PRIMORSKI DNEVNIK Abb- poStalenai ■ Cena 35 lir Leta XVI. - Št. 297 (4760) TRST, torek 13. decembra 1960 Mogočne demonstracije Alžircev v alžirskih mestih Francoski padalci so ubili nad tisoč demonstrantov V nedeljo in včeraj so Alžirci nosili med demonstracijami zastave osvobodilne fronte in vzklikali vladi Ferhata Abasa - De Gaulle se danes vrne v Pariz in bo govoril po radiu - Protest maroške vlade zaradi divjaškega nastopa francoske vojske ALžIR, 12. — Francoski padalci v Alžiru, Oranu in .drugih krajih so včeraj in danes izvršili pravi po-nad alžirskim prebivalstvom, ki je množično de-.“"^striralo ter zahtevalo neodvisnost. Uradna poroči-*francoskih oblasti zatrjujejo, da je med včerajšnji-in današnjimi neredi bilo ubitih 81 demonstrantov, sm • Pa ranjenih. Toda v New Yo'rku je pred-‘«lnik posebnega odbora za Alžirijo v afriško-azijski sipini v OZN burmanski predstavnik U Tant sporo-‘n»V Političnem odboru OZN, da je na podlagi zadnjih ‘juormacij, ki jih je ta skupina mogla dobiti, bilo ubi-v zadnjih 48 urah nad tisoč Alžircev. Afriško-azijska skupina se sestala danes popoldne, “ Posluša poročilo alžirske- .fninistra za informacije ..»zida o dogodkih v Alžiri-Odbor se je ponovno se-stal zvečer. slafaroska vlada pa je pote*, francoski vladi pro- rst zaradi pokola francoske 'iske nad alžirskim prebi- 'aistvom. .Zaradi krvavih dogodkov v JlT* se je de Gaulle davi Vfro’ ‘i® se t*0 predčasno Ujj v Pariz. Prvotno se je skl • Yrniti v sredo, toda ju*!?1* ie. da bo v Parizu že H F1 Popoldne. Danes je i-Cnii tiskati Philippeville in t°da ta obisk je bil j."vedan. Danes je general Gaullg obiskal še nekatere e in se razgovar- vzhodnih delih mesta je bilo davi tudi zelo napeto. Velika množica Alžircev se je davi udeležila pogreba včerajšnjih žrtev. Vsi Francozi pa so bili v svojih domovih. Nad me- stom krožijo izvidniška letala žijo vse dohode do trga, kjer in helikopterji. Predstavnik francoske vlade je izjavil, da je z izjemo Al-žira in Orana bilo danes » vseh drugih krajih Alžiriie mirno. V Oranu se je zbralo okoli tri tisoč Francozov, ki so hoteli korakati proti alžirskim predelom mesta. Varnostne sile pa so jih razgnale Med današnjimi spopadi je bilo v Oranu razen mrtvih tud» okoli 40 ranjenih, ko so francoski vojaki streljali na alžirske demonstrante. V Oranu je bilo po včerajšnjih spopadih danes ves dan zelo napeto. Večina trgovin je bila zaprta. Vojaki stra. je te dni prišlo do neredov. V poznih jutranjih urah so komandosi mornarice s pomoč, jo vojakov in žandarjev razdelili področje, kjer vlada največja napetost, na več delov. Vojaki so streljali na skupine demonstrantov, ki so se skušale združiti. V pred-poldanskih urah pa so demon, strirali tudi francoski ultrasi, ki so razbili več izložbenih oken ter vzklikali proti de Gaullu. V Boni in Constantini je bi. lo danes mirno. Kakor včeraj, tako so bili tudi danes najhujši spopadi v Alžiru, Včerajšnjemu viso- kemu številu mrtvih in ra-nienih so se danes pridružile nove žrtve, tako da je število mrtvih v tem mestu in v Oranu po uradnih podatkih narastlo na 81, število ranjenih pa na 1500. Kakor v začetku omenjeno, pa je število žrtev mnogo večje. Danes zjutraj so oddelki pa. dalcev postavili po musliman, skem delu mesta ovire z bodečo žico. Qd sinoči so vojaške oblasti uvedle najstrožjo cenzuro ter so zagrozile z izgonom vsem časnikarjem, ki bi pošiljali iz Alžira vesti, ki jih ne bi predložili v cenzuro. Zaradi tega je zelo težko dobiti kolikor toliko točne Ul M - ■ kraJ p. s. tamkajšnjimi vojaškimi Pri'6] Popoldne pa je Piv Biskro v jugovzhod-^Alzirijl. krogih blizu generala za- j0 leio. da misli predsednik (j!l°nt* po radiu in po tele-ji’ jutri zvečer takoj po Po ratlcu v Pariz. Toda urad-niso tega še potrdili. »'akcija alžirskega prebivalca sobotna izzivanja in »tva (A?a.^e francoskih ultrasov in °čn naEIa 'n °d" C;, so domačini v v iru> Oranu, Costantini in H9 r.Y8ih krajih šli množično j, a *ce in odločno izpovedali, Po v “P*rajo narodnoosvobodil-odvt ° ter so zahtevali ne-Saost. Vzklikali so Feriju. Abasu in narodnoosvobo-!(,’ fronti ter so nosili za-te e narodnoosvobodilne fron- 21; L**K m°gočne so bile de-Pu, Uracije v Alžiru in Ora-tijl, velikih kolonah deset-kjlj eY ljudi so Alžirci kora-Hs s* raznih predelov me-Pj ®r°ti središču. Proti njim t(V 0 Poslali oddelke padal-ip j,na oklepnih avtomobilih lj,li 80 na demonstrante stre-CogL: 8. strojnicami. Pod fran-'»Iju v strojnicami je padlo Utino levilo demonstrantov, Pih g0 Pa jih je bilo ranje- F PSsraPr°ska vojska je tudi da-k. ,streljala na demonstrantu,,,.0 ao ti skušali priti iz v s-p^jpakih predelov mesta %.,'r‘ače. Francoski radio je IJOo ’ je do sedaj bilo V ranjenih. lij g'*air bodo v kratkem pri-t(v ru8i trije oddelki padal-1 rije * ostalih področij Alži-l ljt tjrav tako so pripeljali % in z ladjami iz Fran- itp^ove oddelke pehote in p0- anske garde. PapMno Popoldne je bilo zelo v predmestju Clos Sa-L -er- Hkrati se je izvede- la ’ k' ce Prišlo do spopadov ^Ipi a^u mec* Alžirci in “likanji pripadnikov repu-'hti garde. V predmestju Pol.^dreis je bilo pozno potega e- 0Paziti zbiranje veliki j. “tevila Alžircev na eni fi s(.ncoskih kolonov na dru-*tls ani. Prav tako se je za-tfea Obirati velika množica v H-J^stju Perez in v bližini v0ski E1 Kettar. Fran- •ilte vojaki so sneli tri vete .®rbe alžirske osvobodil-P»tDe°nte, ki so jih Alžirci Ptf0„t'n na strehi neke si- ^ j.Uradnih krogih pravijo, 6iil, le današnjih in včerajš-Jo]! oemonstracij udeležilo °da *3etnajst tisoč Alžircev. 1* bil drugih informacijah Vez '0 število mnogo mno-Slei;??- Demonstracij so se fkoj ‘h moški, ženske in o-Njale ?nske so z oken spod-demonstrante m vzkli-Nalt Sv.°bodi. Na francoske l ** or, 'n iltrase pa so me-P^ai. Peko, kamenje in iih po-X* vodo. ;*4ih • rajšnjih krvavih spo->firuJe *)'*° danes zjutraj v % „ relativno mirno, toda ? aPeto. Okoli 17. ure pa °a glavnem trgu musli-predmestja zbrala lliliiiiliiiiilliiiliiiiiiilliiiiliiHtiiiiiiiilllKniiuiitiilliMiiiilillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniinnliiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitllliliilimiliiiiHiiiMiiiiiiiliiillliiii V tem tednu sestanek Segni-Krelskf glede Južne Tirolske V desetih letih nad 4000 kilometrov sodobnega avtomobilskega cestnega omrežja Prva, neplodna glasovanja v občinskih svetih v Birna in Neaplju; pogajanja v Firencah, Benetkah in drugod ■ Francoska in italijanska socialistična mladina o alžirskem vprašanju in nevarnosti reakcije v Evropi (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so odobrili vrsto ukrepov upravnega značaja in razne zakonske osnutke, med katerimi je vredno omeniti zlasti povečanje letne dotacije od 500 milijonov na poldrugo milijardo Državnemu zavodu za zunanjo trgovino (ki se peča s proučevanjem vprašanj italijanskega izvoza, da bi tako prispevali k razvoju in povečanju izvoza) ter desetletni načrt gradnje avtomobilskin cest, ki bo v razdobju 1961 1970 ustvaril v Italiji, zlasti na Jugu, moderno cestno omrežje, ki bo omogočalo hiter in varen prom-et, hkrati s priključki, ki bodo povezali avtomobilske ceste z večjimi središči. Vse ostale ceste pa nameravajo modernizirati. Načrt predvideva izgradnjo okrog 4000 kilometrov avtomobilskih cest, od katerih jih bosta IRI in ANAS izgradila okrog 2000 kilometrov, in sic*r: cesto Salerno - Reggio Calabria (240 čimer bo tako imeno do Reggio Calabrie; ceste: F-. renče morje; Como - Chiasso; Brener-Verona; Roma-Civita-vecchia; Padova-Bologna; Genova-Sestri Devante; Napoli-Bari; Bologna - Canosa. Ostale avtomobilske ceste pa bodo gradile druge javne ustanove in zasebna gradbena podjetja, po odločitvi ministra za javna dela. Avtomobilske ceste bodo dvojne vrste: širše bodo imele najmanj 24 metrov široko cestišče (v predorih, 19 metrov; mostovi in viadukti, najmanj 17 metrov); največji vzpon, 4 odst. (izjemno 6 odst.); najnižja dopustna hitrost 100 km na uro; druga vrsta cest pa bo široka najmanj 18 metrov (predori 10, mostovi in viadukti, 16 metrov); vzpon in dopustna hitrost ista kot pri prvih. Pri talko imenovanih «hi-per cestah«, ki bodo imele cestišče razdeljeno v tri dele, pa bo najnižja dopustna hitrost znašala 60-70 kilometrov. To so hkrati normalne, »odprte* avtomobilske ceste, medtem ko so prve »zaprte*, to je brez dovoznih cest ali priključkov. V senatu so danes nadaljevali diskusijo o zakonskem predlogu, ki predvideva po- Danes se je ponovno sestal s tajnikom PRI Realejem in tajnikom PLI Malagodijem. Raz- daljšanje veljavnih določil o govor z Realejem ni Moru filmski cenzuri do 30. junija prinesel zaželenega uspeha, niuhAHniacto lot o Ir o v Vioša ni ' Itpt* 1P Rpalp rtr* raTffnVOril 1 Z- prihodnjega leta, ker baje ni bilo moč odobriti novega zakona o cenzuri. Socialistični senator Tolloy in komunistični senator Luporini sta kritizirala vlado zaradi resnega stanja, ki prevladuje na področju filmske proizvodnje V teku tega tedna bo prišlo do sestanka med avstrijskim zunanjem ministrom Kreiskim in italijanskim zunanjim ministrom Segnijem v zvezi z vprašanjem Južne Tirolske, na katerem bodo določili postopek za začetek pogajanj o tem vprašanju. Politični lajnik KD Moro si očitno še ni na jasnem oziroma še vedno upa, da bodo republikanci spremenili svoja stališče glede tako imenovanih težavnih občinskih in pokrajinskih upravnih odborov; prav tako si obeta, da bodo tudi liberalci omilili svoje odklonilno stališče glede upravnih odborov levega centra. km), s --- vana «cesta sonca* podaljšana „„„„„„ ....................................................... Poslanica Ferhata Abasa tajniku OZN Titu, Eisenhowerju, Hruščevu in drugim Abas prosi za nujno posredovanje, da preneha genocid proti alžirskemu ljudstvu ■ Alžirsko ljudstvo je dokončno izreklo svojo voljo do svobode TUNIS 12. — Ministrstvo za i stvo pa je odklonilo tako I ganiziranje in nadzorovanje iformacije v alžirski vladi nevalado in je bilo prisilje- svobodnega glasovanja v Al-‘ J - no nastopiti pred okupacijsko *t—•*- - -- 'H0 množica demonstrao-J)i»lten3lte p® so z oken spod-i demonstrante. Franco-•l J}* so obkolile že sinoči J5 s- *limanski del mesta in °Padov je prišlo, ko so .!lh»kranti hoteli v večjih tu« . korakati proti sredi-V 'sta. .‘»ac0°spih jutranjih urah so shilr vojaki streljali na *stji,e,demonstrante v pred-..t)a a Maison Carree. ilhi 1 so bile trgovine v Al-5 tB- Sprte. V zahodnem de->(r's'a Bab El Oued je bilo ,tiiiQl. mimo, pozneje pa >e tv. vtu pa tam du inciden-1tt0 Knsbahu je bilo vse fliSl- a,1'0 nupeto. dokler ni «5ja do spopadov. V sredini *° Dile- . ulice mam ob-Lf'e *> trgovine so bile za-Vv-° Rlavnil. ulicah pa )• 'deti samo Francoze. V informacij je objavilo nocoj besedilo poslanice, ki jo je Ferhat Abas zaradi poslabšanja položaja v Alžiriji poslal glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu, maršalu Titu, predsedniku ZDA Eisenho .verju, predsedniku sovjetske vlade Hruščevu, predsedniku kitajske vlade Cuenlaju, predsedniku britanske vlade Mac Millanu in mednarodnemu odboru Rdečega križa. V poslanici opozarja Ferhat Abas omenjene osebnosti na množične pokole, ki jih vršijo v alžirskih mestih francoski kolonialisti in francoska okupacijska vojska. .Se posebno v Alžiru, pravi poslanica, so francoske čete začele v predelu Kasbah racijo med 200.000 Alžirci, med katerimi so začele splošen pokol. Položaj je izredno resen. Francoska vlada nosj za to veliko odgovornost. Obračamo se nujno do Vas, s prošnjo, da storite vse, da preneha ta genocid nad alžirskim ljudstvom«. Ferhat Abas je imel danes v Tunisu tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da so krvavi neredi v Alžiru znak, da je francoski kolonialistični režim dokončno zgubil bitko. Ferhat Abas je poudaril, da demonstracije in gesla ultrasov, mogočne patriotične demonstracije Alžircev in streljanje nanje predstavljajo dogodke, ki poudarjajo veliko razliko med francoskimi uradnimi izjavami in stvarnostjo v Alžiriji. Dodal je, da je francoska vlada hotela organizirati plebiscit o politiki v Alžiriji, zato da bi varala mednarodno javno mnenje. »Vojska in kolonialna uprava, ki sta dopustila večji obseg demonstracij In izzivanj ultrasov, sta razen tega skušala organizirati tudi med Alžirci gibanja v korist statuta, ki ga hoče francoska vlada Izsiliti v Alžiriji. Naše prcbival- vojsko, da izpriča svoje sovraštvo proti francoskemu zatiranju in da potrdi svojo privrženost narodni neodvisnosti in začasni vladi alžirske republike«. Ferhat Abas je dodal, da je to dokaz, da je francoski kolonialni režim dokončno zgubil bitko in da alžirsko ljudstvo koraka z velikimi koraki svobodi naproti. »Zavojevalna vojna, ki jo je začela Francija proti našemu . ljudstvu, ne more ustaviti njegovega zhleta. Ta vojna samo še krepi voljo našega ljudstva do neodvisnosti«. Zatem je Ferhat Abas izjavil, da je njegova vlada pri« fravljena sprejeti ljudsko sod-o s pogojem, da se referendum izvede poči nadzorstvom Zd.ryženih narodov- Dodaj je, da Francija ne more več postavljati nobenega veljavnega argumenta proti intervenciji Združenih narodov. V zvezi z reorganizacijo javne oblasti v Alžiriji pa je Ferhat Abas izjavil, da samozvana alžirska izvršilna oblast ne bi predstavljala nič drugega nege zaveso za okupacijsko vojsko in za kolonialistično upraj vo. Razen tega bi na podlagi te reorganizacije oblasti prišlo do umetne razdelitve alžirskega i.udstva, kar bi pri pravilo pogoje za razdelitev alžirskega ozemlja. »Prepričani smo, je dodal Ferhat A* bas, da ne bo Francija našla v Alžiriji nobenega Alžirca, ki je vreden tega imena, ki bi sodeloval pri taki karneva« ladi.v Dalje je Ferhat Abas izjavil, da .referendum, ki ga misli organizirati de Gaulle( predstavlja samd zafjačevalnn spletko. Dodal je, da FranciJ ja zahteva od Alžiifcev kapi-i tdlacijo. »■■■ »Kar se je pokazalo, da sc pogajanja s Francijo nemogoča, je nadaljeval Ferhat Abas. smo . zahtevali od Združenih narodov, r.aj poskrbijo za. or- žiriji. Alžirska vlada je pripravljena sprejeti ljudsko sodbo.