšale, čeprav bodo še naprej težke, z delovanjem sistema za odsesavanje in čiščenje plinov pri talilnih agregatih pa smo odpravili problem onesnaževanja širšega okolja. Litostroj, november 1983. — In spet je steklo jeklo, to pot iz nove 25 tonske elektro obločne peči. Dajalo nam bo v znoju pridobljeno talino, ki bo tako kot iskre, ki brizgajo ob izlivanju v ponvo, znanilka svetle prihodnosti in novih delovnih uspehov vseh naših delavcev. S. B. Nova žarilna peč je pomenila veliko pridobitev v prizadevanjih za izpolnitev plana proizvodnje že v letu 1982 Čiščenje ulitkov v čistilnem stroju se je kljub velikim motnjam vršilo ves čas gradnje nove livarne Nove kapacitete smo pričeli takoj izkoriščati Vsi delavci v livarni so pomagali graditi: eni pri zastekljevanju... drugi pri varjenju elementov za novo livarno PREDSTAVLJAMO VAM TEHNIČNO TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI NOVE JEKLOLIVARNE Sposobni smo za težke ulitke Novo livarno jeklene litine predstavljata dve proizvodni dvorani, ki v obliki črke L oklepata južni in zahodni del obstoječe livarne in sta nanjo priključeni preko t. im. veznih traktov. S svojo razsežnostjo dajeta preko 10.000 m2 uporabne delovne površine za proizvodnjo jekla, izdelavo in ulivanje form ter finalizacijo ulitkov, ki ob normalnih tehnoloških fazah vključuje tudi precejšnje zmogljivosti za strojno obdelavo ulitkov. Proizvodne dvorane so grajene skladno z osnovnim konceptom razvoja težke strojegradnje v Litostroju, katerega osnova so predvsem težki ulitki. Zato omogočajo nosilci žerjavnih prog velike obremenitve, ki bodo ob istočasni obtežitvi obeh dvigal v vsaki proizvodni dvorani dovoljevali prenos bremen do 1001 v čistilnici oziroma 1601 v oblikovalnici nove livarne. Taki koncepciji je bila podrejena tudi vsa druga vgrajena oprema. Jedro nove livarne je nova, 25 t električna obločna peč, ki bo sku- paj z obstoječima pečema v stari livarni omogočala izdelavo do 50 t taline naenkrat. S priključno močjo transformatorja 16,5 MW omogoča hiter proces taljenja in racionalno porabo električne energije, ki se bo na tono izdelanega jekla zmanjšala kar za 20 % v primerjavi s starimi agregati. Indukcijski mešalec, ki je peči pri-grajen, omogoča tudi pri legiranih Jeklih enakomerno razporeditev kemičnih elementov po vsej kopeli, kar je osnova za doseganje visoke kvalitete ulitkov. Moderna zasnova peči s svojo avtomatsko regulacijo omogoča natančno vodenje vseh faz izdelave jekla, ki ga bomo v prihodnosti lahko še dodatno izboljšali z računalniškim vodenjem procesa, za kate-rega ima agregat že vgrajene Ustrezne priključke. Sestavni del peči sta še dve pomembni napravi: — naprava za odsesavanje in čiščenje dimnih plinov in — naprava za recirkulacijo hladilne vode. Zajemanje dimnih plinov poteka skozi t. im. četrto odprtino in omogoča praktično popolno odstranjevanje prašnih komponent guljenja iz proizvodne dvorane. V 1'ltrirnih napravah se plini očisti-J°> tako da v atmosfero odhaja Več kot 98-odstotno očiščen zrak. Naprava za recirkulacijo hladilne vode omogoča racionalno porabo hladilne vode v zaprtem sistemu. Ob porabi do 200 m3 vode/h v procesu predstavlja naprava pomemben prispevek pri zmanjševanju porabe vode v Ljubljani in tudi zmanjšanju stroškov proizvodnje. Upravljanje peči in obeh navedenih naprav poteka iz enega centra, s čemer je zagotovljeno, da se ob vključitvi peči vključita obe pomembni napravi. V oblikovalnici bomo uporabljali predvsem dve tehnologiji: — tehnologijo izdelave form s furanskimi peščenimi mešanicami, ki ob visoki produktivnosti zagotavlja visoko kvaliteto površin in točnost dimenzij ulitkov, — tehnologijo izdelave form s sintetičnimi formarskimi masami za težke ulitke enostavnejših oblik. Težke ulitke, zlasti večjih izmer, bomo izdelovali v zato posebej urejeni formarski jami, ki bo omogočala varno delo tudi pri velikih formah. Za delo livarjev nad to jamo je izdelan poseben 51 portalni žerjav, upravljan s tal. Po izpraznjevanju ulitkov iz okvirjev bo čiščenje ulitkov potekalo v velikem čistilnem stroju s pomočjo jeklenega peska. Stroj je opremljen tudi z lastnim sistemom za zajemanje in čiščenje prahu, ki nastaja med operacijo čiščenja in tako zagotavlja, da prah ne uhaja niti v proizvodne prostore niti v ozračje izven livarne. Delo vseh strojev in naprav v hali talilnice in oblikovalnice dopolnjuje dvoje težkih dvigal nosilnosti 80/20 t, posebej konstruiranih za delo v livarni. Ob glavnem in pomožnem dvigu imata še poseben priključek za hidravlični grabilec, pomemben pripomoček tako pri delovnih operacijah vlaganja kovinskega in nekovinskega vložka v talilno peč, kot tudi pri delu livarjev. Dodatno pomožno transportno sredstvo bodo predstavljali težki viličarji litostrojske proizvodnje. V proizvodni hali, namenjeni finalizaciji ulitkov, je najpomembnejša pridobitev po svojih izmerah eden večjih tovrstnih agregatov v Jugoslaviji — to je peč za toplotno obdelavo ulitkov. Za razliko od klasičnih toplotno-tehničnih agregatov ni obložena z ognjevarno samotno opeko, ampak z ognje visoko obstojnim sintetičnim materialom na bazi ALOj, ki dobro prenaša visoke temperaturne obremenitve kot tudi temperaturne šoke, ki nastajajo pri naglem ohlajevanju z visokih temperatur. Prav zaradi tega peč praktično ne potrebuje zamudnih vzdrževalnih remontov, ki so značilni za klasično obzidane peči, kar omogoča bistveno večje efektivno izkoriščanje peči za toplotno obdelavo. Ob tem verjetno ni potrebno posebej poudarjati zmanjšanja stroškov zaradi takih remontov. Peč je popolnoma avtomatizirana in se procesi v njej odvijajo na osnovi opredeljenih programov, ki so vgrajeni v spomin računalnika, kije sestavni del opreme peči. Peč je kurjena z zemeljskim plinom. Sistem kurjenja je prilagojen tako, da se ustvarja visoka turbulenca zgorelih plinov, zato v peči lahko dosegamo tudi pri visokih temperaturah enakomernost temperature v vseh delih peči in tudi na žarjenih ulitkih. S svojimi dimenzijami 8 x 8 x 5 m pred- stavlja prostor v katerem bomo lahko žarili ne samo največje ulitke, ampak tudi mnoge velike zvarjence iz litostrojskega proizvodnega programa. Za odstranjevanje prilitkov po avtogenem rezanju bomo uporabljali predvsem žlebilnik in viseče brusilne stroje z velikimi obodnimi hitrostmi brusilnih plošč. Vsi stroji imajo prigrajeno odsesova-nje dimnih plinov oziroma prašnih emisij, ki s pomočjo ciklonov ločujejo trdne delce od zraka, zato tudi pri teh strojih po odpraše-vanju odhaja v atmosfero prečiščen zrak. Pomembna pridobitev so stroji za mehansko obdelavo ulitkov. Dve veliki stružnici s plansko ploščo preko 0 1000 mm in dolžino struženja 5 oziroma 10 m, ka-rusel stružnica 0 2,5 m in vrtalni stroj z maksimalno debelino vrtanja 0 100 mm, omogočajo, da velik del ulitkov predajamo nadaljnjim fazam v grobo obdelanem stanju. Delo strojev in naprav v tej proizvodni hali bo potekalo ob pomoči dveh žerjavov nosilnosti 50/161 in viličarjev litostrojske proizvodnje. (Nadaljevanje na 4. strani) Veliki komorni čistilni stroj za čiščenje ulitkov z jeklenim peskom Žarilna peč 8mx8mx5mza žarjenje velikih ulitkov in zvarjencev Sposobni smo za težke ulitke (Nadaljevanje s 3. strani) Jasno je, da so vsi proizvodni prostori opremljeni z vsemi potrebnimi instalacijami. Poleg klasičnih napeljav vode, komprimi-ranega zraka ter