* Pozval je Francijo, naj tudi ona stori tako. »Ce Združeni narodi ne bodo izpolnili svojega poslanstva, je nadaljeval Ferhat A-bas, bodo hudo škodovali svoji prihodnosti in miru na svetu. Ce bo francoska vlada zavrnila sklep Združenih narodov, bodo morali ti sprejeti svojo odgovornost, ker imajo za to tudi sredstva. V obeh primerih se bo vojna nadaljevala. Naše ljudstvo se ne bo dalo več varati in bo nadaljevalo borbo. V sedmem letu vojne poudarja začasna vlada alžirske republike odločenost alžirskega ljudstva in njene osvobodilne vojske, da nadaljuje za vsako ceno borbo za neodvisnost, za celotno osvoboditev alžirskega ozemlja in za celovitost alžirske domovine. Maroška agencija »Maghreb arabe presse« objavlja komentar pod naslovom »Francosko upravo so včeraj prehiteli dogodki«. V komentarju je med drugim rečeno: »Včeraj je alžirsko ljudstvo izreklo samoodločbo. Francoska uprava, ki je hotela nedvomno postaviti utež proti demonstracijam ultrasov, je verjetno dala ukaz muslimanskemu ljudstvu, naj vzklika »Živel de Gaulle« in »Živela Alžirija«. Pogum, ki ga je pokazalo alžirsko ljudstvo pred oboroženimi vojaki, ko je izpričalo svojo odločenost, da ostane alžirsko, svobodno in neodvisno, ni bil predviden. Prav zaradi tega je vojska, spričo obsega, ki so ga zavzele demonstracije, dobila ukaz, naj strelja«. V Parizu pa vztrajajo pri svojem. Notranje ministrstvo je nocoj sporočilo, da bodo takoj objavili v uradnem listu dekret, ki določa, naj se 19. decembra začne kampanja ta referendum o javni upravi v Alžiriji. ker je Reale po razgovoru izjavil, da so republikanci poudarili važnost, ki jo pripisujejo svojemu znanemu stališču glede tega vprašanja, kar pomeni, da PRI ne namerava popustiti in da še vedno zagovarja potrebo, da se doseže sodelovanje s socialisti, ker ni pripravljen podpreti manjšinskih upravnih odborov. V Rimu so na skujAem sestanku socialdemokrati odklonili svojo podporo nameravani sestavi manjšinskega upravnega odbora. Tudi v primeru, da bi sestavili enobarven de-mokristjanski odbor, bodo socialdemokrati glasovali proti. Zvečer pa se je vršila seja občinskega sveta, v katerem ima KD 28 svetovalcev, KP1 19, MSI 12, PSI 11, PSDI 3, FLi 3, PDI 2 in PRI 1 svetovalca. Pri volitvi župana sta največ glasov dobila doseda-mi župan Cioccetti (KD) 31, Natoli (KPI) pa 19. 19. t. m. bo zadnje glasovanje. Tudi v Benetkah se je sestal občinski svet, vendar so izvolitev župana preložili do 21. t.m., da bi med tem skušali doseči, s pogajanji med strankami, sporazum o sestavi upravnega odbora, ki bi ga podprla večina svetovalcev. V Neaplju, kjer so najmočnejši Laurovi monarhisti (niso pa tako močni, da bi mogli sami upravljati občino, (ker od 80 svetovalcev, jih njegovi stianki pripada le 29), je na pivi seji občinskega sveta pri volitvah župana Lauro dobil 27 glasov, Caprara (KPI) 18 glasov, Porzio (PSI) 5, Roberti 3, vzdržalo pa se je 23 svetovalcev (21 KD, 1 PSDI in 1 PLI). Pri drugem je bil rezultat isti. Pri tretjem glasovanju med Laurom in Capra-ro sta oba dobila isto število glasov, 31 svetovalcev pa je oddalo prazne glasovnice. Cez osem dni bodo glasovanje ponovili. V Firencah je prišlo do skupnega sestanka med predstavniki KD, PSDI in PSI, da bi proučili položaj v občinskem svetu in možnost za sestavo občinskega upravnega odbora. Sestanku so prisostvovali tudi, kot opazovalci, dva predstavnika PRI in predstavnik radikalne stranke. Do dokončnega sklepa še ni prišlo. V Turinu je bil sestanek med delegacijo mladinskega gibanja francoske združene socialistične stranke (PSU' in delegacijo mladinskega gibanja italijanske socialistične stranke, na katerem so ugotovili »v bistvu enako gledanje na politični položaj v Zahodni Evropi, za katerega se zdi, da se iz dneva v dan slabša zaradi vpliva gospodarskih, političnih in vojaških sil, ki teže k vzpostavitvi avtoritarnih režimov v raznih evropskih deželah«. Hkrati so sklenili proučiti možnost sestanka med vsemi mladinskimi socialističnimi gibanji v Evropi, na katerem naj bi se sporazumeli glede skupne politične dejavnosti v posameznih deželah. Glede alžirskega vprašanja se obe delegaciji zavzemata za internacionalizacijo tega vprašanja, ker ga ne smatrata več za notranji problem francoske politike, ampak »eno od oblik borbe, ki jo delavsko gibanje vodi proti kolonializmu in njegovim fašističnim manifestacijam«, hkrati pa (jbsojata Francov in Salazarov fašistični režim v Španiji in na Portugalskem ter one zahodnoevropske vlade, ki »podpirajo njuno zatiralsko kolonialno politiko in ju izrabljajo v svojih načrtih reakcionarne restavia “ v Evropi«. A. P. podatke o dogodkih. Poveljnik francoskih oboroženih sil na področju Alžira general Vezinet je nocoj pozval Francoze in Alžirce, naj 7 jutrišnjim dnem »omogočijo povratek k normalnosti*. Dodal je, da bo vojska »ščitila to, kar bo potrebno, in naj vsakdo ve, da bo vojska to storila s silo*. V Alžiru so sporočili, da so francoske oblasti odredile aretacijo voditeljev francosko-al-žirske fronte zaradi demonstracij, ki so jih organizirali Francozi prejšnji teden proti d» Gaullu. V Franciji so zelo presenečeni nad odločnim nastopom alžirskega prebivalstva, ker so do sedaj ponekod še vedno verjeli, da prebivalstvo v velikih mestih ne podpira v celoti osvobodilnega gibanja. To. da te njihove iluzije so te dni popolnoma propadle. Prisiljeni so ugotoviti, da nikoli kakor včeraj in danes ni alžirsko prebivalstvo v večjih mestih tako odločno in tako številno odšlo na ulice. Nikoli do sedaj še ni v Alžiru in drugih večjih mestih dogodilo, da so Alžirci nosili zastave osvobodilnega gibanja ter med demonstracijami vzkli. kali alžirski vladi in zahtevali neodvisnost. Kakor je znano, so začeli Alžirci v Alžiru in Oranu demonstrirati že v soboto. Toda tedaj je šlo predvsem za reakcijo proti demonstracijam francoskih ultrasov in fašistov. Včeraj pa je bila pobuda na strani Alžircev, ki so množic-no odšli na ulice ter odločno pokazali, da v celoti podpirajo borbo osvobodilne fronte. Vzklikali so Ferhatu Abasu, osvobodilni vojski ter so zahtevali neodvisnost. Alžirci »o jasno pokazali, kakšen bi bil izid referenduma, če bi bil svoboden. Tudi v Parizu ugotavljajo, da je plebiscit, ki ga je de Gaulle napovedal za 8. januarja, zgubil ves svoj pomen. Sedaj ne gre več za to, da Francija določi začasen statut v Alžiriji, temveč da se končno odloči, da preneha vojno proti Alžircem in jim prizna neodvisnost, ki so jo Al-žiroi na včerajšnjih in današnjih demonstracijah ponovno zahtevah. V Parizu pa je policijski prefekt odredil zaplembo treh jutranjih dnevnikov. Zaplenili so glasilo KP Francije «Humani-nitea, progresivni list »Liberation* in desničarski list »Pari-sien Libere*. V Nici so zaplenili komunistični list »Le Pa- nji začetek pogajanj med Francijo in alžirško vlado za mir v Alžiriji. Neki funkcionar predsedstva republike pa je nocoj izjavil, da se nikakor ne postavlja vprašanje odložitve referenduma o de Gaullovi politiki v Alžiriji in da bo referendum 8. januarja, kakor je bilo določeno. Prav tako ne misli vlada sprejeti izrednih ukrepov v Franciji in tudi se ne predvidevajo spremebe v vladi. Nocoj je bila izredna seja vlade. Predsednik francoske vlade je izjavil, da »vse Ikaže, da se bo jutri na splošno v Alžiru spet začelo delo*. Sprejeli so potrebne ukrepe, zato da bodo jutri trgovine odprte. Izjavil je, da danes ni bilo množičnih demonstracij v Alžiru in da so povečali število vojakov, ki so jih poslali v Alžir, zato da preprečijo spopade med »nasprotnimi skupinami*. Pripom. ni] je, da imajo oblasti «vtiš, da bodo nadaljnji spopadi onemogočeni*. Kršitev sprejetih načel Ljubljansko «Uelo» obsoja najnovejse ukrepe v Gorici in Trstu proti slovenski skupnosti v Italiji, zlasti pa zloglasno »tajno» pismo vladnega komisarja predsedniku vlade LJUBLJANA, 12. — V svoji včerajšnji številki objavlja »Delo*, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, članek pod naslovom «Kršitev sprejetih načel*, ki ga je napisal Mitja Ribičič, član glavnega odbora Zveze in izvršnega sveta LR Slovenije. Članek najprej poudarja, da predstavlja obisk Koče Popoviča v Rimu nedvomno pomemben prispevek v razvoju jugoslovansko-italijanskih meddržavnih odnosov in nadaljuje: »Jugoslovanska javnost, zlasti pa slovenska javnost je razgovore v Rimu skrbno in pazljive spremljala tudi zaradi dejstva, da živi preko meje v sosedni državi del slovenskega naroda,* nadaljuje člankar. «To etnično področje v Julijski krajini je bilo v fašistični preteklosti izpostavljeno načrtnim oblikam zatiranja in raznarodovalnih u-krepov. Mnogi podedovani vplivi te žalostne preteklosti so še danes določen faktor kaljenja mirnega sožitja obeh držav in narodov, netilec narodnostne nestrpnosti in šovinizma, nadaljevalec skrahira-ne in škodljive ekspanzioni-stične «jadranske politike*. Tudi na tem občutljivem področju odprtih nerešenih, toda življenjsko važnih vprašanj za iniiiiHiiiiiimiiitiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiMiiiiiiHiiiiititiiiHiHiiiin Laosu znova grozi državljanska vojna VIENTIANE, 12. — Domneva se, da so uporniške čete generala Nosavana oddaljene še okoli 80 milj od Vientiana. Minister za informacije v vladi Suvane Fume, ki je še ostal v prestolnici, je izjavil, da samo Američani lahko preprečijo izbruh državljanske vojne. «Ce bodo Američani, je nadaljeval, ukazali upornikom, naj streljajo na Vientiane, bom dal ukaz vladnim četam, naj odgovorijo na to sovražno dejanje.* Vlada je sklenila zaprositi vojaško pomoč SZ. Danes je pristalo na letališču v Vientianu dvajset sovjetskih letal, ki so pripeljala orožje v okviru sporazuma, Ki je bil nedavno sklenjen med sovjetsko in laoško vlado. Poveljnik padalskih oddelkov kapetan Kong Le je sporočil da so bile sile Patet Laosa vključene v njegovo vojsko. Predsednik laoške vlade Suvana Fun.a je še vedno v kamboški prestolnici. Kakor poročajo iz Ranguna, sta danes prišla tja dva člana laoške vlade. Baje nameravata poizvedovati, na kakšen sprejem bi naletel Suvana Fuma v burmanski prestolnici Radio uporniškega generala Ncsavana je danes sporočil, da se je v Savanaketu sestalo 40 poslancev, ki so izglasovali nezaupnico Suvani Fumi. O-menjeni radio je dodal, da je vlada Suvane Fume od 9. decembra dalje »odstavljena« to je od dneva, ko je predsednik vlade zapustil državo in odšel v Kambodžo«. V Bangkoku pa je bila danes izredna seja SEATO, na kateri so govorili o položaju sovjetskega orožja v Laos pomeni »zunanje vmešavanje« v laoške zadeve in da bo to samo podaljšalo spopad v Laosu. Koča Popovič v New Yorku NEW YORK, 12. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je predsinočnjim prispel v New York. Skupno njim je odpotoval načelnik v tajništvu za zunanje zadeve Leko Lončar. — Koča Popovič bo sodeloval v razpravi ki teče v Združenih narodih o Kongu O dogodkih v Kongu in o položaju Združenih narodov razpravlja sedaj Varnostni svet. Pričakujejo, da se bo med tednom sestala tudi skupščina, ki bo proučila položaj v Kongu. Nocoj je Jugoslavija zahtevala nujno sejo skupščine OZN v zvezi s Kongom. našo manjšino, ki je doslej ne. upravičeno «capljalo» za drugimi področji dobrega sporazumevanja, so obisk Popoviča in razgovori v Rimu odprli nova upanja in perspektive.* »Med vrsticami zdravic, tiskovnih konferenc in uradnega komunikeja je jugoslovanska in napredna italijanska javnost z velikim zadovoljstvom razbrala močan premik v pozitivni smeri. Besede predsednika Marinka italijanskim parlamentarcem, naj manjšina postane most med obema državama, principielna stališča, ki jih mi Jugoslovani uveljavljamo v naši socialistični praksi urejanja odnosov med narodi in manjšinami, da namreč manjšina ni neko nujno zlo, ampak obogatitev, ki zaradi kulture, tra. dicij in tudi zvez s svojim matičnim narodom oplaja družbeno politično, gospodarsko in kulturno življenje v svoji državi, vsa ta načela sta obe vladni delegaciji sprejeli kot aksiom hitrega in spodbudnega urejanja še odprtih problemov. Moralni in ne samo juridični asjjekt manj. šinskega problema je dal u-pravičeno oporo upanju, da se bo tudi izven področja tržaškega memoranduma na Gori« škem in zlasti v Benečiji začelo novo obdobje sodobnih enakopravnih odnosov in kulturne rasti Slovencev.* Nato se v članku poudarja, da je bila med razgovori izražena pripravljenost, da se začnejo zadovoljivo in hitro reševati odprti manjšinski problemi, nakar člankar nada- !juje; «Kadar smo v pričakovanju nečesa novega, pozitivnega, spodbudnega, prelomnega, te neprijetno dime vsak tak korak in ukrep, ki je v preteklosti sicer za tržaško in go-riško področje predstavljal nekaj vsakdanjega, ki pa sedaj ni več v skladu s tako jasno sprejetimi načeli in doseženim nivojem dobrih odnosov in predstavlja direktno kršitev sprejetih načel. V zadnjih dneh pa smo doživeli kar štiri take restrikcije napram slou venski manjšini in njenim upravičenim zahtevam; triote*. v Limogesu pa komunistični list «L’Echo du Cen-tre*- Desničarski list »Parisien Libere* je bil zaplenjen, ker e objavil poročilo #fronte za francosko Alžirijo*, ki pravi, da je alžirska politika vlade »slepa in zločinska*. «Humanitč» pa je objavil pismo Thoreza glavnim političnim strankam in sindikalnim organizacijam v Franciji, S pozivom, naj ponovno zahtevajo pogajanja z Alžirci. Francoska splošna zveza de- _____ _ da in zveza katoliških sindika* I v Laosu. Po seji so objavili tov sta nocoj zahtevali takojš-1 izjavo, ki pravi, da pošiljanje Umik čet Maroka in Gvineje iz kontingentov OZN v Kongu Tudi Nehru nakazuje tako možnost glede indijskih čet - Indonezija in ZAR obsojata dejavnost poveljstva OZN - Razprava v Varnostnem svetu ratifikacijskih listin dveh konvencij med FLRJ in Italijo BEOGRAD, 12. — Veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve dr. Bartoš in italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berio sta danes v državnem iajnišfvu izmenjala ratifikacijske listine konvencije o trgovini in plov. bi in konvencije o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Italijo, ki je bila podpisana v novembru leta 1957 v Rimu. LEOPOLDVILLE, 12. — Maroška in gvinejska vlada sta sklenili umakniti svoje čete iz kontingentov OZN v Kongu. To so danes sporočili v Rabatu in Konakriju. Po seji gvinejske vlade, kateri je predsedoval Seku Ture, so poslali Hammarskjoeldu brzojavko, v kateri je rečeno, da so sklenili umakniti gvinejske čete zaradi sokrivde OZN za aretacijo Lumum-be in zaradi nefunkcioniranja zakonitih ustanov v Kongu. Maroški kontingent šteje 3.240 mož in je največji kontingent. V Novem Delhiju je predsednik indijske vlade Nehru izjavil, da Indija nima za sedaj namena umakniti svojih čet iz Konga, toda utegnila bi sprejeti tak sklep v primeru, da z indijskimi vojaki ne bi primerno ravnali. Nehru je v parlamentu tudi izjavil, da je intervencija Združenih narodov v Kongu bistveni element za rešitev tamkajšnjega položaja; pripomnil pa je, da je OZN do sedaj vodila šibko in neučinkovito akcijo. Nehru je obtožil Belgijce, da ovirajo delo OZN in da skušajo ustvariti novo vrsto belgijskega imperija v Kongu. Ponovil je zahtevo za umik vseh Belgijcev ter za izpustitev Lumum-be in vseh ostalih aretirancev. Dalje je Nehru izjavil, da mora Varnostni svet dati vojaškim kontingentom v Kongu primerna pooblastila, ker drugače ne bodo mogli primerno delovati. Indonezija in ZAR pa sta objavili skupno izjavo, ki kritizira akcijo OZN v Kongu. »OZN, pravi izjava, ni nikoli iskreno skušala spet postaviti na noge osrednjo vlado pod vodstvom Lumumbe in tudi ne parlamenta kot ustavno izvoljenega zakonodajnega organa. Intervencija OZN ni imela za rezultat akcijo za enotnost Konga pod vodstvom osrednje vlade, pač pa nasprotno, vodi do stalnega razkrajanja dežele in do ustvarjanja novih trenj in novih odcepitev v Kongu. Kar se dogaja v Kongu, pomeni povratek kolonialne oblasti v novi obliki«. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja v zvezi s pisanjem londonskega lista »Dailv Telegraph« izjavil, da mu ni nič znanega, kar bi potrjevalo rditve, da nameravajo ZDA poslati svoje čete v Kongo. V Varnostnem svetu, kjer se danes nadaljuje razprava o Kongu, je v soboto indijski delegat predlagal, naj Velika Britanija poireduje pri Belgiji, ki je njena zaveznica v NATO, naj ne pošilja svojega orožja v Kongo. Dalje je predlagal, noj Mobutujevi prijatelji priporočajo Mobutuju, da nevtralizira kongoško vojsko, ter je zahteval izpustitev vseh aretiranih in sklicanje parlamenta. Cejlonski delegat Correa pa je zahteval, naj Varnostni svet popravi nepravilno tolmačenje tako imenovane »stroge nevtralnosti«, ki se je držijo sile OZN v Kongu. Izjavil je, da bi moral Varnostni svet dati tajniku OZN novo pooblastilo v tem smislu. Dodal je, da je nepravilno 5v°le mesto. tolmačenje dosedanjega pooblastila vzrok za stalno slabšanje položaja. Zahteval je, naj poveljstvo OZN stori u-krepe za razorožitev tako i-menovanih privatnih armad v Kongu. Indijski delegat Krišna Me-non je izjavil, da Belgija zbira čete na ozemlju Ruanda - Urundi, ki je pod njenim skrbništvom in ki meji na Kongo. Nekatere delegacije, ki sodelujejo v razpravi Varnostnega sveta, skušajo pripraviti resolucijo, s katero naj bi se izognili slepi ulici. Do sedaj sta pred Varnostnim svetom dve resoluciji. Prva (Anglija, ZDA, Argentina, Italija) predlaga, naj »Rdeči križ ugotovi okoliščine in pogoje, v katerih živijo zaporniki v Kongu«. Druga resolucija (SZ) pa zahteva, naj bo Lumumba takoj izpuščen na svobodo, naj se zagotovi delo kongoškega parlamenta, naj se razoroži Mobutujeva vojska, Belgijgi pa naj se izženejo iz Konga. (Nadaljevanje na 5. strani) «»---------------- Dean Rusk državni tajnik v Kennedyjevi vladi PALM SPRINGS, 12. — No. voizvoljeni predsednik ZDA Kennedy je v Palm Springsu na Floridi na tiskovni konferenci sporočil, da bq Dean Rusk državni tajnik v novi vladi, Chester Bowles pa bo državni podtajnik. Dalje je sporočil, da je bil Adlai Ste-venson imenovan za ameriška-ga poslanika pri Združenih narodih. Dean Rusk je bil navzoč na Uskovni konferenci, Bowleš in Stevenson pa sta bila odso-tna. Kennedy je prebral že prej pripravljeno izjavo, ki pravi, da bo Dean Rusk nudil novi ameriški upravi »prispevek preizkušene sposobnosti na področju zunanje politike«. O. menil je svoječasno dejavnost Ruska v državnem departmaju in dodal, da upa, da se bo zunanja politika nove uprave na splošno lahko identificirala ne kot enostavno »protikomunistična«. temveč da bo njena koncepcija »za svobodo«. Govoril ie zatem Dean Rusk, ki je izjavil, da je sprejel »zelo obvezno odgovornost«. Novega predsednika je označil z c »enega od naših največjih Američanov« in se je zatem pohvalno izrekel o Bewlesu. Dean Rusk je izjavil, da je današnja doba »doba naglih in revolucionarnih sprememb«, in je dodal, da »se ne smemo tat sprememb«. »ZDA, je dodal, se ne smejo primerjati zamašku, ki ga valovi premetavajo«. 1 Kennedy je Izjavil, da $e je srečal z Ruskom prvikr»t prejšnji teden. Dodal je, da sta on in Rusk govorila po telefonu s Stevensonom in Bcwlesom. Časnikarji so skušali spraševati Ruska o številnih vprašanjih zunanje politike, toija novi državni tajnik ni hotel nič odgovoriti in je poudaril, da mora čakati, da prevzame Razgovori Kardelj-iNascr KAIRO, 12. — V Kairu »o se včeraj nadaljevali razgotšo-ri, ki so se začeli v okvifu uradnega obiska podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja v Združefii arabski republiki, pri razgovoru med Naserjem in Kardeljem so bili navzoči midi-ster v predsedstvu Ali Sahii in člani spremstva podpredsednika Kardelja. Med razgovori so proučili mednarodna vprašanja, ki zanimajo obe (jr. žavi. Razgovori se bodo nadaljevali med potjo podpredsednika Kardelja po Egiptu jn po njegovi vrnitvi v Kairo. V soboto zvečer je podpredsednik Kardelj obiskal predsednika Združene arabske republike Naserja v njegovi palači in mu izročil osebno ni> Šmo predsednika republike maršala Tita. Po sprejemu je predsednik Naser priredil ge-čerjo v čast podpredsedniku Kardelju in njegovi soprogi. Vreme včeraj; najvlija temperatura 10.2, majmižja 7.9, ob 19. uri 8.4, zračni tlak 1009 raste veter vzhodnik 18 km. vlage 47 odst., r.ebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 13.3 stopmje. f ffržaški i lnevnik Dane«, TOREK, 13. decembra Lucija Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 13 " Jutri, SREDA, 14. decembra Vojmir Seja tržaškega občinskega sveta Svetovalci so odobrili kar 44 upravnih sklepov Dr. Pincherle ostro obsodil županovo ravnanje v zvezi z incidentom z dne J. septembra - Solidarnostna izjava dr. Dekleve Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so občinski svetovalci odobrili 44 upravnih sklepov občinskega odbora in upravne komisije Acegata. Gre ra sklepe, o katerih smo že obširneje pisali, ko smo poročali o dnevnem redu tedanjega zasedanja občinskega sveta in ki jih je občinski odbor sprejel na podlagi čl. 140 zakona o občinah. Na zahtevo svetovalca dr. Teinerja cherla je župan ponovil svojo trditev ter kasneje dejal, da bo lahko glede tega tudi doprinesel dokaze, če bo treba. Naslednji dan je federacija PSI zahtevala, naj župan javno doprinese dokaze, ali pa r.aj prekliče svoje izjave na sestanku načelnikov skupin Dr. Pincherle je nato orisal nadaljnji potek dogodkov, pri čemer je prišlo tudi do vpra- ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA, ZVEZA POLITIČNIH PREGANJANCEV TRŽAŠKEGA OZEMLJA, ANPI in ANPPIA priredijo v nedeljo, 1». t. m. ob 15. url na strelišču NA OPČINAH počastitev spomina PINKA TOMAŽIČA IN NJEGOVIH TOVARIŠEV. šanja v senatu. Zupan je sklical sestanek načelnikov skupin šele 7. decembra in predstavniki levice se iz protesta riso udeležili tega sestanka. Spričo velikega odmeva, ki ga je imel incident, in spričo njegovega splošnega pomena, je bilo treba, da razpravlja o tem občinski svet. Zatem je dr. Pincherle vprašal župana, ali se zanj delijo občani po raznih plemenih na podlagi fašističnega zakona iz leta 1938 in kaj je menil z omenjenimi besedami. Poudaril je, da je vedno branil interese vseh občanov ne glede n* pleme, narodnost ali veto ter obsodil V3ak poskus razlikovanja med občani. Zupan je v svojem odgovoru dejal, da tržaška federacija PSI ni v svojem poročilu točno opisala dogodka ter da se on ni hotel spuščati v časopisno polemiko tudi zato, ker je bila omenjena seja zaupna. Po njegovem mnenju je šlo za »osebno zadevo«, ki bi jo bilo treba rešiti na sestanku načelnikov skupin občinskih svetovalcev. V bistvu sta se mu očitali dve stvari: to je, da je rekel, da se Zid ne more šteti za Tržačana, kar ne odgovarja besedam, ki jih je izrekel. Takrat je mislil reči le to, da dobiva neki arhitekt razna naročila v Trstu, čeprav ni vpisan v tržaško zbornico arhitektov. PSI pa mu je o-čitala, da je dr. Pincherlu dejal, da brani v občinskem svetu samo Zidt, medtem ko je on mislil le na posebno občutljivost dr. Pincherla, ko je šlo za zadeve, ki sr se tikale Zidov. Zupan je na koncu še dejal, da je svoje prepričanje o tem jasno izpovedal tudi tedaj, ko je protestiral proti novorasističnim manifestacijam. Kot se vidi, ni bil žu- IMIIIIIIIMMIIMIIIIIIHIIIIIMIItlMIIIIHIIIIMIttllll 11*1111 lltll M llltllllttlttltllllllllllll II MIH Hill Ullllll Na pritisk delavcev podjetje AFA popustilo V Aquili lo. in 16. enotna stavka - V nedeljo je stavkalo 83 odst. železničarjev (PSI) pa so odložili odobritev sklepa Acegata o nakupu novih avtobusov za skupno 227 milijonov lir. Pri tem je dr. Teiner tudi protestiral, ker niso svetovalcev že več let sploh seznanili s proračuni in obračuni Acegata. V začetku seje je župan izrekel pozdrave bivšemu odborniku in svetovalcu dr. Ri-naldiniju, ki je kandidiral za KD v Nabrežini, ter med drugim dejal, da je bil imenovan za občinskega svetovalca že leta 1945, od leta 1949 dalje Pa vedno izvoljen. Zatem je občinski svet počastil spomin Socrata Stavropulosa in dr. Guglielma Malazzija. Nato je župan sporočil še nekaj zadev in mimogrede dejal, da bo i-mel sporazum o pokrajinskem odboru posledice tudi na delovanje občinskega sveta. Za besedo je tedaj zaprosil dr. Pincherle, in sicer iz o-sfbnih razlogov, v zvezi z incidentom, ki je nastal 30. septembra med njim in županom na sestanku načelnikov skupin občinskega sveta. Takrat se je govorilo o postavitvi proslulega vodnjaka v Bar-kovljah, za kar naj bi potrošili 12 milijonov lir. Dr. Pincherle je včeraj poudaril, da je župan dr. Franzil na neko pripombo svetovalca Tolloya, da se niti arhitekt Rogers ne strinja s postavitvijo tega vodnjaka, dejal, »da ni ta gospod niti Tržačana. Dr. Pincherle pravi, da se ni zavedel, kaj je hotel župan s tem reči ter mu je zato mirno dejal, da se je Rogers rbdil v Trstu in da so bili njegovi starši Tržačani, nakar ga je župan razburjeno prekinil in mu zakričal, da brani Rogersa, ker je »istega plemena« ter da ni v občinskem svetu delal drugega, kot izključno ščitil in podpiral Zide. Na protest dr. Pin- Na osnovi estre intervencije sindikalnih organizacij in e-rotnega ter odločnega nastopa prizadetih delavcev je včeraj ravnateljstvo podjetja A-FA popustilo in priznalo izplačilo nadaljnjih 13.000 lir. Kot smo že poročali, je to podjetje samovoljno izpreme-nilo način računanja akordnega dela in so zato tudi ob tedenskem izplačilu delavci pre. jeli kar po 13.000 lir manj. Iz tega razloga so tudi takoj napovedali stavko, tako da podjetje včeraj ni obratovalo. S tem izplačilom pa vprašanje načelno še ni rešeno m bodo o ureditvi akordnega dela razpravljali prihodnji teden v torek na uradu za delo. Danes zjutraj pa bodo na skupščini pred podjetjem razpravljali, če stavko prekinejo. Vprašanje obeh delavnic 5b PRIMORSKI DNEVMK UHEONISTVO TRST-UL.MONTECC HI mi TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA J lica S. Pellico 1-U. — Tel. 33-82 UPRAVA trst — ul. sv. franci- SKA št 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cent oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 90, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi s* naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 490 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3300 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 330 din — Nedeljska letno 1440, polletno 730, četrt letno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO tsdaja in tiska ZTT. Trst in 16 je začasno umaknjeno iz dnevnega reda, ker so ladjo Grimaldi dokončali in je odplula v Benetke. Poleg tega je ravnateljstvo pristalo, da bodo še med tednom razpravljali s sindikalnimi predstavniki o tem vprašanju. V podjetju Aquila bo 15. In 16. decembra enotna stavka v okviru zahtev za obnovitev delovne pogodbe, ki se nanaša prvenstveno na normativne zahteve. Tudi na našem področju so v nedeljo stavkali železničarji tako, da večina vlakov ni Odpeljala s postaje. Kljub temu. da je stavko proglasila samo CGIL, je dobro uspela, saj je stavkalo okoli 83 odst. prizadetih železničarjev. Zasedanje o avtostradab V dvorani pokrajine ie bilo včeraj zasedanje predstavnikov lokalnih uprav Trsta, Gorice, Vidma in Bpnetk. na katerem so govorili o predvidenih gradnjah avtostrad. Prisotni so bili mnenja, da je treba vskladiti gradnjo avto-strade Trst-Benetke s predvideno gradnjo avtostrade Pa-dova-Trbiž panov odgovor posebno prepričljiv in je pokazal njegovo zadrego. Dr. Pincherle je dejal, da se s tem odgovorom ne zadovoljuje in je ponovno ostro obsodil župpnovo ravnanje. V zvezi s tem je dal dr. Jože Dekleva (NSZ) izjavo, v kateri je poudaril, da so bile županove besede in ton kakor tudi ocene dejavnosti dr. Pin-cherta takšne, da so se lahko tolmačile kot stališče rasne diskriminacije in da so bile žaljive nasproti dr. Pincherlu. Dr. Dekleva je dejal, da izraža dr. Pincherlu tudi ob tej priliki solidarnost NSZ za njegovo iskreno prizadevanje tudi v korist Slovencev, kar dokazuje njegov globoki demokratični čut, tuj vsaki pristranosti. Dr. Dekleva je nadalje dejal, da se ni udeležil zadnjega sestanka načelnikov sku-: pin, ker sta pretekla od incidenta že dva meseca, tako da je postala stvar že javna in jo je bilo zato treba tudi javno obravnavati na občinskem svetu. Odprto pismo Generalnemu vladnemu komisarju za tržaško ozemlje gospodu dr. Giovanniju Palamari Delegati prosvetnih društev, zbrani na rednem letnem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze v Trstu dne 11. decembra t. 1., smo razpravljali o vsebini Vašega pisma poslanega raznim ministrstvom vlade in objavljenega v rimskem «Paese sera«. Z ogorčenjem smo soglasno ugotovili, da so Vaši predlogi in nasveti v zadevi priznanja diplom jugoslovanskih šol in univerz prežeti /. duhom nacionalne nestrpnosti napram slovenski manjšini. Razkrili ste nam, da ima po Vašem mnenju poučevanje italijanskega jezika na slovenskih šolah od 2. razreda osnovne šole dalje le ta namen, da bodo pripadniki slovenske manjšine toliko obvladali italijanski jezik, da se Jim bo lahko kadarkoli ospo-ravala uporaba materinega jezika v odnosih z oblastmi. Razkrili šte nam tudi željo in upanje, da se bodo slovenski študentje, ki obiskujejo italijanske univerze, odtujili lastnemu narodu. V Vašem pismu smo spoznali kdo je glavni krivec, da se ne izvajajo določbe londonskega sporazuma gle- de uporabe slovenskega Jezika in ostalih določb, ki zadevajo manjšino na Tržaškem. Predstavljamo si, da bi moral predstavnik vlade v Trstu, ki ima tudi zakon©. dajno oblast, biti prvi, ki ne krši republiške ustave in ki izvaja določbe mednarodnih sporazumov. Voditi bi ga moral čut pravičnosti do vseh prebivalcev brez razlike in ne služiti nestrpnim šovinističnim krogom, ki zavirajo ostvarjenje ozračja medsebojnega sožitja med obema tu živečima narodoma. Ne moremo spraviti v sklad volje italijanske vlade za nadaljnje izboljšanje odnosov z Jugoslavijo in stališči, ki so izražena v Vašem pismu. Končno tudi ne moremo mimo ugotovitve, da izraža vsebina Vašega pisma tudi brezbrižnost do manjšine. Vse Vaše trditve in stališča v omenjenem pismu odločno odklanjamo in obsojamo, ker so nasprotne narodnemu in kulturnemu razvoju naše manjšine in slabšajo odnose med obema tu živečima narodoma in sosednjima državama. Trst, 11. decembra 1960 OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU iiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiltiitlliiiiiilliiiiiiiiiilillitliiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiilllilnlililtli Dane« se prične v Budimpešti Sestanek o železniški taniti Madžarska >Trst - prekomorje Nova tarifa bo predvidoma stopila v veljavo 1. marca - Povišanje avstrijskih železniških tarif Danes se pričnejo v Budimpešti pogajanja med predstav, nilti madžarskih, avstrijskih, jugoslovanskih in italijanskih železniških uprav o sestavitvi direktne železniške tarife Ma-džarska-Trst-prekomorje. Predvidevajo, da bo zasedanje trajalo do 23. decembra. Januarja se bodo ponovno sestali in novo tarifo dokončno sestavili tako, da bo predvidoma stopila v veljavo 1. marca. Avstrijska železniška uprava je sklenila, da bo povišala železniške tarife za prevoz blaga in da bo to povišanje stopile v veljavo 1. januarja. Zato bo treba izpremeniti tudi vse ostale direktne železniške tarife in sicer Avstrija-Trst-prekomorje in Ceškoslovaška-Trst-prekomorje, kot tudi podobne tarife proti Reki. : " t' ----»»----- Opozorilo kmetom iz Križa in Doline Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata vse kmetovalce iz Križa in Doline. da se vpisovanje za kmetijski tečaj še ni začelo. Obe organizaciji torej nimata nič skupnega z vpisovanjem, kt ga te dni opravlja bonomijan. ska Zveza neposrednih obdelovalcev iz Ul. Roma 20. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov bosta priredili kmetijska tečaja v kratkem Cas vpisovanja bo sporočen kmetovalcem bodisi osebno bodisi preko časopisov. «»---------- Pobiranje borovega prelca županstvo poziva vse lastnike gozdičev, vrtov, parkov in zemljišč, na katerih rastejo bori, predvsem pa jusarje, ni obvezno pobiranje in uničevanje borovega prelca, ki gro na račun lastnikov z bon posajenih zemljišč. Pobiranje ln uničevanje borovega prelca, ki bo pod nadzorstvom Naazorništva za gozdove (Ul. Monte Grappa St. 3) se mora takoj začeti in mora biti končano brez izjeme do 15. februarja 1961. Po 16. februarjem bo za uničevanje borovega prelca poskrbelo Nadzorništvo za gozdove in sicer na stroške lastnikov Nadzorništvo pa je interesentom na razpolago za kakršne kot: informacije. Gosenice oziroma črvi borovega prelca se pozimi zabubijo v velika bela gnezda. Zato je najboljši čas za uničevanje borovega prelca zima, kc se odreže vejica z gnezdom. To je treba prvič storiti v januarju, drugič pa februarja. Gnezdo je treba bodisi itiiiiHimiiimiiiiiiiiiiiiHimiiiiitiiiiiiiiiHitiiiniiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Huda nesreča na delu Lokomotiva zdrobita delavcu Na delu se je v prvih jutra-1 mu naglo priskočili na pomoč njih urah v nedeljo hudo ponesrečil 38-letni železničar Antonio Beltramini, ki stanuje v Sesljanu štev. 7b. Delal je v remizi lokomotiv na glavnem kolodvcru in je moral zaradi tega v »luknjo«. Ko je dokonča) svoje delo je hotel zlesti iz luknje, pa je nenadoma zapazil, da prihaja lokomotiva. Spoznal je nevarnost tn se hotel naglo vrniti v luknjo, toda lokomotiva je bila hitrejša in železni kavelj ga je zagrabil za rob hlač-nika. Tako mu je lokomotiva potegnila desno nogo na tračnice in kolesje mu je zdrobilo stopalo. Njegovi delovni tovariši *o ln poklicali rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni. ——«»------ Sporočilo sklada €Sergij Tončič» Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič*, ki je bil ustanovljen na pobudo visokošol-cev z namenom, da pomaga visokošolcem s strokovno študijsko knjižnico, obvešča vi-sokošolce, da posluje omenjena knjižnica vsak petek od 15. do 16. ure v prostorih Narodne in študijske knjižnice, Ul Geppa 9-IV. nadstropje. zažgati bodisi vreči v vrelo vodo ali pa ga zakopati globoko v zemljo. Pri pobiranju gnezd borovega prelca je treba paziti, da ne pride koza, s katero so pokrite gosenice, v dotik z obrazom rokami ali viatom delavcev, ki gnezda pobirajo, kajti v tem primeru pride do kožne infekcije. Zato naj se gnezda pobirajo ob vlažnem vremenu, na očeh je treba imeti šoferska očala, na ustih robec ali kaj podobnega, roke pa naj se prej namažejo z oljem. Ce bi pa kljub temu prišlo do infekcije, tedaj je tieba inficirana mesta mazati s toplim mlekom. «»-------- Prva jesenska kurja Po tolikih tednih deže vnet/a vlažnega in oblačnega vremena je včeraj zjutraj začela pihati burja. Nebo se sicer ni zjasnilo in tu pa tam so sunki burje prinesli tudi kakšno kapljico dežja, vendar je bilo ozračje suho. Medtem ko je t) zadnjih tednih bilo skoraj vsak dan nad 70 odst. vlage, pred približno štirinajstimi dnevi celo 95 odst., pa je tržaški vremenoslovni zavod zabeležil včeraj le 47 odst. vlage. Burja je tudi povzročila, da so ljudje potegnili iz omar zimske plašče. Vsi so trdili, da je bilo včeraj mnogo bolj hladno kot prejšnje dni, vendar temperatura ni občutno padla. No, kljub temu, da je burja znanilec prave zime, pa so bili ljudje včeraj skoraj zadovoljni. Vsi so že več ali manj siti vlage in dežja in nekaj suhega vremena ne škodi. Ce bo burja trajala še nekaj dni, bo tudi izsušila zemljo ter tako omogočila kmetom, da nadoknadijo zamujeno delo na polju in v vinogradu. Letošnja deževna jesen pa je po drugi strani povzročila v naravi marsikatero spremembe. V nedeljo, na primer, so nosili Tržačani, ki so se vračali z izleta na Volnilc, pclna Aaročja leskovih rej v cvetju, 'marsikdo pa je odtrgal tudi vejico kakega drevesa, ki je imelo že odprte popke. Sami smo videli sveže li. gozdnih jagod, da ne govt mc o travi, ki je marsikje ;i s louori-na novo pognala. Vprašanje je, če je letošnja prva jesenska burja pri nesla kako spremembo v vremenu, ali pa bo vreme potem spet tako, kakršnega smo imeli doslej. Vremenoslovci obetajo hudo zimo. toda ali jim lahko verjamemo? V nedeljo v kinu «Arcobaleno» Solidarnostna manifestacija visoKošolcev z Alžirci Na zborovanju je govoril socialistični poslanec Lucio Luzzatto Wf-S* Slovensko gledulišče v Trslu V soboto, 17. t. m. ob 21- uri v AVDITORIJU v TRSTU premier3 ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE Drama v treh dejanjih (4 slikah) Poslanec PSI Lucio Luzzatto govori na solidarnostnem zborovanju visokošolcev z Alžirci Najprej v Rimu, potem v Bologni in sedaj tudi v Trstu je bila pod okriljem UGI (U-r.ione Goliardica Italiana) napredno usmerjeni akademiki v nedeljo v kino dvorani «Ar-tobaleno* manifestacija solidarnosti z alžirskimi borci, ki se že dolgih šest let borijo v vseh mogočih težavah proti francoskemu kolonializmu in za svobodo Alžirije. V Imenu UGI je izrekel pozdravne besede občinstvu tajnik organizacije Giorgio Ros-setti in obenem prebral pisma in solidarnostne brzojavke s katerimi so federacija komunistične mladine, mladinsko gibanje Nove DZ, socialisti, socialdemokrati, republikanci, radikalci, univerzitetna sekcija društva »Concetto Marche-si», študentovski krožek »O-berdan*, mladinska sekcija NSZ. mladinski svet odporniškega gibanja in poslanec Vi-dali dali svoj pristanek k tej manifestaciji. Obenem je izrekel ostro obsodbo napram klerikalno usmerjenih akademikov (FUCI-INTESA), ki za to manifestacijo niso dali svojega pristanka. Uradni govor je imel socia-liftični poslanec Lucio Luzzatto. V svojem govoru je predvsem poudaril važen pomen prebujanja mladih demokratičnih in naprednih sil v tem zadnjem obdobju, prebujenje, ki se širi iz univerze v tovarno, iz tovarn na deželo. Še bolj pomembno je dejstvo, da to prebujanje zajema vse Antifašistične sile, ki dvigajo svoj glas proti grozotam šest let trajajoče alžirske vojne. To je porok, da odporniški duh ni izumrl, prevzela ga je mladina, prevzele so ga mlade sile, ki visoko dvigajo zastavo miru in svobode za vse tlačene narode Govornik je nato prešel na naštevanje grozot v Alžiriji. HiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHmiiitiiMiiiiitimtimiiiiiiiiiiimiiMiimiiiiniiiiiHiiiiiiiiHmimimnuHmiiiiiiiHiiiiimimtMiimttMitiiinmttTiiiiiiii Dve skupini tihotapcev pred prizivnim sodiižem Kazensko sodlSCe Je obsodilo obtožence skupno na 22 let zapora In na 127 milijonov Ur globe Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Calvelli, se je začela včeraj obravnava druge stopnje proti dvema velikima skupinama 18 oseb, ki so obtožene tihotapljenja večjih količin etilnega alkohola, antracenovega olja in terpentina, oziroma fluorescentnih cevi. Člani prve skupine so obtoženi, da so se domenili 15. septembra 1954 s finančnim stražnikom Schillanijem, da prepeljejo preko bloka št. 10 v prosti luki določeno količino neocarinjenega blaga, se pravi, 92 sodov etilnega alkohola in 2 soda antracenske-ga olja. Milančana Ferina pa dolžijo posebej, da je skušal pretihotapiti 91 sodov etilnega alkohola in en sod antra-cenovega olja. Glede druge skupine dolžijo posebej Rossmana in Livia Po-sa, da sta vtihotapila na italijansko :arinsko ozemlje 19 tisoč 236 fluorescentnih cevi, v skupni vrednosti 9 milijonov 618 tisoč lir. Nekatere druge obtožence dolžijo, da so sodelovali pri tihotapstvu, nekatere pa da so kupili vtihotapljeno blago. 30. junija letos je kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Boschini, obsodilo obtožence skupno na skoraj 22 let zapora in 127 milijonov lir globe. Sodišče je bilo spoznaio Livia Posa in Giovannija Rosv mana za kriva podkupovanja finančnega stražnika, tihotapstva in prekrška v pogledu IGE ter ju obsodilo vsakega na 3 leta in 3 mesece zapora ter 21 milijonov 816 tisoč lir globe. Dovilia Ferina iz Milana je obsodilo za iste prekrške na 3 leta in 4 mesece zapora ter 21 milijonov 316 tisoč lir globe. Artura Valde-marina, ki je bil tudi obtožen podkupovanja javnega funkcionarja, pa so obsodili na 4 leta, 6 mesecev in 6 dni zapora ter 21.160.000 lir globe. Claudio Poso in Ernesto Maz-zalors sta bila obsojena vsak na 2 leti zapora in 19.600.000 lir globe. Finančni stražnik Stefano Schillani je bil kaznovan s 3 leti in 3 meseci zapora ter 19.616 lirami globe. O-stali obtoženci so bili obsoje- ni večinoma na denarne kazni. Preden je izreklo razsodbo, je kazensko sodišče zasedalo devetkrat. Na včerrjšnji razpravi pred prizivnim sodiščem je član sodišča dr. Zanetti podal poročilo o vsej tej tihotapski aferi in takoj nato so se začeli vrstiti zagovori branilcev raznih obtožencev. Razprava se bo nadaljevala v prihodnjih dneh. Razdelitev resorov v pokrajinskem odboru Nov tržaški pokrajinski od-boi se bo sestal ob koncu me seca, potem ko bo predsednik zaprisegel. Sedaj so že razdelil. razne dolžnosti v odboru in bo predsednik Delise še vedno odgovarjal za proračun. Savonn bo prevzel splošne posle, odnose z občinstvom in osebje. Degano bo odgovarjal za psihiatrično bolnišnico, higienski in protifilaktični labo-ratorij, šport in turizem. Cor-beri bo še nadalje zadolžen za kmetijstvo, ribištvo in socialno skrbstvo. Končno bo Sfer-c o odgovarjal za javna dele, ekonomat in legalni urad. 1»------- Občni zbor Slovenskega fotokluba v Trstu Jutri ob 20.30 bo prvi redni občni zbor Slovenskega fotokluba v Trstu v Ul. Geppa 9-II. s sledečim dnevnim redom • 1. Otvoritev in predsednikov pozdrav; 2. poročila; 3. spremembe pravil (dopolnitev im». na); 4. poročilo nadzornega odbora; 5. volitve; 6. razno. Člani so naprošeni za številno udeležbo in točnost. «»------- Trije nerodni padci Zaradi nenadne slabosti je v nedeljo dopoldne pri svojem domu nerodno padla in se ne- koliko poškodovala 78-letna Marija Tentor vd. Fattuta > Ulice Costalunga 372. Pobila in opraskala se Je po obrazu in po čelu ter si verjetno nalomila nosno kost. Z zasebnim avtom »o jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. kirurški oddelek. Pravijo, da bo okrevala približno v desetih dneh. V kuhinji svojega stanovanja pa je v nedeljo dopoldne nerodno padej 83-letni Anton Zupančič iz Vrdele 1273. Pobil se je po levi nogi in si verjetno tudi zlomil kolk leve noge. Popoldne so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli ra ortopedski oddelek. Ce ne bodo nastopile komplikacije, o o okreval v dveh mesecih. Na dvorišču svoje hiše pa je včeraj zjutraj nerodno padla, ker se ji je spodtaknilo, 65-letna Josipina Kralj vd. Ver-ginella iz Gabrovca štev. 14. Pobila se je po levi rami tn si jo verjetno tudi nalomila. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti od 10 do 40 dni. Zakaj so zaprli bar jih padalci mučili in jih se mučijo s hujšimi metodami, kot nemški SS. Pri tem je govornik spomnil, da je tudi italijanski narod utrpel v zadnji vojni 600.000 mrtvih, Italijanov pa je bilo 42 milijonov, Alžircev pa je komaj osem. Zato naj si kdo ne misli, kot mislijo še nekateri nazadnjaški krogi v Franciji, da si bo pustil tak narod odvzeti lastno svobodo :n neodvisnost potem ko je utrpel toliko izgub. Svet se je zgrozil ko so prišle na dan grozote nemških rasistov. Toda danes ugotavljamo. da se te grozote niso končale z nueremberškim procesom. Danes se te grozote nadaljujejo, in ne samo v Alžiriji, temveč tudi v sami Fianciji, v samem Parizu v Ville Lumiere. Te sisteme od-lcčno obsojamo, kot obsojamo vse kolonialistične interese, ki so privedli k temu stanju Z vsemi silami se je treba upreti nasilju. Alžirija bo svebodna, kljub prizadevanju ultrasov, da bi ostala francoska kolonija. Tega naj se zaveda tudi de Gaulle. Alžirija bo svobodna in bo postala duhovni voditelj vseh afriških in azijskih narodov v boju za neodvisnost, ker so se alžirski borci skovali v trdi borbi za lastno svobodo. V nadaljevanju svojega go-vera je poslanec Luzzatto o-stro napadel italijansko vlad-oo politiko, ki se vdinja mednarodnemu kolonialističnemu aparatu, medtem ko bi morali italijanski državniki misliti na bodočnost in na možnost navezave prijateljskih stikov z afriškimi in azijskimi narodi. Ze zaključek je govornik o-menil protest francoskih intelektualcev in vsega naprednega francoskega ljudstva proti nadaljevanju vojne v Alžiriji in nato pozval vse napredne sile naj dvignejo svoj glas proti vsem grozotam kolonialistov in naj prispevajo, da se rezširi gibanje za solidarnost z alžirskimi borci, ženami in mUdino v borbi za neodvisnost. Omeniti Je še treba, da »e je manifestacije udeležila tudi skupina mlečnozobih fašistov z izzivalnim namenom. Njihova pobuda pa jim ni Uspela, ker so se manifestacije udeležili tudi številni delavci, zato so med * govorom Planinsko predavanje SPDT SPDT priredi v petek 16. trn ob 20.30 v »Gregorčičevi dvorani« v Ulici Geppa 9 pianlnsko in turistično predavanje »Iz naših planin in iz tujih krajev«. Predavala bo dr. Sonja Mašera s predvajanjem številnih barvnih diapozitivov. Danilo Mtcheluzzi pa bo predvajal barvne filmske posnetke z letošnjih planinskih izletov. Prevedel: JARO DOLAR Režiser: BALBINA BARAN** VIC - BATTELINO, kot g0!l arh. SVETA°JOVANOVlC V vlogi Gospe Evgeni« nastop* tržaška rojakinja, članica *J ljanske Drame ELVIRA KRALJEVA Helena - Zlata Rodoškova;Tip karic« Leli Nakrstova; F . - Stane Raztresen; 2°n®‘ec . Edvard Martinuzzi; L0.’ ^ Sivij Kobal; Berač - Alo)z j. lič; Maurizio - Jožko Lu* Isabel Mira Sardočeva, , veva Valerija Silova; F -Miranda Caharija ca»- Gospod Balboa - Modes g cin; Gospa Evgenija - . Kraljeva, kot gost; Julij Guštin. p 0 n ° V 1 1 8 oh l6-a0 v nedeljo, 18. t. m. v AVDITORIJU v TRSI KAZNA OHVKNTII.A Slike, ki jih Je posnel Mario Magajna na sprejemu 28. novem bra t.l. na jugoslovanskem »on zulatu, so na ogled v Tržaški knjigarni v UL sv. Frančiška 29. * * # Tržaški filatelistični klub »L. KOŠIR« Jdtri 14. t. m. ob 20. uri običajni sestanek v novih prostorih kluba, Ul. Geppa 9-II. Delile se bodo vse zadnje novitete. * # * Združenj« Italija-ZSSR v Trstu. Ul. S. Nicolo 11-11., tel. 29403 obvešča, da je v teku vpisovanje za nov tečaj ruskega jezika, ki se bo pričel v sredo 14. t.m. Za pojasnila se obrnite na tajništvo združenja vsak dan od 16.30 do 19.30. MALI OGLASI BKtJS'Nl CARLO, Trsi. Ul Bat tisti 39, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči »ARGO« ter na plin 'n elektriko. Olajšave prt plačilu. Postrežba plina na tlom. — Tel. 29-941. tllllllllll IIIIUII HI IIIIIIIIIIMIII || Hlllllll lllll KIH OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 11. In 12. decembra se Je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 12 oseb. RODILI SO SE: Fablola Gaiius-si, Marco Ardui-rri, Manuela Set-timi, Giorgio Metz, Antonio Vo-disca, Marino Marangon, Miriam Koršič, Alessandra Costantiit In Donatella Verzi. UMRLI SO 57-letnl Vlttorlo Gi-orm-ani, 80-letm Gastone Ses-sa, 82-letna GUda Levi, 87-letna Maria Beraus vd. Mtrcetta, 78-letna Emma Fischer. 82-letni En-nco, Umberto Alberti, 78-letna Maria Dudlne vd. Lorenzutti 71 -letn i Giuseppe Scoccht, 78-letna Carmina Superura vd. Luis, 74-1-etna Maria Tuzzi vd. IUiasch, 71-let rta Lucia Sancin por. Sancin in 83-ietn-a Carla Kraj-nigher vd. Tolusso. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburg, Trg sv. Ivana 5: dr. Praxmarer, Trg Uniti 4; Pre-d:m, Ul. T. Vecelllo 24. Kutina predvaja danes z začetkom ob 18. uri film: «Amsterdam, operacija diamanfi» (Amsterdam operazione diamanti) Igrajo: PETER FINCH, TONI BRITTON in EVA BARTOK ZA6REBAČKI VELESAJAM MEDJUNARODNI PROLJETNI ZAGREBAČKI VELESAJAM 14. ■ 23. IV. 1961. Proizvodi široke potrošnje — Prehrana — Namještaj — Tekstil 1 konfekcija — Revija suvremenog odijevanja — Turi-zam i ugostlteljstvo — Medicina 1 tehnika — Tehnika zavarlvanja — Mjerna 1 regulaciona tehnika — Automacija — Stručna literatura Rok ?a orijavu sndjBlovanja: 15. Kil. MO. INFORMACIJE: ZAGREBAČKI VELESAJAM, Zagreb, Aleja Borita Kidriča, tel. 51-666, telegr. Veletajam - Zagreb m Opozarjamo prebiralce r- ških vasi, ki nimajo V finih dvoran, na nedeljsko e -g stavo igre «Drevesa » stoje* v Avditoriju- VELJAVNI GLEDALIŠČ KUPONI )6 Prodaja vstopnic od Pe^grni, t. m. dalje v Tržaški knTS.-g-j, Ul. sv. Frančiška 20, tel- j-0rn ter eno uro pred Prl9. Ul. predstav v bani Moscou Teatra Romano 2 (nasPr Avditorija). SIK- «Sr Hič -Iviš- PROSVETNO DRLSTy° «A. COKn Z OPČIN priredi v nedeljo l8- l' ob 17. uri v PROSVETNEM DOM na OPČINAH VESEL POPOLDAN ob - odelovanju domače klorne skupine pevskega ra prosvetnega društva ^ pa« iz Bazovice, veselega ^ linskega tria in dueta in Darko. Vljudno vabljeni! ooi Vira uin* Si- Fenice 16.00 «Maciste kraljev«, technicolor, v“7 polenti, Angelo Za no lli, M rest, Chelo Alor.so. . ,e u-Eicelslor 15.00 »...in človek/^, .»ivaril satana«, Spencer c0. FllodrammatU'0 16.00 »Pb0* pirK manoosov«, techmcoldf* Bog a rde. san'°’ Grattacielo 16.00 »Pisma pe-sianske novinke«, Pascaie tit, Massimo Girotti rard Arcobaleno 16.00 »Grbec«, u j. Blain, Anna Maria Ferr vo Garrani. .oiovSč1' Superciaema 16.00 <