elektrike visoke in nizke napetosti so tu še instalacije kisika, zemeljskega plina, COz plina, razvod napeljave visokofrekvenčnega električnega toka in drugo. Proizvodni prostori imajo urejene klimatske naprave, ki v zimskem času omogočajo ogrevanje, obenem pa tudi prezračevanje. Hale imajo vgrajenih 5 velikih upogibnih vrst, skozi katere bomo ne samo danes, ampak tudi v prihodnjih obdobjih lahko transportirali tudi največje naše ulitke in zvarjence. Na severnem delu proizvodne dvorane čistilnice je postavljen še en del nove livarne, v katerem so prepotrebni garderobni in sanitarni prostori za naše delavce, novo zaklonišče, manjši del pa je namenjen upravnim prostorom. Že do sedaj je bila naša livarna zlasti pri proizvodnji individualnih ulitkov in ulitkov malih serij vodilna livarna v Jugoslaviji. V času izgradnje, ko so mnogi pomembni proizvajalci strojne opreme v Jugoslaviji lahko tudi otipljivo preverili predvidevanje iz investicijskega elaborata, pa je ves čas pridobivala na pomenu. To se je izražalo ne le s ponudbami za sovlaganje pri graditvi, ampak predvsem z zahtevami po zagotovitvi proizvodov iz te nove livarne. V tej livarni ni tekočih trakov, pa tudi ne posebno bogate mehanizacije. Imamo pa visoko strokoven kader, ki bo nove možnosti znal izkoristiti in bo tako zagotovil, da bomo namesto uvoza težkih ulitkov Jugoslovani pokrili take potrebe doma, če pa bodo možnosti bomo take proizvode tudi sami ponudili tujim kupcem. Za razliko od mnogih investitorjev smo vse zmogljivosti, ki so bile v času od pričetka izgradnje usposobljene za uporabo, takoj vključili v proizvodni proces. K temu so nas silile razmere, saj je. bilo potrebno z vsemi ukrepi nadomeščati prepreke, ki jih je predstavljala gradnja nove livarne ob polnem obratovanju obstoječih zmogljivosti. Zato danes lahko mnoge nove naprave ocenjujemo že na podlagi izkušenj, ki smo jih dobili med njihovim obratovanjem. In tako lahko z gotovostjo rečemo: — talilna peč deluje dobro, — odpraševalne naprave v celoti izpolnjujejo zahteve, ki smo jih postavili, — žarilna peč je v enoletnem neprekinjenem obratovanju prispevala pomemben delež pri uresničevanju plana za leto 1983 (v vsem tem času ni potrebovala nobenih vzdrževalnih posegov za ognjevarni oblogi), — dvigala so kos vsem zahtevanim operacijam, s čemer smo dosegli poglavitne cilje, zaradi katerih smo pričeli izgradnjo, saj povečujemo obseg proizvodnje, izboljšujemo delovne pogoje naših delavcev in rešujemo širši vidik ekološke problematike okolja naše tovarne. Predvsem pa bomo s tem povečali Litostrojevo konkurenčnost na svetovnem trgu. Karusel stružnica premera 2,5 metra za grobo obdelavo ulitkov Dvigalo 50/16 ton v čistilnici nove livarne jeklene litine. Razvoj in dosežki livarstva (Nadaljevanje z 2. strani) kratkem času osvojili trg, saj jih najdemo v vseh pomembnejših cementarnah in velikih rudnikih po vsej Jugoslaviji. V vseh razvojnih fazah livarstva v Litostroju smo sledili osnovni koncepciji — izdelavi individualnih visoko kvalitetnih in v uporabi zahtevnih ulitkov. Taka koncepcija zahteva zaradi stalnega spreminjanja razmer zlasti močno pripravo dela, ki mora biti organizirana tako, da v najkrajšem času opredeli tehnološke osnove izdelave, obenem pa na osnovi statističnih podatkov stalno izboljšuje tehnologijo ob ponovitvah. Zato smo že leta 1960 uvedli izdelavo tehnoloških kartonov za vsak izdelan ulitek. Bogata arhivska dokumentacija ni le delovni pripomoček, ampak tudi dragoceno učno pomagalo mladih generacij tehnologov in drugih livarskih strokovnjakov. Prav na osnovi študija te dokumentacije in analiz škodnih pogojev smo vedno poskušali spreminjati tehnološke postopke, s tem pa smo dosegli vedno višjo kvalitetno raven izdelanih ulitkov. Zato smo bili prvi v Jugoslaviji, ki smo se odločili za uvedbo tehnologije izdelave form s samostr-jujočimi smolnatimi vezivi, ki so prinesla revolucionarne spremembe pri izdelavi ulitkov. Zlasti pomembno je bilo izredno povečanje produktivnosti dela ob povečani kvaliteti ulitkov, stranski, zato pa nič manj pomembni učinki, pa so se pokazali predvsem v izboljšanju delovnih pogojev pri izdelavi form in jeder, zmanjšanju angažiranja visoko kvalificiranih livarskih delavcev in drugem. Z nakupom regeneracijskih naprav za take peske smo proces močno racionalizirali, istočasno pa rešili enega največjih dotedanjih problemov livarne — preskrbo z velikimi količinami livarskega peska. Zahteven litostrojski proizvodni program nas je vzpodbujal, da smo s stalnim strokovnim delom sproti reševali enako ali še bolj zahtevno livarsko problematiko. To nas je istočasno usposabljalo, da smo lahko prevzemali po zahtevnosti podobna naročila tudi za druge proizvajalce strojne opreme v Jugoslaviji. Tako smo osvojili izdelavo ulitkov za parne turbine, ladje, velike dizelske motorje, elektromotorje "itd. Tudi v najnovejšem obdobju je livarna predhodnik velikih načrtov razvoja Litostroja. Izdelava težkih ulitkov vrhunske kvalitete Velike stružnice s plansko ploščo preko 1000 mm in dolžino struženja 5 ozl roma 10 metrov so pomembna pridobitev v novi livarni pomeni novo zadolžitev za strokovne delavce v livarni. Zavedamo se, da bomo tudi temu lahko kos le ob uporabi najsodobnejših dosežkov, ki jih livarstvo danes na tem področju pozna, obenem pa tudi ob ustreznem nivoju metod za ugotavljanje in dokazovanje njihove kvalitete. Najsodobnejši kontrolni postopki, ki jih izvajajo izkušeni strokovnjaki, so bili vedno sestavni del ponudbe, ki smo jo izkazovali našim kupcem. Zato smo s svojimi izdelki vedno lahko zadostili tudi najostrejšim zahtevam raznih prevzemnih organov. Pomemben prispevek k dosedanjemu razvoju so bili do sedaj in bodo tudi v bodoče strokovni kadri, ki so se vzgajali v naši šoli. V zadnjem obdobju ob tem vse bolj dobiva na pomenu izobraževanje. ki ga izvajamo v livarni. S tem ohranjamo bogato znanje livarstva tudi za bodoče generacije. Bistvo vseh dosedanjih razvojnih usmeritev livarne je bilo stalno doseganje visoke stopnje kvalitete, saj smo sledili zahtevam, ki jim je postavljal pred nas litostrojski proizvodni program. Prav v tem je tudi bistvena razlika med našo livarno in livarnami, katerih usmeritev je pokrivanje naročil trga in nimajo niti potreb po specializaciji za zahtevno proizvodnjo niti osnov za tako usmeritev. To razliko, posebej pa doseženo stopnjo kvalitete, še posebej podkrepljuje dejstvo, da smo usposobljeni zadostiti pestrim zahtevam, ki jih pogojuje stalna različnost proizvodov. Prav to pa je naša usmeritev tudi v bodoče. S. B- KAM TO RINEM? NAROČILI SO MI NAJ PRISKRBIM ŠKARJE ZA OTVORITEV LIVARNE REKONSTRUIRANA JEKLOLIVARNA — PRIDOBITEV ZA ČISTO OKOLJE IN BOLJŠE DELOVNE POGOJE Skrb za čisto okolje Današnja stopnja onesnaženosti zraka in vode že resno ogroža zdravje ljudi. Upamo, da bo človek še ob pravem času spoznal, da si žaga vejo, na kateri sedi, in bo v prihodnje hkrati s svojimi posegi v okolje enako prizadevno ukrepal tudi za zaščito tega okolja. To je spoznal veliki marksistični mislec Edvard Kardelj, ki je menil, da se v našem času narave ne da ščititi na primitiven način in da moramo, ne da bi se odrekli napredku tehnike in tehnologije, urejati odnose med tehniko in naravo, da ne bi rušili naravnega ravnotežja. Ta misel nas je spremljala že pri snovanju, projektiranju in