' HUSU globoko sožalj® žini in svojcem, | 26. DECEMDRA OD 20. DO 2. — 26. DECEMDRA OD 20. DO 2. 26. DECEMDBA OD 20. DO 2. — 26. DECEMDRA 0D 20. DO TRINAJSTI REDNI OBČNI ZBOR Poleg prosvetne dejavnosti imajo društva še svojo izrecno narodnoobrambno nalogo Minulo nedeljo se je , delegatov 15 slovenskih piosvet. hih društev iz Trsta in tržaške okolice zbralo na 13. red-hi občni zbor Slovenske prosvetne zveze. Gregorčičeva dvorana v novih prostorih SPZ v Ul. Geppa je bila povsem zasedena, kajti na obč-hi zbor so poleg predstavnikov društev prišli tudi predstavniki mnogih drugih slovenskih organizacij v Trstu, nadalje predstavniki Zveze slovenskih prosvetnih društev i2 Gorice, predstavnik PD «Ivan Trinko* iz Čedada, predstavnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, predstavnik Zveze Svobod Slovenije, predstavnik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev iz Nove Gorice ter še mnogi drugi, ki jim je delovanje slovenskih prosvetnih društev pri srcu. Po otvoritvenih pozdravih in formalnostih je dosedanji tajnik SPZ tov. Edvin Svab prebral sledeče tajniško poročilo; Tajniško porodilo Današnjt občni zbor je bil klican za nas sicer nekoliko 110 hitro, zaradi utemeljenih fazlogov, ki jih bomo kasneje obravnavali. Od lanskega občnega zbora do danes je oaoor zveze imel dvaindvaj-*et rednih sej, na katerih je obravnav ll probleme in jim stregel po svojih močeh in Sospodarski zmogljivosti. Zapisniki sej so na vpogled vsem zastopnikom društev. Vsi, ki >mo enkrat ali večkrat prisostvovali občnemu zboru naše zveze, vemo, da se vsako leto pojavljalo isti problemi, ostajajo večkrat nerešeni. Zato naj poteka današnji občni zbor ne toliko v smislu zidanja prosvetnih dvoran, temveč v podrobni analizi načina dela v prosvetnem društvu v mestu in na vasi. Vprašanje društvenih prostorov zveza zelo dobro pozna ‘n je o tem že seznanila vse organizacije in kroge, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo. Poglejmo sedaj, kaj so naša društva delala? Po seznamu ngotavljamo, da imamo naslednja društva: Ivan Cankar-sv. Jakob, p. d. Skedenj, Škamperle - Sv. Ivan, Rade Pregare . Skorklja, Barkovlje, Eonjer Katinara, Valentin Vodnik - Dolina, Slovenec -Borit, Lipa - Bazovica, Slo-vun - Padriče, Andrej Cok -Opčine, Prosek Konlovel, Al-bert Strk - Križ, Igo Gruden -Nabrežina, Zarja v svobodi • Sempolaj. Gmenjena društva delujejo sli tudi ne v različnih pogo-nh. Pod besedo pogoj razumemo društveni prostor, ogre-oan ali mrzel, stolico, mizo, čistočo, pevovodjo, pevce, aktivne člane, knjige m odbor. Pesnica je, da je velikokrat odvisen uspeh vsega dela od dobrega odbora, ki se stalno shaja in išče najrazličnejše možnosti, da uspešno izpelje snoje načrte. Lahko si priznamo, da nismo zadovoljni z de-lom naših odborov, ker mnogokrat ne usmerje jo odbori aašega prosvetnega dela n društvu. Na občnih zborih slišimo kritike zoper nedelau-nost odbornikov in spet utemeljene razloge, zakaj omenjeni odbornik ni delaven, ker nima časa, ker se mu ne zljubi. Pogosto ob negativnih ugotovitvah, da naše prosvetno ^elo upada, obupujemo, ne da iskali pravega vzroka za 1°. Ce pogledamo nekoliko od ~>lize deio naših društev, u-Hotavljamo, da naše društvene knjižnice, kljub izjemam, Premalo delujejo Izgovarja-mo se da m dovolj knjig. ^ zadnjem času smo poskrbe-nekaj najnovejših izdaj in oo mo v novi delovni dobi skrb za nabavo dobre knjige še okrepili. Dolžnost društev D° je, da dobi primernega knjižničarja, ki bo znal knji-Oo ponujati. Upamo, da se vsi odborniki društev strinjajo, kako pozitirno je, če deluje ® okviru društva slovenska knjižnica, ki bi ob poplavi 1‘oltjanskega tiska, pogosto ze-*° auomtjiue vsebine, ki bi ob *ej Poplavi, tujega vpliva da-a našemu človeku možnost, *ld bi prijel tudi našo slovensko knjigo v roke. V okviru knjižnice naj bi bili časopisi, renije. Knjižničar naj bi Po okusu svojih bralcev in osta-lil1 članov društva naročal Primerne časopise in revije ia starejše in mlajše. vprašanje pevskih zborov Je sedaj pred novo obliko de-lo«anja. Doslej smo imeli nekaj močnih zborov, nekaj pa P° številu zelo šibkih, neka-|eri so celo prenehali z delo m. jv a skupnem posvetu s Pevovodji smo osvojili misel da je zelo primerno, če nast ebori nastopajo skupno. V»-deli smo te, da taki skupni zbori m nastopi navdušijo o činstoo in zadovoljijo pevca. 2ato bo zelo prav, da bomo *nči vnaprej skrbeli *n Pr‘ leni imajo odločilno vlogo pevovodje — da bodo naši zbo-ri skupno nastopali in iskali Več priložnosti za to. Padla je misel, da bi se zbori združevati tudi v manjšem ob se-On m tako olajšali večkratno nastopanje na manjših prireditvah in ne samo na Prešernovi proslavi. Združevali bi »j n. pr. takole: Dolina, Boršt, Lonjer; Bazovica, Padriče; Kontovel Križ. Taki skupni zbori bi še vedno šteli tja do 60 pevcev in bi jih ljudje radi poslušali. Dramska dejavnost se že leta drži pravila, da igrajo tisti, ki nimajo dvorane, in ne igrajo tisti, ki jo imajo. Precej aktivni so Prosečani in Lonjerci, ki že več let vztrajno vadijo in st prizadevajo, da nastopijo vsaj z enim delom v letu. Režiserji imajo težave z iskanjem igralcev; zato naj poskusijo igrati moderne stvari, morda niti t e dolgih trodejank, ampak kratke in lahke stvari, ki se lahko vrinejo v vsak program. Folklora, ki našim ljudem tako ugaja, se še nekako drži. Zu folkloro smo poskrbeli zelo dobrega plesnega učitelja, ki je bil večkrat pri nas. Posebno pridni in vztrajni so bili mladi Openci, ki so ponovno obudili svojo folkloro. Položaj naših prosvetnih društev je danes tak, da ve moramo skorajda za nobeno društvo reči, da je z njim vse v redu, da delo teče, da so člani z n j im zadovoljni. No in ta nejevolja to mulo-dušje naših prosvetarjev po društvih srečujemo skozi vse leto. V preteklosti smo mnogo časa posvetili obravnavam za pridobitev novih prostorov tako v društvu kot tudi na zvezi. Nekaj se je že tačas uredilo (Prosek, Skedenj, Škamperle, Križ, I. Cankar,) na vidiku pa so še druga dela za izboljšanje stanja naših sedežev. Prepustimo torej, da bodo drugi poiskali način dogledne rešitve tako perečih problemov pomanjkanja prostorov in vložimo raje naše prizadevanje v drugo smer. To je družabno življenje, o katerem smo govorili precej na predzadnjem in zadnjem občnem zboru. Po vsem svetu že vpeljujejo v podobna društva kot so naša družabno življenje, ponekod imenujejo, to tudi klubsko življenje. V čem je pravzaprav bistvo tega družabnega življenja? Poglejmo malo nazaj, da bomo laže razumeli nujnost uvedbe novega v naša društva. Leta 45 so bili naši ljudje žejni in lačni, če hočete, naše domače slovenske pesmi, sploh vst ga, kar je bilo slovensko, pa naj je bilo to kvalitetno ali ne. Danes ni več tako. Ljudje, ki so v veliki večini prepuščeni samim sebi, ves dan živijo v tujem okolju, ki nanje seveda tudi vpliva. Ce prihajajo vplivi z italijanske strani vemo kakšni so, posebno pa danes, ko določeni krogi vodijo politiko nasilja v rokavicah, tako da se na pogled zdi vse prav, v resnict pa je treba človeku trdne hrbtenice in značaja, da o-stane to, kar je: napreden pošten in zaveden Slovenec. Tisti, ki aktivno sodelujejo v društvih, so redki. Kaj pa o-stali? Ostali pridejo, Če sploh pridejo, na svoj račun enkrat, dvakrat, trikrat mogoče tudi večkrat na leto, ko gredo na prosvetno prireditev, kar pa je za ohranitev narodne zavesti, slovenskega duha v človeku, premalo. Ne bom šel daleč po primer; V Dolini i-mamo društvo, ki trenutno deluje samo s pevskim zborom, to se pravi, da je društvo živo samo v torek in petek zvečer. Pri toliko prebivalcih, kot jih ima Dolina, je število dvajset ali trideset pevcev premalo in premajhno merilo zmogljivosti naše prosvetne organizacije, ki naj bi bila množična, ljudska, napredna prosvetna organizacija Slovencev v Italiji. Tako stanje ni samo v Dolini, pač pa skoro po vseh ostalih društvih. Omenil sem, da imamo v Bazovici dntštvo! Zahvala prof. A. Budalu Občni zbor SPZ je poslal dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku zveze sledeče pohvalno pismo: Spoštovani tovariš dr. ANDREJ BUDAL Današnji občni zbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu je z obžalovanjem sprejel Vaše sporočilo, da zaradi ne preveč trdnega zdravja ne morete voditi današnjega zbora in da niste več v stanu prenesti napore, ki so povezani z mestom predsednika naše Zveze. Trinajst let ste bili na čelu naše Zveze, med temi je bilo mnogo burnih in nemirnih. Vaši nasveti, tehtna be seda tako da bo voda poleti verjetno že tekla radi tega zločina, in sicer Lina Cenčiča, starega 39 let, na dosmrtno ječo in na dve leti dnevne samice, Petra Makori-ča, starega 45 let, pa na 22 let zapora zaradi sodelovanjs pri umoru ter na 1 leto in štiri mesece zapora zaradi ob. rekovanja med razpravo. Poleg tega bosta morala oba plačati zasebni stranki odškod. nino, ki jo bo določilo civilno sodišče. Kot smo že svoj čas poročali, so 6. januarja našli v bližini Mažerol, na cesti, ki pelje proti jugoslovanski meji, slečeno žensko, ki je bila obešena na nekem drevesu. Zenska je imela noge privezane z nogavicami, roke pa je imela privezane na dve drevesni veji z žico. Tedaj so ugotovili, da je šlo za 45-let-no Pierino Cassi.no iz Mažerol in da je umrla zaradi mraza. Po daljši policijski preiskavi so odkrili dva krivca groznega zločina, ki ju je včeraj videmsko sodišče strogo obsodilo. «»-------- Nerodno je padla V civilno bolnišnico so včeraj sprejeli na zdravljenje 34-li-tno Mafaldo Rusjan iz Moše. Zenska je včeraj zjutraj okoli 8. ure odšla na delo v tovarno Safog z mopedom. Prav v bližini tovarne pa je izgubila oblast nad vozilom in padla ter se močno udarila v levo ramo. V bolnišnici so jo zdravniki pridržali na zdravljenju, ker si je verjetno zlomila levo ramo. Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Prehod čez Renu, G. Azhovour, G. Rie-vere, mladini do 16. leta vstop prepovedan. VERDI. 16.30: Variete in kino »Tri tujke v Rimu«. \ ITTORIA. 17.00: dokumentar «Evropa od zgoraj« v barvah. CENTRALE. 17.00: »Tujec«, G. Pech, J. Griffiths, v barvah. MODERNO. 17.00: »Pravica brez postave«. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči iz modernih pip v hišah so- oaprta lekarna Alesani. Ulica vedenjske občine. j Carducci št, 12, tel. 22-68. skupino pričakovali predstavniki SDZL in pa Zveze borcev. Skupno so se odpravili v bolnišnico »Franja«, kjer se je poleg številnih drugih zdra-vilo tudi nekaj Števerjancev, od katerih se dva nista več vrnila zaradi hudih ran, ki sta jih zadobila v borbi. Pred spominsko ploščo, na kateri so vklesana njihova imena, so bivš' partizani položili venec in se s kratkim molkom spomnili na pokopane žrtve. Od tam so se odpravili v samo bolnišnico, kjer je imel predsednik krajevnega odbora SZDL iz Cerknega tovariš Franc Pagon nagovor na vse prisotne, v katerem jih je najlepše pozdravil in izrazil zadovoljstvo, da so se Steverjanci spomnili na Cerkno, ki je bilo zaradi zavednosti med osvobodilno borbo znano po vsej Sloveniji, še posebno toplo je pozdravil bivše borce, ki so preživljali partizanska leta v tPh krajih. Potem, ko je poudaril bratske vezi, ki nas ne-razdružljivo povezujejo med seboj, je dejla, da bodo vsi dobrodošli, kadarkoli ' bodo prišli v te kraje. Tovariš Purgar, ki je bil eder izmed tistih partizanov, ki so sodelovali pri organizaciji bolnišnice in njenem delovanju v osvobodilni borbi, je povedal prisotnim vse težave, s katerimi so se morali ukvarjati, kakor tudi nevarnosti, ki so bolnici pretile s strani okupatorjev. Potem so si prisotni ogledali lesene hišice, stisnjene v globeli med dvema prepadnima stenama, kjer se je zdravilo na stotine hudih ranjencev. Kljub času, ki nas loči od leta 1945, so izredno dobro ohranjene in so neprecenljiv dokument borbe slovenskih partizanov. Od tam so odšli v Cerkno, kjer je tovariš Stane Jež od vasjo na pobočju, kjer so nemške brzostrelke pokončale toliko mladih življenj. V hotelu Nanos v Idriji je bilo izdatno kosilo s hitro postrežbo. V Postojno so prišli izletniki v mraku, kjer so si ogledali jamo. Velika večina je bila že v njej, nekateri pred vojno drugi pa takoj po njej. Prav vsi pa je tudi niso videli. Med temi je bila na primer neka mati iz Števerja-r.a, kateri je učitelj pred 50 leti obljubil, da jo bo skupno z ostalimi učenci peljal v Postojno na ogled jame. Čakala je 50 let, da se ji je ponudila prilika, katere je bila zelc vesela. Večerja, prav tako izdatna, je bila v hotelu Javornik. Po krajšem postanku v Ajdovščini so se izletniki najboljše volje zaradi vsega, kar so videli, odpeljali na svoje domove. Generalni svet Nove delavske zbornice CGIL Število članskih izkaznic se je povečalo za 6 odstotkov Obširna razprava o okrepitvi sindikalne organizacije, ki mora ustrezati modernim zahtevam V nedeljo dopoldne se je v dvorani Giusejipe di Vittorio sestal generalni svet Nove delavske zbornice — CGIL, ki je razpravljal prvenstveno o notranjih sindikalnih vprašanjih zato, da se sindikat tako uredi, da bo lahko še v večji meri odgovarjal in ščitil interese delovnega prebivalstva. Tako so razpravljali o obnovitvi sindikalnih izkaznic za leto 1961, pri čemer je treba podčrtati, da je Nova delavska zbornica CGIL v preteklem letu občutno povečala število članov, saj je število izdanih članskih izkaznic za 6 odstotkov višje v primerjavi z 1959. letom. Tokrat pa gre za napore ne samo, da se sindikat utrdi v podjetjih, kjer je CGIL že dokaj močna in kjer je njen vpliv z vsakim letom bolj občuten, kar je prihajalo zlasti do izraza pri volitvah notranjih komisij. Potrebno je, da CGIL prodre tudi v podjetja in sektorje, kjer je bila v preteklosti šibko zastopana, kot na primer v nekaterih podjetjih v ža-veljskem industrijskem pristanišču. Istočasno pomeni ta organizacijska — lahko rečemo številčna — krepitev sindikalne organizacije tudi korak naprej, da postane CGIL vedno vplivnejši činitelj pri vseh delovnih odnosih v podjetjih. Prav tako je generalni svet podrobno proučil zaključke V. kongresa CGIL o politiki v podjetjih. Tu gre v bistvu za razbijanje zastarelih odnosov, ki še vedno obstajajo v večini italijanskih industrijskih podjetij in če je bil fašizem v splošnem italijanskem življenju premagan, mora biti likvidiran tudi v okviru podjetij. V zvezi s temi vedno ob-sežnajšimi in vedno bolj odgovornimi nalogami sindikalnih organizacij obstaja tudi vprašanje sredstev, saj demokratični delavski sindikat ne more računati na nobeno dru. gačno pomoč, kot na prispevke svojih članov. Zahteve pa so vedno večje, saj postaja na primer sklepanje delovnih po. godb vedno bolj odgovorno in tehnično tudi vedno bolj zapleteno, tako da morajo sindikalne organizacije razpolagati z vrsto najrazličnejših po. datkov, opraviti razna proučevanja itd. Z raznih strani se čujejo predlogi, da naj bi to pereče vprašanje,'ki marsikdaj zavira sindikalno delovanje v veliko škodo vseh zaposlenih, re- šili na ta način, da bi uvedli sistem stalnih prispevkov, kot je to že v veljavi v skoro večini držav po svetu. To bi pomenilo določeni simbolični prispeyek vseh zaposlenih, tu. di onih, ki niso vpisani v nobeni sindikalni organizaciji, kot odškodnino za delo, ki ga je tudi v njihovo korist opravil sindikat s sklepanjem kolektivnih delovnih pogodb in z borbo za spoštovanje in izvajanje teh pogodb. Na vsak način pa bi ostalo plačevanje prispevkov v odnosu do delodajalcev anonimno. Generalni svet je nato sprejel vrsto resolucij in poslal več solidarnostnih telegramov. Zlasti je pomembno stališče proti splošni ofenzivi proti pravicam državljanov in zahteva, da se dosledno izvede ustava. Glede upokojencev svet zahteva takojšnje P.°Y« šanje pokojnin na najmanj 15 tisoč lir mesečno in proporcionalno povišanje ostalih pokojnin ter uveljavitev ostalih zahtev upokojencev. Svet se je izrekel proti zakonu o ukinitvi zapore najemnin in za-hieva ohranitev zapore, dokler se ne zgradijo potrebna sta; novanja. Končno je svet tudi odobril solidarnostno resolucijo z alžirskim ljudstvom. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Razvrednotenje dolarja? VPRAŠANJE: Vsi pravijo, da so ZDA najbolj bogata država na svetu. Sedaj pa sem bral, da prosijo celo pomoči Nemčijo ter da mislijo nekoliko razvrednotiti dolar. Stvar se mi zdi čudna, rekel bi nerazumljiva, zato bi rad vedel kaj več o njej. VDGOVOR: Odgovoriti na to vprašanje, ni lahko, pa tudi če bi bili na tem področju strokovnjaki, kar pa nismo. Gospodarska vprašanja so pač med najtežjimi in vsak gospodarski ukrep ima često svojo pozitivno hkrati pa tudi negativno plat. Vsekakor je ta kriza ameriškega dolarja ali bolje povedano gospodarstva, kriza kapitalističnega sistema sploh in spada v znano opredelitev zaporednih, to je cikličnih kriz. V tem primeru pač ne gre za čisto finančno (to je denarno) ali valutno krizo, mar. več za krizo ameriškega gospodarstva. V tej državi je kljub vsemu bogastvu okrog 5 milijonov brezposelnih in železarska industrija izkorišča samo okrog 50 odstotkov svoje proizvodne zmogljivosti. Ce se bo ta kriza nadaljevala, utegne povzročiti tudi v Zahodni Evropi še bolj resne po. sledice kot zadnji zastoj (»recesija«) v letu 1958. ZDA se namreč niso nikoli popolnoma opomogle od zastoja v letih Skupina včeraj Iz sodnih dvoran vinskih pred s< c bratcev >diščem Predvsem so se morali zagovarjati zaradi pijanosti m upora policijskim agentom Na kazenskem sodišču, ki mu predseduje dr. Edel, se je zagovarjalo včeraj več oseb zaradi raznih prekrškov, ki so jih zakrivile večinoma zato, ker so nekoliko preveč dvignile komolce ter se potem sporekle s policijskimi agenti. Tako smolo je imel 47-letni Pnmo Cenda, brez stalnega bivališča, ki je 15. avgusta letos, se pravi na veliki šmaren, šel v Milje. Ker je bil dobre volje, je sem pa tja popil kak kozarček vina. Kozarec tu, kozarec tam. se je kozarčkov kar precej nabralo, kar je spravilo Cendo dokončno iz tira. Nazadnje se je znašel pred miljskim svetiščem, pred katerim so postavili kiosk za prodajo vina. Cenda je tudi tam zahteval, da mu postrežejo s pijačo, toda go- stilničar ni ugodil njegovi že-Zveze borcev govoril ob spo- [ lji, ker ga je mož imel že pre- iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiin Goričani na «Manevrih» Zabavna komedija je privabila številno občinstvo na obe predstavi SG v Prosvetni dvorani Preteklo nedeljo je Slovensko gledališče iz Trsta imelo svoje drugo gostovanje v letošnji sezoni v Gorici. Tokrat so se nam predstavili s kome-aijo Jožeta Javorška «Mane-vrin, v režiji Jožeta Babiča. O tej komediji se je mnogo govorilo in pisalo že ob njeni krstni predstavi, ki je bila dne 12. novembra v Trstu in ki jo je publika z veseljem sprejela kot delo, ki občinstvo zabava. Zato je bilo zanimanje Za sManevres tudi na Goriškem precej veliko Ze pri popoldanski predstavi je občinstvo napolnilo Prosvetno dvorano. Kot po navadi je bilo pri tej predstavi pretežno občinstvo iz bližnje m daljne okolice, ki je s smehom spremljalo šaljive prizore, ki so jih ustvarili na odru gledališki umetniki iz Trsta Kot znano, gre v tem delu za skupino vojakov, ki so jih na manevrih proglasili za »mrtve« ter se sedaj dolgočasijo v neki vaški prosvetni dvorani, kjer čakajo zaključka vojaških operacij. Pri tem začno piti in vino jim razburi domišljijo. Prosvetni delavec Benko usmeri njihovo razigrano razpoloženje v igro. Na odru, ki je bil doslej zanje mrtvašnica, najdejo gledališke obleke in druge potrebščine skupaj z vlogo Govekarjevega Martina Krpana. Brž se spravijo v gledališke kostume in pred gledalci zaživi zgodba notranjskega junaka Martina Krpana v popolnoma novi obliki, v kateri so igralci ustvarili vrsto komičnih situacij. Kar se izvajanja tiče, moramo pohvaliti prav vse, zlust’ pa sta imela levji delež Silvij Kobal v vlogi cesarice ter Jožko Lukež kot cesar Janez. Pa tudi drugi zaslužijo vso pohvalo, da so dali tudi takemu delu, ki nima posebnih u-metniškth zahtev, odlično izvedbo, ki mu j* zajamčila u-speh tudi pri goričkem občinstvu. Tudi pri večerni predstavi je bila dvorana še kar dobro zasedena, čeprav v nemkoliko manjši men kot popoldne. Pri tem se je ponovno pokazalo, da si naši ljudje želijo poleg drugega tudi takih veselih del, katerih prvenstveni namen je zabavati občinstvo. Zato je prav, da uprava SG upošteva tudi te potrebe našega gledališkega občinstva — it več pod kapo. Cenda se je tedaj razkačil in začel razgrajati. Pristopil je takoj neki policijski agent, da bi ga odpeljal, toda zaman. Cenda se je začel otepati ter brcati agenta. Zaradi upiranja javnemu funkcionarju ter zaradi pijanosti so ga včeraj sodniki obsodili pogojno na 4 mesece zapora in 4000 lir denarne kazni. 30-letni Luciano Matteani iz Ul. Molino a vento 63 se je tudi opil ter potem razgrajal. Sporekel se je s policijskimi agenti in končal v zaporu. Včeraj ga je doletela stroga kazen: prisodili so mu 6 mesecev in 5 dni zapora ter 4000 lir denarne kazni. Državni tožilec je zahteval celo 1 leto zapora. Dogodek, ki je pripeljal Mat-teanija pred sodišče, se je odigral 13. avgusta letos po 22. uri, in sicer na filobusu št. 10, k, se je ustavil na postajališču v Ul. Silvio Pellico. Nenadoma je iz filobusa izstopil neki nadzornik Acegata, ki je zahteval posredovanje stražnike upravne policije. Stražnik je vstopil v filqbus in z njim tudi neki agent javne varnosti. Oba sta se znašla pred Matteanijem, katerega je nadzornik hotel vreči iz vozila, ker je nadlegoval potnike. Policista sta pozvala Matteanija. naj izstopi. Ta se je pa razhudil ter začel obsipati stražnika upravne policije z nič kaj laskavimi vzdevki. Nazadnje je zagrozil, da bo obračunal z njima. Besedam so sledila dejanja. Matteani je odtrgal stražniku en žep ter mu vrgel na tla šlem. Na včerajšnji obravnavi je obtoženec zanikal vse obtožbe. Dejal je, da ni bil pijan, kar bi potrjevalo tudi dejstvo, de ga je sprevodnik sprejel v vozilm^^__ Malteo Grtson, star 48 l«t iz Ul. delle Mura, se sicer m sporekel S policaji. Toda kot je sam kasneje trdil, se je o-pil in v tem stanju zagrešil tatvino, ki ga je včeraj pripeljala pred kazensko sodišče. Bilo je 9. februarja letos, in sicer malo pred polnočjo, ko je neki vojak telefoniral na policijski komisariat v Ul.-dell’Universit6, da gre po Bo-r.apartejevi ulici neki moški, ki nese na hrbtu vrečo. Policijski agenti so takoj pregledali vse bližnje ulice ter kina lu zasledili imenovanega Gri-sona, ki je povedal, da je vre- čo moke res ukradel v skladišču nadškofijske ustanove ttCaritas«, ki ima svoj sedež prav v Bonapartejevi ulici. Grison je poznal skladišče, ker ;e v njem delal kot težak pri tvrdki Comelli. Izgovarjal se je da je zakrivil tatvino, ker jt bil pijan in brez denarja. Sodniki so spoznali Grisona za krivega ter ga obsodili na 8 mesecev zapora in 6000 lir g.obe zaradi tatvine ter 6000 lir denarne kazni zaradi pijanosti. ### Romano Scrlgner, star 31 lfct, iz istrskega begunskega taborišča na Opčinah, se je 13 avgusta zvečer sporekel z nekim Iginom Mesichem, ko sta pila v gostišču ACLI v taborišču. Poklicali so policijskega agenta, ki je odpeljal oba na komisariat. Po poti pa je Me sich nenadoma zavpil od bolečine. Prestregli so ga, preden je padel na tla, ter ugotovili, da ga je Scrigner mimogrede sunil 7. nožem v leva ledja. Zaradi lahkih telesnih poškodb in nedovoljene nošnje roža je sodišče obsodilo včeraj obtoženca pogojno in brez vpisa v kazenski list na 3 mesece zapora. Trčenje motorjev V nedeljo dopoldne se je 47-letni Lorenzo Rossi, kj stanuje na Trgu Sv. Jakoba 15, peljal z motorjem po Ulici Frau-siu proti središču mesta. Ko je dospel na križišče z Ulico Paolo Veronese je trčil ob motor s prikolico, s katerim se je po Ulici Sv. Jakoba pripeljal 21-ietni Giuseppe Granzotto od Sp. Magdalene 497. Zaradi močnega sunka je Rossi zletel z motorja na cestni tlak. padel je tako močno, da si je verjetno zlomil tilnik. Granzotto mu j-e priskočil na pomoč in nemudoma poklical rešilnj avto, s katerim so ga odpeljal, v bolnišnico, —«»----- Z motorjem v obmejne zapornice Na jbmejnem bloku pri Lazaretu pa se je v nedeljo dopoldne ponesrečil z motorjem 48-letni Mario Schergna iz Ul. della Tesa 35. Peljal se je iz Milj po obalni cesti proti Ankaranu, pa je zaradi nepazljivosti ali trenutne raztresenosti s precejšnjo brzino zavozil naravnost v zapornice. Zletel .