graditvi nove jeklolivarne ter pri izbiri vgrajenih delovnih priprav in naprav. Tako nova livarna za proizvodnjo težkih ulitkov ne pomeni samo povečanje obsega proizvodnje, ampak pomembno pridobitev za čisto okolje in boljše delovne pogoje delavcev. Pri tem pa nismo pozabili na stari del jeklolivrne. Z nekaterimi posegi smo izboljšali delovne pogoje in varstvo zraka tudi v tem delu. Naj navedem nekaj ukrepov, ki pomenijo izboljšanje delovnih pogojev in varstvo zraka. Na prvem mestu naj omenim najsodobnejšo odsesovalno napravo 25-tonske elektroobločne peči, ki izredno učinkovito odstranjuje dimne pline naravnost iz peči in jih pred izpustom v zrak filtrira. Vzporedno s to napravo smo montirali tudi čistilno napravo za odsesovanje dimnih plinov iz starih elektroobločnihx peči. Z učinkovitim delovanjem obeh čistilnih naprav smo močno zmanjšali zaprašenost v obeh talilnicah in preprečili onesnaževanje zraka v okolici Litostroja. Naslednja izboljšava je v prostorih stare in nove čistilnice ulitkov. Vse viseče bruse smo priklju- čili na odsesovalne naprave in s tem močno zmanjšali zaprašenost delovnih prostorov. Za odpraše-vanje visečih brusov smo se odločili zato, ker so le-ti veljali za največje izvore prahu v čistilnici. Namen nekaterih izboljšav je bil tudi zmanjševanje fizičnega napora delavcev pri ročnem odstranjevanju pripečenega peska z ulitkov. To operacijo sedaj opravlja sodobna peskalna naprava, ki je tudi opremljena z odsesovalno napravo. Do sedaj smo ulitke večjih dimenzij čistili ročno s pnevmatskimi kladivi. Tak način dela je bil zelo naporen in hrupen, istočasno pa je zapraševal delovne prostore. V novi čistilnici je postavljena sodobna računalniško vodena ža-rilna peč, ki omogoča izvajanje vseh operacij žarjenja in ohlajevanja ulitkov v sami peči. To pri starejših pečeh ni bilo mogoče, saj so se morali močno segreti ulitki ohlajevati do določene temperature zunaj peči. Pri tem so bili delavci izpostavljeni močnemu toplotnemu sevanju in morebitnim opeklinam. Ohlajevanje ulitkov zunaj peči je tudi poslabšalo mikroklimo v prostoru. Poleg naštete strojne opreme pomenijo veliko pridobitev novi proizvodni prostori, v katerih so dobili svoj prostor livarji, talilci, čistilci, varilci, strugarji in drugi delavci. Posebej bi izpostavil čistilce ulitkov, ki so do sedaj grobo čistili ulitke na prostem, kjer so bili izpostavljeni vremenskim neprili-kam in s tem raznim prehladnim obolenjem. Novi proizvodni prostori imajo dobro naravno in umetno osvetlitev, kar pri ljudeh ustvarja ugodno počutje. Razen boljših mikro-klimatskih pogojev bo v novih prostorih močno zmanjšana zaprašenost ozračja. K temu veliko prispevajo ogromne prostornine proizvodnih hal in po potrebi še strešni ventilatorji. Vsi viseči brusilni stroji imajo prigrajeno skupno napravo za odsesavanje prašnih delcev Sistem ciklonov pri odpraševalni napravi novega čistilnega stroja V sklopu novih proizvodnih prostorov so bile zgrajene tudi nove garderobe. Potreba po teh prostorih se je kazala že dalj časa. Nove garderobe z vsemi sanitarnimi prostori so sodobno opremljene in pomenijo veliko pridobitev delavcev. Tako smo omenili le poglavitne pridobitve rekonstruirane jeklolivarne, s katerimi so se izboljšale delovne razmere in čistost okolja. Zahteve, ki jih je pred nas postavila družba, smo lahko uresničili le z velikimi vlaganji, ker smo se zavedali, da naravnega okolja in človeka pri delu ne moremo več varovati na enostaven način. Čisto in zdravo človekovo okolje in varne delovne razmere so v splošnem družbenem interesu, zato je naša moralna obveza, da bomo takim zahtevam sledili tudi v bodoče. , D . Ivo Basnec Delovna tekmovanja Samoupravni in družbeno-ekonomski razvoj naše družbe zahteva vsestransko izobraževanje naših delovnih ljudi kot osnovnih nosilcev in ustvarjalcev materialnih dobrin. Le celovito izobražen delavec, ustvarjalec in samoupravljalec ima vse možnosti za popolno odločanje o svojem delu in rezultatih dela, s tem pa ima tudi pomembno vlogo v izgradnji socialističnega samoupravnega sistema. Proizvodno delovna tekmovanja postajajo tako svojevrstna šola samoupravljanja, delovnega in osebnega izobraževanja in dviganja tehnične kulture delavca. So pomemben prispevek k izboljševanju kvalitete dela, povečanju produktivnosti dela, boljši organizaciji proizvodnega procesa in dela v celoti, razvoju samoupravnih odnosov in kar je zlasti pomembno celoti, razvoju samoupravnih °dv zadnjem času — k izvajanju stabilizacije gospodarstva. Ta tekmovanja dajejo možnost večjega sodelovanja med različnimi OZD iz posameznih občin, republik in avtonomnih pokrajin. Namen teh srečanj ni samo v strokovni izmenjavi mnenj, temveč tudi v samoupravnem in političnem sodelovanju proizvajalcev. Na tekmovanjih neposredno sodelujejo strokovnjaki iz znanstve-nih ustanov, fakultet in gospodariva, izmenjajo izkušnje in pridobijo nova znanja. V neposrednih Pripravah na tekmovanja potrebujejo delavci veliko informacij, e'te pa iščejo pri strokovnjakih v njihovem delovnem okolju, ki morajo zato poiskati odgovore v literaturi ali v praksi. Tudi to dodatno izobraževanje strokovnjakov v pripravah na tekmovanje ali pri izvedbi tekmovanja, kjer so člani raznih komisij, je namen in cilj proizvodno delovnih tekmovanj. Z organizirano družbeno akcijo, predvsem pa z dejavnostjo republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije, Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, splošnih združenj, izobraževalnih skupnosti, strokovnih društev in organizacij so v zadnjih letih kovinarska tekmovanja dosegla zavidljive uspehe. Vse več delavcev iz neposredne proizvodnje se vključuje v sistem tekmovanj. Od skromnih začetkov na 1. republiškem tekmovanju leta 1977 v Novi Gorici, kjer so tekmovali delavci v 6 poklicih, je tekmovanje preraslo v množično, tako po številu sodelujočih kot po naraščajočem številu poklicev. Letos so na Jesenicah na 7. republiškem tekmovanju delavci tekmovali že v 14 poklicih. Proizvodno-delovna tekmovanja se razvijajo tudi v ostalih vejah industrije in široke množice sodelujočih potrjujejo pravilno usmerjenost tekmovanj. Zaradi velikega zanimanja kovinarjev za sodelovanje na tekmovanjih, kjer je zaradi strojnih zmogljivosti in časa omejeno število sodelujočih, so tekmovanja selektivna in omogočajo sodelovanje le najboljšim, od tekmovanja v OZD, občinskega, regijskega in republiškega do zveznega tekmovanja, kjer sodelujeta prva dva uvrščena v posameznem poklicu na republiškem tekmovanju. Prav zato je poudarek na tekmovanjih v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer lahko sodeluje sleherni delavec in ta tekmovanja naj postanejo množična! V Litostroju tekmujejo delavci v 13 poklicih, med njimi pa imajo najbolj množično tekmovanje livarji v TOZD PUM, kjer je bilo že 1978. leta organizirano 1. izbirno tekmovanje v TOZD, nato pa tudi 2. republiško tekmovanje kovinarjev v livarskem poklicu, kjer so si tekmovalci izdelali kot tekmovalni predmet Batičevega livarja. V Litostroju je namreč 1978. leta potekalo 2. republiško tekmovanje kovinarjev. Na tem tekmovanju so sodelovali tudi mnogi livarski strokovnjaki v raznih komisijah, zaradi znanja in izkušenj so jih organizatorji nato vsako leto povabili k sodelovanju. Naši livarji so na tem in ostalih tekmovanjih dosegli najboljše uvrstitve. Leta 1980, ko je v Litostroju potekalo 4. republiško in 14. zvezno tekmovanje kovinarjev, so livarji tekmovali v naši livarni. Prizadevni in izkušeni dobri livarski strokovnjaki, ki so hkrati tudi družbenopolitični delavci, so v zadovoljstvo organizatorjev in tekmovalcev pripravili in izvedli zares kvalitetno tekmovanje. Številni gostje so si z zanimanjem ogledali livarje med oblikovanjem zahtevnih tekmovalnih predmetov, dvokrilnega vijaka na republiškem in lopatice Kaplanove turbine na zveznem tekmovanju. V tem letu so bili naši livarji republiški in zvezni prvaki, pa tudi v nekaterih drugih poklicih so bili litostrojski tekmovalci prvi. 1981. leta so ljubljanski kovinarji organizirali 1. proizvodno-delovno tekmovanje Ljubljane, ki je zaradi množičnosti potekalo v več OZD, livarji pa so tekmovali v livarni TOZD PUM. Prvi trije uvrščeni livarji so tekmovali tudi na 5. republiškem tekmovanju v Mariboru, ki je za livarski poklic potekalo v Atmosu v Hočah. Tudi v tem letu je bil naš livar republiški prvak in je sodeloval na 15. zveznem srečanju kovinarjev v Titogradu. Tudi 1982. in 1983. leta je ljubljansko tekmovanje v livarskem poklicu organizirala litostrojska livarna. Naši livarji so kot najboljši sodelovali tudi na 6. republiškem tekmovanju v Krškem leta 1982 (livarji so tekmovali v čr-nomeljskem Beltu) in letos na 7. republiškem tekmovanju v Železarni Jesenice. Naš livarje kot republiški prvak sodeloval tudi na 17. srečanju kovinarjev v Skopju. Proizvodno-delovna tekmovanja se, kot sem že omenila, razvijajo in širijo glede na množičnost sodelujočih in v številu poklicev, venomer pa sledijo novim tehnološkim znanjem in jih vgrajujejo v teoretični in praktični del tekmovanja. V zadnjih letih, ko sodelujemo kot člani v centralni ocenjevalni žiriji republiškega tekmovanja, prenašamo teoretična in praktična znanja v razvoj teh tekmovanj. Pri oblikovanju pravil tekmovanja vnašamo nove zahteve v standardih, še zlasti v livarskem poklicu, pravila vsako leto prilagajamo tekmovalnemu predmetu, ki vsebuje čim več osnovnih livarskih veščin. Produktivnost ima pomembno vlogo v proizvod-no-delovnih tekmovanjih, vendar smo z razvojem v livarskem tekmovanju dali prednost oceni forme in ulitka ter tako vgradili kvaliteto, ki ima pri oceni produktivnosti pomemben delež. Vse te izkušnje vztrajno prenašamo tudi na zvezna tekmovanja. Nivo in kvaliteta tekmovanj je vsako leto boljša, dosežen je tudi namen tekmovanj z motivacijo ljudi za dodatna izobraževanja in uporabo tega znanja v delovnih okoljih, ne nazadnje pa se z organizacijo tekmovanja v nekaterih delovnih organizacijah izboljšajo tudi delovni pogoji in tehnična opremljenost proizvodnje. M. Šček KRONOLOGIJA IZGRADNJE FEBRUAR 1981: Težki gradbeni stroji so pričeli odkopavati teren, na katerem bo zrasla bodoča čistilnica nove jeklolivarne. Z obžalovanjem smo podrli mogočno vrbo in gledali, kako se rušita prizidka čistilnega stroja in žarilne peči. Kmalu so pričele odmevati tudi eksplozije ob rušenju nosilcev žerjavne proge ob južni steni livarne. APRIL-MAJ 1981: Zrasli so temelji, nato pa eden za drugim mogočni nosilni stebri novih proizvodnih dvoran, PERSPEKTIVNI RAZVOJ LITOSTROJA Na realnih osnovah Ko danes odpiramo novo jeklolivarno, veseli in ponosni ugotavljamo, da je uresničena ena od zamisli, ki naj našo delovno organizacijo potegnejo iz tehnološke zaostalosti in jo usposobijo za prodornejši nastop na tržišču. Pri tem pa se ponovno zavedamo, da je uresničitev te zamisli samo eden izmed korakov, ki jih bo treba še storiti, da bi začrtani cilj v celoti dosegli. Ne bo odveč, če opozorimo, da so sestavljalci obsežnega programa načrtovanih rekonstrukcij, ki so ga prvič predložili kolektivu v obravnavo leta 1976, predvidevali, da se te rekonstrukcije izvedejo postopoma. Jeklolivarna je tako prvi korak pri usposabljanju Litostroja, da razširi in modernizira težko strojegradnjo, predvsem proizvodnjo opreme za elektrarne. Leta, ki so minevala od prvotnih zamisli, so s sabo prinesla marsikatero zahtevo, da se prvotni načrti dopolnijo, pojavile so se nove zahteve in nova gledanja. Vse to je povsem razumljivo. Načrti, kijih ima delovna organizacija glede svojega razvoja, so odraz razmer in predvidevanj v nekem povsem določenem trenutku. Čimbolj se od tega trenutka odmikamo, tembolj se pojavljajo nove in nove zamisli in potrebe, ki jih je treba upoštevati. Ne glede na zgoraj povedano ali pa prav v zvezi z vsemi ponovnimi preverjanji, ki so sledila po letu 1976, ugotavljamo, da ostaja koncept dograditve tehnoloških zmogljivosti za težko strojegradnjo še vedno in vedno bolj naša osnovna usmeritev pri nadaljevanju investicijske politike v naslednjih letih. Vsi vemo, kaj ti načrti obsegajo: zgraditev težke hale, namenjene za težke zvarjence, težko obdelavo in montažo; vzporedno s tem ureditev površinske zaščite na sodobnih tehnoloških principih; hala, opremljena s težkimi žerjavi, modernimi stroji in napravami, naj bi nas postavila ob bok največjim svetovnim proizvajalcem opreme. Glede na svoje reference Litostroj to zasluži, glede na svoje tržne usmeritve pa je to zanj še bolj kot pred leti imperativna naloga. Naša vse večja tržna aktivnost na tujih trgih mora imeti solidno tehnološko bazo. Ne moremo si zamišljati, da bi vsi obsežni načrti glede izvoza sloneli na 70 let starem stroju ali provizo-rijih površinske zaščite. Kaj je bilo na tem področju storjeno do danes? Marsikaj, vendar s pičlimi rezultati. Izdelani so bili elaborati v več variantah, zadnji — tretji po vrsti — v januarju 1983. Ta je bil predan tudi ljubljanski banki, kjer čaka na obravnavo. Imeli smo nešteto posvetovanj, dali veliko pojasnil. Program smo v začetku letošnjega leta skušali delno financirati s pomočjo IFC (International Finance Corporation). Elaborat smo izdelali pravočasno, vendar ni bil zaradi kriterijev te korporacije sprejet. Naročeni so gradbeni načrti za peskamo in površinsko zaščito. Naročeni so načrti, potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja za težko halo in prizidek. Te načrte zahteva Ljubljanska banka, sicer eleborata ne bo obravnavala. Računajoč z manjšimi težavami pri financiranju te etape smo podpisali s firmo Schiess pogodbo za dobavo novega karusla. Ker na pogodbo banka ni dala garancije, ta še vedno ni stopila v veljavo. Zaradi močno spremenjenih razmer pa jo bo treba obnoviti. Neuresničena je ostala tudi zamisel o novem računalniku. Potem, ko je že vse kazalo, da ga bomo zanesljivo dobili, so se predvidene kombinacije zrušile in iz vsega ni bilo nič. Ne bi navajal vseh variant in zamisli, kako smo si zamišljali, da bi zadevo izvedli. S tem bi ponovno samo oživil pole- mike, ki jih je bilo prav ob tem projektu zelo veliko. Vendar pa so pokazale na živ interes članov kolektiva za ta problem. Ob razraščanju proizvodnega programa, ob vsej zapletenosti, ki jo zahteva spremljava proizvodnje, ter ob želji, da imamo zanesljive in ažurne podatke vedno pri roki, bo zahteva po novem, sposobnejšem računalniku vedno bolj navzoča. Če pa pomislimo pri tem na moderne metode, ki jih računalnik omogoča pri konstruiranju (CAD — Computer Aided Design) in pri vodenju proizvodnje (CAM — Computer Aided Manufacturing) dobi ta zahteva samo še dodatno podkrepitev. V začetnih študijah o modernizaciji Litostroja je bila posebna pozornost posvečena tudi proizvodnji dizelskih motorjev. Ta je takrat predstavljala pomemben delež v skupni realizaciji. Ko pa so pozneje zaradi razmer na svetovnih trgih, saj je gradnja ladij upadala, naročila postajala redkejša, problemi te veje niso bili več tako pereči. Danes doživlja ta program ponovno oživitev. Nova zelo obsežna naročila zahtevajo, da iščemo rešitve za nekatere najbolj kričeče probleme. Tak problem je vsekakor preizkuševališče dizelskih motorjev. Zato bo potrebno koncepte, po katerih bi se montaža in preizkuševališče motorjev preselila iz dosedanjih prostorov, začeti ponovno resno in temeljito obravnavati. Litostroj razširja svoj proizvodni program vedno bolj tudi na področje opreme za jedrske elektrarne. Pomembna naročila s tega področja obsegajo črpalke. Zaradi izrednih zahtev, ki jim mora ta oprema odgovarjati, se zahtevajo zanjo obsežni in temeljiti preizkusi. Odločitev, da se v Litostroju zgradi preizkuševališče za črpalke namenjene za jedrske elektrarne, je že sprejeta. Poseben razmah doživlja v zadnjem času proizvodna veja reduktorjev. To ne samo zaradi obsežnih naročil za SZ, temveč tudi zato, ker se je Litostroj končno le odločil, da resno prične proizvodnjo ladijskih reduktorjev. Tudi ta dejavnost bo zahtevala ustrezno urejene montažne prostore in možnosti za natančno in zanesljivo ugotavljanje kvalitete. V zadnjem času se naši strokovnjaki ukvarjajo še z eno zanimivo zamislijo. Opozarjajo namreč na množico zastarelih in nizkopro-duktivnih strojev v naši srednji in lahki obdelavi. Študija, ki se je sedaj lotevamo, naj bi pokazala, kako bi te stroje zamenjali z nekaterimi modernimi visokoproduktiv: nimi. Rezultat bi moral biti večstranski. Ne samo, da bi se znebili nezanesljivih starih strojev, temveč bi takoj sprostili nekaj delavcev za nove naloge in ustvarili prepotreben prostor v obdelavi za nekatere druge potrebe. Tu je predvsem orodjarna s svojimi zahtevami, za katero bi ob taki povezavi lahko našli ustrezno rešitev. Od leta 1981 strokovnjaki Litostroja analizirajo možnosti, da se v naš proizvodni program uvrsti tudi proizvodnja numerično krmiljenih obdelovalnih centrov. Opravljene so bile številne tržne raziskave in vzpostavljeni poslovni kontakti. Res je, da dosedanji rezultati teh raziskav niso preveč optimistični, Litostroj bo moral v najbližji prihodnosti preveriti vse dosedanje napore in dosežene rezultate ter podati usmeritev glede te aktivnosti za naprej. Vendar, če se bo pokazala vsa poslovna umestnost za uvrstitev te veje v naš proizvodni program, pomeni to tudi zelo obsežna investicijska vlaganja vanjo. Še bi se dalo naštevati naloge, ki jih bo moral kolektiv Litostroja reševati v prihodnjih letih. To je vsa deloma začeta, vendar nedokončana infrastruktura tovarne: ogrevanje, cestišča, prostori za vzdrževalno dejavnost itd. Ne bi smeli tudi mimo perečih problemov našega družbenega standarda: restavracije, počitniških domov, doma na Sorici. Na koncu pa naj opozorimo še na en problem. Ta je bil v osnovnih konceptih modernizacije Litostroja sicer tudi zajet, vendar pa smo ga zadnje čase močno odrivali iz naših razprav. To je ustrezna rešitev prostorov za naš Inštitut in vodstvo delovne organizacije. Veliko je bilo o tem že rečenega in napisanega. Naj velja, da na ta problem ne pozabljamo in ga v naše načrtovanje vključujemo, Litostroj tak, kakor ga dosedanji že realizirani projekti in ti, o katerih govori ta članek postavljajo pred nas, tudi navzven potrebuje tako vidno predstavitev. Ob vseh naporih, ki so bili vloženi v realizacijo sprejetih projektov in ki bodo še potrebni, da se današnje zamisli spremene v dejstvo, vedno bolj spoznavamo tudi upravičenost tistih osnovnih zahtev, izhajajočih iz današnje gospodarske situacije. Brez ustrezne proizvodnje, brez izvoza so lahko vsi načrti samo lepe sanje. Kolektiv Litostroja je dovolj zrel, da bo znal poskrbeti, da ne bo vse ostalo samo pri načrtih. Optimistično v zadnje četrtletje Znani so vsi podatki o tričetrtletnem gospodarjenju v naši delovni organizaciji in njenih temeljnih organizacijah. Analize nam kažejo, da so rezultati dosedanjih naporov vzpodbudni in predstavljajo smernice za nadaljnje delo v kratkih treh mesecih, ki nas še ločijo do konca leta. Količinska izpolnitev plana je bila slabša od pričakovanj, saj nas je izredno slaba preskrba z reprodukcijskim materialom in surovinami zavirala, da bi planske naloge opravljali nemoteno. Nedokončana proizvodnja se je zaradi nezmožnosti kompletiranja naročil hitro povečevala in nam veže znaten del finančnih sredstev ter povečuje stroške plačil obresti. Devizna nelikvidnost zaradi znanih težav z iraškimi kupci nam je povzročila nemalo glavobola pri konvertibilnih prilivih, ki bi nam omogočili mnogo obsežnejše in hitrejše dokončanje proizvodov. Z izrednimi napori smo namesto izpadlih deviz pridobili blagovne kredite iz tujine, ki so oziroma bodo (čeprav malo pozno) nadoknadili potrebna konvertibilna sredstva. Zaradi tega pričakujemo v zadnjih dveh mesecih znatno povečano realizacijo količinskega plana. Kakor količinski plan zaostaja za planiranimi cilji, tako kažejo finančni rezultati precej lepšo podobo in če ne bo nekih nepredvidenih ovir, bo plan pridobivanja celotnega prihodka ter delitve dohodka skoraj v celoti dosežen. Nekaj primerjalnih kazalcev naj ilustrira poslovanje v devetih mesecih, ki je bilo po vseh finančnih kazalcih uspešno in vliva optimizem, da bomo finančno uspešno zaključili poslovno leto. Plan dohodka na delavca je bil presežen v tri-četrtletju za 11 %, lanskoletno enako obdobje pa za 50 %. Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi presega lanskoletni istodobni rezultat za 19 %, v primerjavi s planom pa zaostajamo za 9 %. To je poleg osebnih dohodkov na delavca tudi edini rezultat, kjer plan ni bil dosežen. Pri primerjavi akumulacije z dohodkom smo presegli celotni plan za 7 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa smo bili boljši za 50 %. Takšne akumulacije, kot smo jo dosegli v letošnjem devetmesečju, do sedaj še nismo realizirali v nobenem finančnem obdobju. Zaposlene zanima rast osebnih dohodkov, kjer smo sicer 1 % pod planom, lanskoletno podobno obdobje pa smo presegli za 23 %. Teh nekaj podatkov pove, da je bilo poslovanje v preteklih devetih mesecih uspešno. Kako pa bo do konca leta? Blagovni kredit iz tujine nam omogoča, da bomo končno le prejeli tako prepotrebni reprodukcijski material in dokončali proizvode, ki jih kar lepo število čaka na kompletiranje. Od teh pričakujemo precejšnje finančne prilive, ki bodo krepko izboljšali eksterno realizacijo in s tem v zvezi celotni prihodek ter vse ostale elemente bilančnih postavk. S takimi rezultati se bomo zelo približali finančnemu planu, saj bo nadpovprečna realizacija krepko popravila tako finančno, kakor tudi blagovno izpolnitev planskih nalog. Če v zadnjem četrtletju ne bo prevelikih odstopanj pri povečevanju materialnih stroškov in bodo le-ti v okviru 9-mesečnega poslovanja, se lahko nadejamo, da bo tudi dohodek porasel še znatneje kot pa je v tretjem četrtletju, vzporedno s tem pa tudi vsi elementi plana, ki so zajeti v dohodku. Če v obveznostih iz dohodka ne bi bilo nepriljubljene obveznosti — obresti od kreditov, ki nam pobira krepke milijone dinarjev, bi za osebne dohodke in za sklade ostala kar lepa vsota denarja, vendar brez obresti ne moremo, saj nam naše poslovanje ne omogoča, da bi lahko ostali brez kreditov. Pred nami so naporni zadnji dnevi leta 1983, saj moramo v tem kratkem času izpolniti kup obveznosti, da se bomo konec decembra lahko zadovoljno ozrli na dosežen uspešen zaključek poslovnega leta. H. Bratkovič V današnji številki Litostrojčana lahko veliko preberemo o naši livarni, delu in življenju v njej. Preberimo še, kako dela in se počuti človek, ki je svojo življenjsko pot posvetil livarstvu. Ciril Peterca je svoje življenje, polno dela, strnil v naslednjo pripoved: »Po končani osnovni šoli leta 1946 sem si želel priti do poklica, možnosti za to pa so bile majhne. Zato sem se s prijateljem napotil v Ljubljano, točneje v Šiško, kjer je tedaj stala Obrtna poklicna šola. S sprejemom v šolo ni bilo težav, pa tudi učno mesto sem si našel pri tedaj zasebnem obrtnem podjetju Toplovod. V tej obrtni šoli smo se učili in usposabljali za različne poklice. Bolj slučajno kot namenoma sem se odločil za livarstvo. Čim bolj sem si polnil glavo z znanjem o livarstvu, tem bolj sem prihajal do spoznanja, da sem človek, rojen pod srečno zvezdo, ker sem se odločil za Hvarski poklic. Že tedaj sem vedel, ‘{o ga bom z veseljem opravljal vse življenje. Sedaj, ko premišljujem o svojem življenju, ugotavljam, da je bilo v njem veliko slučajnosti, nekatere iz-tned njih so bile celo usodne. Tudi v Litostroj sem prišel slučajno. Prej sem bil zaposlen v Unitasovi livar-n'- Ker stanujem blizu Litije sem iskal zaposlitev čim bliže domu in utostrojska livarna mi je bila najlažja. V Litostroju sem povprašal Po livarskem delu. To je bilo komaj nekaj dni po tem, ko je začela obratovati litostrojska jeklolivarna (z obratovanjem je pričela 28. avgusta ki nam jo je prijazna gostilničarka podarila. Kmalu smo se morali Posloviti od prijazne gostilne in zavili smo dalje v smeri proti Ljutomeru. . ePa živahna vožnja po še lepši cesti nas J6 vodila do Ljutomera in naprej preko 1 Ure ^.° Murske Sobote, ki se je kopa-i v *uči poslavljajočega se dneva. Zares Pi so ostali vtisi z vožnje po skrajnem severnovzhodnem delu naše transverzalne poti. Nastanili smo se v hotelu Diana, kjer so lepo poskrbeli za vse ugodje, ki si ga : e,lakile vandrovci na kolesih. Toliko bilo še dneva, da sem v hotelski sarazi še ma!o božal> prjvijalj odvijal in |j\avlJal v red nekatere špice, katerih niv mki 80 me kar naprej hvalili in me s om spodbujali k še večji storilnosti. Sloveniji Zvečer smo se nekateri sprehodili po mestu, večina pa je ostala v hotelu, saj je bil zvečer ples. Kaže, da so fantje hitro spoznali ognjevitost tamkajšnjih deklet, in so jo še pravi čas odkurili, sicer bi bila drugi dan etapa bolj klavrna in spanje tudi. V to resnico rad verjamem, saj me je ob treh zjutraj iz sna prebudila bučna podoknica, ki so jo spravile skupaj vrle soboške najstnice. Take emancipacije v Ljubljani zaenkrat še nismo vajeni. 7. etapa: Murska Sobota — Slovenj Gradec Četrtek, 1. 9. 1983 Preko Gornje Radgone, Benedikta in Lenarta so se Slovenske gorice ponovno pokazale v vsej svoji lepoti. Po kratkem pristanku na Trgu svobode v Mariboru smo zavili ob Dravi navzgor v sprva široko in sončno, nato pa ozko, temno- zeleno in skrivnostno dolino med Kozjakom in Pohorjem. Stara znanka vsakoletnih obiskov kolesarskih maratonov okrog Pohorja se mi je zdela še bolj prijetna, še lepša in zelo domača. Mimo Fale in Ožbolta smo prišli do HE VUHRED, kjer smo poprosili za ogled. Na vhodu na jez nas je sprejel visok, suhljat moški Abrahamovih let in prijaznega obraza s kozjo bradico. Povabil nas je v notranjost, nam natančno razložil vsako zanimivost, pojasnil ter razkazal ves skelet in vse črevesje elektrarne, kjer se vrtijo naše turbine že trideset let. Razšli smo se kot prijatelji, meni pa je izdal svoje veliko veselje do kolesarstva, saj tudi on kljub starosti vsako leto meri ceste pohorskega kolesarskega maratona. Zanimivo! V Radljah ob Dravi smo imeli kosilo v lastni režiji, kar v obliki sendviča pred samopostrežno trgovino. Pred hotelom Kompas v Slovenj Gradcu je bilo kmalu vse živo, kolesa na varnem pod ključem, fantje pa tudi varno spravljeni za mizami pred hotelom. Le 15 km od hotela se dvigajo 1500 m visoke Kope, na katere pelje lepa. asfaltna cesta vse do vrha. Vabljivo, zares. Srečo je predlagal vzpon, jaz sem se mu pridružil, pozdravila sva fante, vzela transverzalno knjižico in anorak ter pot pod kolesa. Dolg in zelo vijugast je vzpon na Kope, razen tega pa brez najmanjšega delčka ravnine. Za poslastico čaka trmastega kolesarja na sredini še dobra dva km razritega makadama. Bolj ko sva se ozirala za zadnjim ovinkom, več se nama jih je kazalo, tako da sva se na koncu zadnjega skoraj zaletela v bajto na vrhu, kjer sva dobila žig. Ko sva se spuščala, je bil že trden mrak. Sonce se je že skrilo in brzenje navzdol bi nas ohladilo do kosti, če ne bi imela s sabo anorakov. Občutek zmage nad samim seboj, veselje nad še enim lepim in uspešno zaključenim dnevom in tiha sreča, da sem mlad, zdrav in sposoben premagovati tudi najtežje napore, so mi v tistih trenutkih, ko sem drvel po pobočjih Pohorja, polnili prsi, da bi najraje zavriskal od veselja. 8. etapa: Slovenj Gradec — Ljubljana Petek, 2. 9. 1983 Tudi zadnji kilometri naše transverzale so potekali brez posebnih težav. Zgodnje, dokaj mrzlo in megleno jutro nas je našlo že na cesti proti Mislinji, v spustu proti Velenju pa nas je že pozdravilo toplo sonce. Mimo Šoštanja nas je pot vodila ob reki Paki do Gorenja, sledil je kratek spust proti Mozirju, v Nazarju pa smo zavili na cesto preko Šmartna do Gornjega grada, kjer smo se malo podprli in zbrali za zadnji vzpon čez prelaz Černivec. Lep, krasen dan nas je spremljal skozi serpentine do vrha, kjet smo se ponovno zbrali, nekoliko zadihani in veseli, da nam je bila sreča tud: tega dne dokaj naklonjena. Zadnj spust proti Stahovici je bil zanimiv, lef in kmalu smo v enotni, strjeni kolon vozili proti Kamniku. Ravnina proti Mengšu nas je sprejela domače in prijazno, za nami je bil kmalu še Trzin in v Črnučah smo že lahko rekli, da natr je transverzala zares uspela. Vozili sme kar po Titovi cesti v koloni po dva, in v taki formaciji privozili v center, mirne avtobusne postaje in hotela Turist dc uredništva Dnevnika, nato pa po Celovški cesti do kina Šiška, kjer smo malo postali in se fotografirali in malo poklepetali z miličnikom, ki nas je po kolesarski stezi spremljal na mopedu vse do Šiške. Pravila so pravila, večina pa je večina.Vozili smo po cesti, on pa po kolesarski stezi. Kaj smo hoteli. Važno je bilo samo to, da smo vsi celi, zdravi in veseli privozili ob poldrugi uri popoldne pred Litostroj, kjer so nas sprejeli navdušeni domači obrazi ter predstavniki kolesarske zveze Slovenije. Težko bi opisal občutke tistih trenutkov. Zdi se mi, da sem jih pred vsemi izrazil z glasnim vriskom, in tudi drugi so se počutili podobno. Po kratkem in jedrnatem pozdravnem govoru predstavnika za rekreacijsko kolesarjenje pri Kolesarski zvezi Slovenije tovariša Magušarja, smo iz njegovih rok prejeli medalje kolesarske transverzale kot priznanje za ves prelit znoj in voljo, s katero smo premagovali 1000 km asfalta celih sedem dni. Mislim, da smo s to akcijo mnogo pridobili tudi kot ljudje, ne le kot kolesarji. Sedemdnevno skupno garanje nas je bolj zbližalo kot bi nas sedem let ločenega sedenja na svojih delovnih mestih in to je tudi največ vredno. Skupaj smo spoznali staro resnico, da se tovarištvo lahko kuje in razvija le v znoju in premagovanju skupnih problemov in težav. Razšli smo se z zavestjo, da smo ustvarili nove, boljše medsebojne odnose, in prepričani smo, da se bomo ob 40-letnici Litostroja zopet srečali na cestah, ki nas bodo popeljale še dlje — po celi Jugoslaviji. Naši kolesarji so uspešno opravili izpit in prepričan sem, da je med njimi mnogo takih, ki bi ravno tako vztrajno in potrpežljivo nosili Litostrojevo ime tja do Gevgelije. Na koncu naj se v imenu vseh udeležencev vožnje po kolesarski transverzali toplo zahvalim vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri realizaciji te široke in lepe akcije, saj je naš uspeh tudi del njihovega razumevanja in pomoči. Upam, da bomo tudi v bodoče deležni tolikega razumevanja in da bodo Litostrojčani še naprej veselo in vztrajno vrteli pedala po naši lepi domovini. S. Moderc li Spotoma smo si ogledali HE Formin (Foto: V. Udovič) VE/TI IZ PROIZVODNE NEKAJ MISLI OB REMONTIH Ali izpolnjujemo pričakovanja? Kot je bilo pričakovati se leto za letom veča obseg generalnih pregledov — remontov turbinske opreme, ki je bila dobavljena v prvih desetletjih litostrojske proizvodnje. To priložnost izkoriščajo kupci obenem za delno rekonstrukcijo in posodobitev opreme, ki je sicer praviloma preračunana na življenjsko dobo 50 let. V času obratovanja posamezne elektrarne se poleg izrabe določenih delov opreme (vodilni aparat, turbinski tekač, elementi hlajenja, zaporni organi itd.) pokaže skoraj na vseh objektih potreba po določenih izboljšavah, posebej v pogledu avtomatizacije, povečanja moči, zanesljivejšega obratovanja in drugih izboljšav. Vse te potrebe pa investitor navadno načrtuje za čas remonta, ko bo obratovanje ustavljeno in stroj demontiran. Ker se proizvajalec energije morda še najbolj zaveda, da je »najdražja tista energija, ki je ni«, so povsem razumljive njegove osnovne zahteve, ki spremljajo vse take akcije in sicer: — ustavitev obratovanja mora biti čim krajša, — vsi načrtovani prijemi morajo biti datumsko natančno opredeljeni, — dotrajani deli, ki jih bomo zamenjali, morajo biti pripravljeni do ustrezne stopnje obdelave. Te zahteve ne pomenijo nič novega, izjemnega. Prav tako tudi ne gre za neke nove metode naših priprav na načrtovane akcije. In vendar se leto za letom srečujemo z enakimi težavami, improvizacijami in nepripravljenostjo, kar vse ne samo zmanjšuje delovni zagon pri neposrednih izvajalcih in povzroča nepotrebna odstopanja od predvidenih rokov, ampak v končni posledici hudo povečuje stroške teh del, obenem pa zmanjšuje pričakovani prihodek. Razumljivo je, da si hoče kupec vnaprej zagotoviti uspešnost posega z rezervacijo naših zmogljivosti, s pravočasnim naročilom nadomestnih delov in kolikor mogoče natančno oceno obsega potrebnih del. Pogodba, s katero sprejmemo in potrdimo zaupano nalogo, sicer ne more vsebovati nasprotnih določil za rešitev vsake aktivnosti, ki utegne nenadejano nastopiti med izvajanjem del, daje pa zadostno osnovo za izvršitev in vrednotenje take vzporedne ali pa dodatne naloge. Za samo izvrševanje naloge je, kot že rečeno, najvažnejša dobra priprava. K temu spada priprava osnovne dokumentacije, načrt tehnoloških postopkov (ki se dokončno utrdi po demontaži stroja) in seveda uskladitev rokov za predhodno naročene nadomestne dele. Togo administrativno obnašanje pri ta- kih poslih že vnaprej izključuje upanje na uspeh. Delo zahteva strokovno razgledane, osebno prizadevne in sposobne delavce, ki znajo ob določenem trenutku pogledati tudi čez plot sosedovega tozda in ki jim ni pod častjo nastopiti tudi kot kurir (Le kdo je tako razvrednotil to službo?), namesto da kot vlakovni odpravnik le čakajo, kdaj bo brzec privozil na postajo. Dosedanje izkušnje kažejo, da pri tovrstnih delih tisto znano reklo »jaz sem že dal vse svoje naprej« ne vzdrži kritičnega pogleda, kajti sodelovanje vseh udele-ženev v tem skupnem proizvodu je potrebno prav do konca akcije, to je: do ponovnega obratovanja elektrarne. Če bi človek seštel vse »mrtve« čase, izgubljene zaradi pomanjkljivih, nepretehtanih, neusklajenih in zakasnelih dogovorov ter informacij, pa tiste, ki nastajajo v skritih rokavih in ponikovalnicah ter se po nepotrebnih žolčnih pritožbah pojavljajo na svetlo, bi vsekakor našel več kot skrite re- V prejšnji številki sem opisal zadolžitve Litostroja pri vzdrževanju IE KRŠKO, sedaj pa bi napisal nekaj splošnih vtisov in postopkov radiološke zaščite, ki se morajo izvajati pri vzdrževanju kontaminiranih naprav. Kot vsaka termoelektrarna tudi jedrska elektrarna sestoji iz dveh delov, to je primarnega in sekundarnega dela. Razlika je le v tem, da je pri jedrskih elektrarnah pogonsko gorivo uran, pri termoelektrarnah pa je običajno premog. Primarni del se pri jedrski elektrarni imenuje reaktorski prostor, poleg katerega je še skladišče odpadnega in novega goriva ter vsi ostali prostori z napravami, ki so kakorkoli povezani s funkcijo primarnega tokokroga. Sekundarni del jedrske elektrarne pa je zgradba, v kateri se nahaja parna turbina z generatorjem in vsemi pripadajočimi napravami za sekundarni to- zerve ne le v sistemu, ampak tudi pri ljudeh, ki naj bi ga oživljali. Povsem razumljivo je, da ne moremo zahtevati od začetnikov, manj prizadetih in strokovno le za določeno področje usposobljenih sodelavcev, da vedo, recimo, kaj pomeni posodobljenje HE VUHRED za nas v pogledu regulacije in naprej, da spada trak teflona v tisti del opreme, ki zagotavlja že leto dni vnaprej rokovno določen začetek ponovnega obratovanja 112 MW agregata na H E ZAKU-ČAC. In vendar bo treba iznajti tak način signalizacije, ki bo oddajal prizadetim dovolj vidna znamenja tudi za take akcije. Kljub pomanjkljivostim obravnavanja primerov na sedaj predpisani način (Ali je res vse predpisano?), smo v pretekli sezoni opravili nekaj spodbudnih akcij, ki jih velja omeniti: — montaža in preizkus prvega litostrojskega elektronskega regulatorja na posodobljeno opremo HE VUHRED, — generalni remont in zamenjava gonilnika na HE JAJCE II, — popravilo teh zvonastih za-sunov za HE VINODOL, — sanacija teh regulatorjev tlaka v HE ORLOVAC, — pregled in izboljšava regulacije na HE RIJEKA, — izboljšave in vgradnja male peltonke za mazalni sitem v HE SENJ, — generalni remont opreme za HE SLAP ZETE, — remont in izboljšave z zamenjavo vodilnih lopatic na HE ZA-KUČAC. Zahvala, da smo preskočili polena, ki jih je metal na pot nevidni sovražnik boljšega, cenejšega in hitrejšega poslovanja, gre tistim prizadevnim posameznikom, ki znajo ubirati tudi bližnjice, kadar je to potrebno, kadar so markirane steze le preveč ovinkaste. Drži pa, da to ne more biti zadnja rešitev. ETO kokrog. Sekundarni del jedrske elektrarne se torej bistveno ne razlikuje od termoelektrarne. V tem delu ni radiološkega sevanja, zato tudi ni predpisana nikakršna radiološka zaščita delavcev, ki te naprave vzdržujejo. Bistvena razlika pa je vzdrževanje naprav v primarnem delu, ker so te naprave več ali manj podvržene radiološkemu sevanju. Sevanje pa je tem večje, čim bliže je naprava gorivu. Predno bi opisal način radioške zaščite delavcev še nekaj o gorivu ter o menjavi goriva. Sistem reaktorja v JE Krško je uporaba obogatenega urana 235. Uran je v obliki tablet vstavljen v cevke premera 3/8 cole, višina tablete pa je 11 mm. Te cevi so sestavljene v kaseto dimenzije okoli 200 x 200 mm, kar predstavlja en gorilni element. Dolžina cevi, v kateri so tablete, je 3,6 m. V vsakem gorilnem elementu pa je 256 cevi, ki so do 2/3 dolžine napolnjene z uranom. Takih gorilnih elementov je v reaktorju 121. Vsaka imenovana tableta urana pa sprosti pri reakciji toliko energije, kot 290 litrov bencina. Vsako leto obratovanja reaktorja je v njem potrebno zamenjati eno tretjino goriva, torej 40 gorilnih elementov. Proces menjave bo v bodoče trajal približno en mesec, v tem času pa je vsako leto predviden tudi remont ostalih naprav. Menjava goriva poteka točno po vnaprej določenem postopku, to se pravi, da je že vnaprej predvideno, kateri gorilni elementi bo- Tri turbinske S posebnim zadovoljstvom lahko zapišemo, da je PRODAJA HE v oktobru uspešno: — pridobila naročilo Železarne Jesenice za dobavo vodne elektrarne Javornik, — dosegla podpis aneksa za opremo HE Mavčiče, ki ureja nove roke, obračun cene za celotno pogodbeno vsoto vključno s plačilom razlike za spremembo cene pločevine, — in obetajoče nastopila na licitaciji za opremo treh kaplanovih turbin in motažnnega žerjava za HE Mostar, tako da obstaja velika verjetnost skorajšnjega podpisa tega novega naročila, ki naj bi nas še utrdilo na Neretvi, kjer uspešno obratujejo naše HE Jablanica, HE Rama in HE Grabovica. ETO Remont JE Krško Mario pripravlja intervju z znanim, sedaj pokojnim livarjem Strnišo, poleg njiju pa je reprodukcija Vilharjeve oljnate slike »Jeklo teče« iz leta 1957. t-ri • • • 1 •« •• Trije jubileji Maria L. Vilharja V Litostroju ga še danes poznajo, saj je bil širom po domovini in izven meja znan kot »umetnik iz Litostroja«. Bil je naš sodelavec v letih 1950-1964 in je med svojim delovanjem v tovarni študiral slikarstvo in kiparstvo. Ko je odhajal od nas, so mu zapisali v strokovno oceno: »Kot konstrukte! v proizvodni enoti metalurški obrati z dolgoletno prakso je pokazal veliko marljivost in zaradi umetniškega daru dosegel pri delu veliko produktivnost. Zaupane delovne naloge je dobro opravljal in bil pri tem zelo samoiniciativen. Kot umetnik je sodeloval pri vseh manifestacijah kulturnega dela v podjetju in pri tovarniškem časopisu.« Mario L. Vilhar je leta 1956 uvedel v kiparstvo tehniko metalizacije in je istega leta že razstavljal svoje skulpture v tehniki metalizacije terakote, lesa in železa na svoji prvi beograjski razstavi, katero je odprl takratni predsednik jugoslovanskih sindikatov Djuro Salaj. Z Vilharjevim prihodom v Litostroj se je začela širiti tudi likovna dejavnost, v kateri je bil najbolj delaven. Njegovo prvo grafično delo je bila naslovna stran prvega litostrojskega zbornika leta 1952 »Pet let Litostroja«. Leta 1957 je organiziral v ljubljanski Mali galeriji prvo kolektivno razstavo lito-strojskih likovnikov ob 10-Ietnici našega kolektiva. Leta 1959 je izdelal iz pločevine in železa 6 m visoko kompozicijo elektrovarilca, ki je bil razstavljen v Opatiji ob priliki letne skupščine Mednarodnega inštituta za varjenje. Leta 1961 mu je kot propagatorju livarstva ob svojem kongresu Zveza društev livarjev Jugoslavije organizirala v Beogradu njegovo razstavo. Ob 15. obletnici Litostroja leta 1962 je ponovno organiziral skupinsko razstavo lito-strojskih likovnikov v avli nove restavracije, naslednje leto pa v Portorožu skupinsko razstavo likovnikov slovenskih železarn ob deseti obletnici Društva livarjev Slovenije, za katerega je izdelal leta 1957 novi znak. Ves čas svojega delovanja v Litostroju je bil član uredniškega odbora našega časopisa, za katerega je pisal tekste, risal ilustracije in karikature. Po oddelkih v tovarni še danes visijo številni njegovi duhoviti plakati za higiensko tehnično zaščito. Leta 1970 nam je izdelal tudi plaketo za 20-Ietnico samoupravljanja. Še in še bi lahko o Mariu L. Vilharju pisali kot umetniku in človeku. Lahko bi na koncu dejali, da je v 40 letih njegovega likovnega ustvarjanja imel 57 samostojnih razstav v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji, Švici, na Danskem in Nizozemskem; da je 30 let uspešni oblikovalec in uporabni grafik in da 30 let deluje v novinarstvu... do zamenjani. Odpadno gorivo se skladišči v posebej za to predviden prostor, to je v bazen z vodo, v kateri je koncentracija borove kisline, ki preprečuje sevanje. To gorivo mora biti najmanj 5 let vskladiščeno v tem prostoru, šele po tej dobi se lahko transportira drugam in to v posebni emba- laži, ki preprečuje sevanje. Ves primarni del jedrske elektrarne je tako imenovano kontrolirano področje, ker se v njem občasno meri kontaminacija, ki jo izvaja radiološka služba. Vstop v to področje je možen le na podlagi naloga, ki ga izda radiološka služba. Za vstop v to področje so predpisana posebna zaščitna sredstva, ki zaščitijo telo pred kontaminacijo. V tem prostoru je garderoba, v kateri se mora vsakdo preobleči v bel kombinizon, ki je sveže opran in dekontamini-ran. Na čevlje je potrebno obuti posebne platnene copate, na roke pa natakniti bombažne rokavice. Pred vhodom v reaktorski prostor, ali pa v katerikoli prostor, kjer obstoji kontaminacija, pa si mora obuti še polivinilaste copate ter rokavice. Tako oblečen lahko opravljaš dela na napravah, kjer je manjša kontaminacija. Če pa je kontaminacija večja (kar izmeri radiolog), pa so potrebna še dodatna zaščitna sredstva: polivinilasti kombinizon, dodatne rokavice, maska ali pa celo skafander. Jasno je, daje v takem stanju delo zelo naporno, ker se človek tako zaščiten zelo poti, zato je potrebno, da se vzdrževalci pogosto menjajo. Za kontrolo kontaminacije ima vsak vzdrževalec pri sebi v žepu tri dozimetre: vizuelni dozimeter, na katerem lahko v vsakem trenutku očita kontaminacijo, LTD film s katerim se mesečno kontrolira kontaminacija ter film, s katerim se meri celotna kontaminacija. Po jugoslovanskih predpisih je dnevno dovoljena kontaminacija 50 MR (mili remov). Nekatere države pa dovoljujejo precej večjo mero. Predno odide s kontroliranega območja mora vsakdo izmeriti količino kontaminacije na za to posebej prirejenih aparatih, ki izmerijo kontaminacijo telesa. V primeru, da je kakšen del telesa kontaminiran, se na aparatu prižge rdeča luč in se pojavi zvočni signal. V tem primeru radiolog s posebnim instrumentom ugotovi, kateri del telesa je kontaminiran. Kontaminacija (manjša) se odpravi z nekajminutnim umivanjem z vodo in milom. Če pa je kontaminacija večja, obstojijo posebna sredstva, s katerimi se da uspešno dekontaminirati. Vsa polivinilasta oblačila so za enkratno uporabo in se tretirajo kot radio-aktivni pdpadki, platneni kombinizoni, copate in rokavice pa se po vsakokratni uporabi perejo. Nevarnost prekomerne kontaminacije telesa pri vzdrževanju naprav je minimalna, če uporabljaš vsa navedena radiološka zaščitna sredstva, predvsem pa lastno previdnost, da ne posegaš v vzdrževanje naprav, če ne poznaš koncentracije kontaminacije. To mora izmeriti radiolog, ki podpiše tudi potrebna zaščitna sredstva ter poda navodila za delo na kontaminiranih področjih. Opisani postopek zaščite in dela se morda zdi komu nenavaden, vendar se ga človek privadi, še posebej, če se zaveda, da je nujen-I. Pogačar