-e na tla im se je precej pobil ,n rani] Po nosu, po čelu, po levi 1957—58, ko je njihova Pr0" izvodnja padla za 15 odstotkov. Proizvodna zmogljivo^ je sicer močno narasla, toda niti potrebe niti kupna moč je niso dohitevale. Zaradi tega so začeli industrijci ih trgovci krčiti svoje zaloge-Nujno je bilo nato zmanjšanje investicij (naložb), to J* nakupa strojev, obnovitve industrijskih naprav, modernizacije itd. S tem se je ponovno zmanjšala gospodarska dejavnost in po nekaterih cenitvah so se skrčili dobički za kakih 20 odstotkov. Potrošniki so previdni Prl nakupih, avtomobilska proizvodnja se je po skupni vrednosti tudi znižala, število brez. poselnih delavcev znaša 7 o -stotkov vse delovne sile it. • Edina rešitev za ta položaj Je v pospešitvi javnih del, kar pa po drugi strani pomeni povečanje finančnega PT}~ manjkljaja v notranjosti. Spričo tega položaja so začeli k8' pitalisti izvažati dolarje, to je-vlagati jih v razna podjet) v tujini, zaradi česar se larji že tri leta pretakajo v inozemstvo. Čeprav torej ZD mnogo več izvažajo, kot uva žajo, in znaša torej prebitek v čisti trgovinski bilanci kar 5 milijard lir, pa znaša Prl manjkljaj v plačilni bilanci skoraj štiri milijarde dolarjev zaradi ogromnih vojaški stroškov v tujini, zaradi te nične in finančne pomoči žavam atlantskega pakta *® zaradi omenjenega nalaganj8 dolarjev v inozemstvu. Zara i tega so razne države 80 Nemčija, Švica, Velika Brit8” nija, Italija, in celo Japonska močno povečale svoje zaloSe do- dolarjev. V enem samem letu so zlate in devizne rezerve sami Nemčiji narasle od 6 na 7 in pol milijarde dolarje Nemčiji je namreč zaradi prevelikega gospodarskega raz. voja grozila gospodarska kriza, čeprav se to čudno sli *• Zaradi tega je minister za gospodarstvo Erhard zviša eskomptno mero, kar pomeni hkrati zvišanje obrestne n®6*6' Običajna posledica tega ie, se gospodarska dejavnost sk • či, ker je denar, ki ga jemlje-jo podjetniki na posojilo z8 širjenje svojih podjetij, ^ra Čurina posledica tega ie tu v tem, da se je povečal pri tok dolarjev, ker se je anie' riškim kapitalistom bolj spi8 čalo nalagati denar v Ne*. ji, saj so dobili zanj vi»J obresti. Toda ta ogromni dotok d larjev je prestrašil bankirje-ker so se medtem zaradi 8Bie' riške krize začeli širiti 8 sovi o devalvaciji (razv: notenju) dolarja. Tedaj so red-začeli kar na debelo kupovati zlato, da bi ne imeli PreVl,i kih izgub, če bi dolar izgubi na vrednosti. V vseh bankah držav izven ZDA se J ^ namreč nabralo kar za 18 *®* lijard dolarjev, medtem k° I vredna vsa zlata rezerva ZDA samo 18 milijard dolarjev. Čeprav znaša uradna P8 riteta zlata 35 dolarjev z unčo, se je njegova cena n londonskem trgu dvignila k8 na 41 dolarjev. . Zaradi tega so se mora ZDA obrniti predvsem Nemčijo s prošnjo, naj z®-obrestno mero in s ten ' dolarjev ameriških kapitalist® v njeno industrijo. To J Nemčija tudi storila. Nada J pa je Nemčija tudi sprosti okrog 1 milijardo dolarjev, lih je imela v svoji reze^V.g ter odprla dolgoročne t« le gospodarsko nerazvitim vam. Toda Američani sc hitro zavedli, da bo to malo časa koristilo. Ti dolar ne bodo namreč služi-i za n"' Amerik^ vrnd1 kup proizvodov marveč se bodo kmalu • ^ v Nemčijo, katere ptoizv® so cenejši. Za rešitev bodo morali pač seči P® gih sredstvih. Zato je odšel amer sk: 1 ^ kladni minister Andei*®0 . Nemčijo, kjer je zahtevan ® Nemci pomagajo Dri videze nju ameriških čet na n" ^ vem ozemlju. Stroški za ameriških divizij znal-i'3.^ krog 800 milijonov dolarJ na leto in Nemčija na'.i0. prispevala okrog 600 nl' - nov. Adenauer in Erhard P sta to zahtevo zavrni***, * so jima Američani nuao * merili in očitali Nemce®1 tor£J iivitui r vciU) U *v v j f roki in rami ter dobil rahel i hvaležnost. Iz te mo. pretres možganov. i ne bo za sedaj nič kiuna- ((Sklenil sem, da ne bom nikdar rabil orožja)) Mladi francoski izobraženec Noel Favrellier je v časopisu El Moujahid (Borba), glasilu FLN, zapisal svojo izpoved francoskega • dezerterje«, pomemben dokument ob Sartrovem Manifestu 121. Favrellier je avtor knjige Le Desert a l’aube, ki jo je Pred kratkim izdala pariška založba Les Editions de Mi-nuit in po kateri bodo Al-žirci v kratkem posneli film. Sedaj je štipendist FLN in študira umetnostno zgodovino v Ljubljani. «Zdaj je že več kot štiri leta, kar sem dezertiral iz francoske vojske; služil sem v njej kot padalski narednik. Ko so leta 1956 znova vpoklicali prvo skupino iz leta 1953 in sem dobil poziv-nico, sem se skrival, vse dokler niso prišli pome žan-čarii. Nameraval sem jim Kratko malo reči, kaj mislim, toda tega nisem storil: venel sem, da bi bila za mojo mater manj bridka zavest, da sem v Alžiriji, kot pa da trohnim v samici. Poznal sem že Alžirijo: slutil sem v njej dve leti vojaški rok, tik pred izbruhom revolucije. V teh dveh letih sem — čeprav mlad in brez Posebnega zanimanja za politiko — zelo dobro sprevidel življenjske pogoje ‘doma-trnov*. Nedvomno sem videl Malo, toda dovolj, da sem razumel njihov upor in željo po osvoboditvi izpod kolonialnega jarma, ki jih je vklepal v najslabši položaj: Položaj sužnjev. Komaj sem prišel, sem že Moral jasno spoznati tako imenovano »pacifikacijo*. V Boufariku so se padalci spustili v arabsko četrt in pobili sedem civilistov. Naslednjega dne je časopis Echo d’Alger zapisal z velikimi črkami: V Boufariku so padalci uničili uporniško poveljstvo. V času naših prvih o-Peracij je bilo pobitih zelo veliko civilistov, med nji-Mi tudi čisto majhna deklina, ki je, ko smo se približevali vasi, bežala pred na-Mi proti svoji kolibi. Krogla rz puške odličnega strelca oddelka jo je zadela; umrla Je v rokah tega odličnega strelca, ki se mu je kmalu nato zmešalo. Da bi si pomiril vest, sem sklenil, da ne bom nikdar nabil orožja; moja puška je bila vedno prazna. Umreti brez obrambe se mi je zdelo manj strašno ko pobijati ljudi, ki se bore za pravično stvar, stvar, ki jo želim tudi sam. Premestili so nas od zahoda na vzhod in v avgustu 1956 smo sodelovali v operaciji južno od Tebesse, blizu Bil El Atera. Tam so mi zaupali varstvo kakih dvaj-osumljencev in dva u-Jetnika. Osumljenci so bili nomadi, ki so jih vojaški oddelki zgrabili pri vodnjakih, kamor so prišli napojit svoje kamele; dva ujetnika, dPornika, sta bila prijeta z orožjem v rokah. Enega od ujetnikov so po stotnikovem ukazu namestili v helikopter, ki se je dvi-jjnil, nato pa kmalu vrnil bvoz njega. Kar se tiče dru-®ega ujetnika, mladega fan-ta dvajsetih let, je bil do-°čen za prisilno delo v go-zciovih in s tem zapisan smrti. Prvič sem bil tako neposredno vmešan v »pacifika-CIJ°* in odločil sem se za ®kcijo. Ko se je znočilo, sem osvobodil ujetnika in pobeg-nit z njim. V hitrem teku ?e je usmeril k najbližjemu hribu, z Dve uri kasneje sva vzpetine videla žaromete Kamionov, ki so vozili naravnost proti nama. Odločila sva se za beg. Bežala sva Cei teden, hodila sva samo Ponoči, da naju ne zaDazijo ®yioni, helikopterji in oddel-*' ki so naju iskali. Civiliste, ki so nama dajali piti, so zasledovalci zaklali: pred hjihovimi šotori so odkrili hajine sledi. Osmo noč najina bega so naju v puščavi sPrejeli džunuji (alžirski bor-P1, °P- prev.). Bili so toli-0 bolj veseli najinega pri-oda, ker je bil ujetnik e-detl od njih Moral sem ostati osem me-®ec®v med njimi; premeščali 0 Me z enega hriba na drugega v Est Costantinoisu. Vsi ravnali z menoj kot z ratom in ko so me ob premestitvah predstavljali civili-* °m ali drugim oddelkom h.N, so me imenovali: Noel, 'Pravi Francoz*. Kajti to sem in sem še danes zanje. Tisto malo, kar sem se v v°jski naučil o prvi pomoči, je v očeh tovarišev naučilo za strokovnjaka. Ker smo imeli zelo malo zdravil in nobenega zdrav-"hka, ki bi operiral, le prepogosto nisem mogel druge-8a kot gledati, kako tova-Zl*i umirajo, in se sramova-!> da še živim. Sam sem bil ranjen v desno nogo; zadel ; * je drobec rakete, ki jo izstrelil francoski lovec. mladi 1957 me je Amiruš (tedaj Vrhovni poveljnik), ki se je spustil na jug, vzel s seboj nazaj v Tunis. Ko sem se poslovil od tovarišev v gozdovih, sem i-mel bolj občutek, da dezertiram, kot pa tedaj, ko sem zapustil svoj padalski oddelek. V Tunisu sem ostal le nekaj mesecev; odpotoval sem v tujino. Danes, po treh letih, sem spet v Tunisu in lahko ocenjujem prehojeno pot. Svoj čas so me dobri duhovi vabili k spoznanju, da sem v slepi ulici. Danes mi že bežen pogled v francoske in tuje časopise, polne poročil o obtožbah in procesih zaradi nepokorščine ali o mreži podpornikov FLN, dokazuje, da so slepo ulico mnogi spoznali za veliko cesto, še več, za pot, po kateri mora iti ves narod. Res so me alžirski borci sprejemali vseskozi kot enega svojih, toda jaz sem se globoko v srcu imel vedno za Francoza. Tedaj, ko sem šel z na smrt obsojenim u-jetnikom, ko sem odklonil sodelovanje v vojni, krivični že v svojih osnovah, sem bil sam v sebi trdno prepričan, da sem na strani tiste Francije, v ljubezni do katere so me vzgojili. Toda v nekaterih temnih trenutkih sem zdvomil o sebi in o domovini. V tujini sem lahko spoznal, kakšen velik razkol je med Francijo, o kakršni so sanjali demokrati vsega sveta, in pa kolonialistično Francijo, ki vsak dan znova razkriva svojo žalostno realnost. V očeh Alžircev sem pač bil neka Francija, toda človek ne ustvarja domovine sam in zase. Vem da je danes ta Francija na poti k preroditvi. Moja domovina je nekoč o-znanila svetu revolucijo; danes so Alžirci tisti, ki so po njenem vzgledu znova oznanili demokratom Francije pravi smisel in cilj boja, njegovo pravo vrednost. Danes je ideja skupnega boja alžirskega in francoskega ljudstva za neodvisno Alžirijo, boja, v katerem že sodelujejo najjasnovidnejši o-troci obeh ljudstev, pogoj resnično svobodne Francije, Francije, ki ni več mit, ampak močna, v stvarnosti u-resničujoča se ideja. Člani gibanja Jeune Resi-stance, prijatelji mreže podpornikov FLN, vi vsi, ki vas preganjajo, zapirajo, sodijo, preklinjajo in poskušajo u-mazati' vi kažete svetu s svojim delovanjem, da ostaja Francija vredna ljubezni; in vam, J. P. Sartre, Claude Roy, vam sto enaindvajsetim in toliko drugim, ki jim sledite, hočem reči tu, v časopisu alžirskih bratov v boju, da ste s svojim dejanjem dokazali mlademu Francozu, da francoska misel še more mnogim biti ali postati bakla vodnica« Slovenski oktet na turneji po Danski Franciji in Z. Nemčiji LJUBLJANA, 12. — Včeraj je odpotoval iz Ljubljane na 14-dnevno turnejo po Danski, Franciji in Zahodni Nemčiji Slovenski oktet. Prvi koncert Slovenskega okteta bo 14. decembra v dvorani Glasbene akademije v Berlinu. Pred tem bo nastopil na dveh oddajah po radiu. V Kopenhag-nu bo Slovenski oktet poleg koncerta v okviru Jugoslovan, sko-danskega društva imel dva koncerta na televiziji in radiu. Med gostovanjem v Franciji bo Slovenski oktet nastopil v Parizu in treh drugih mestih. '&■ t' 'V l -z. ... Tudi v Avstriji jih ne manjka ■ Ilp!^ Oddelki policije so v Alžiru ustavili sprevod demonstrantov s solzilnimi bombami Pred sodiščem na Dunaju proces proti neonacističnim voditeljem Od pozdravljanja s «heil» in dvignjeno roko do petja nadstiinih himen in antisemitizma - vse je bilo hitlerjansko DUNAJ, 12. t Pred dunajskim porotnim sodiščem se je danes pričel proces proti desetim članom «zveze domoyini zveste mladine« in vanjo vklju. čenih društev zaradi naclonal. socialističnega delovanja. Vseh deset obtožencev je pripadalo, kot je poudarjeno v obtožnici, že dolgo časa izrecno »nacionalnim« mladinskim združenjem, katerih ideje so bile ne samo nacionalistične, panger-manske in anlisemitske, tem- več poudarjeno nacionalsocialistične. Obtoženci so imeli vo. dilne funkcije v teh organizacijah za vso Avstrijo. Čeprav je policija večino organizacij razpustila, so obtoženci vedno ustanavljali nove organizacije in nadaljevali svojo agitacijo. Pozdravljali so z dvignjeno roko in z besedo »heil«. Imeli so tudi posebne čine in od četovodje navzgor so smeli nositi škornje z jahalnimi hlačami. Pri* IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUlllllllllltlllllllllllllllllinnillMIIIIIIIIIIlllllMIIIIIIIIIIIHIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIItlllllllllllllllinilllllltlltlllllfllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIUIIIIII Dva dirkača sta se zaletela v občinstvo na avtomobilski dirki Vreme je postalo hladnejše Petnajst oseb mrtvih V New zamude v prometu Neprevidno občinstvo je stalo deloma na dirkalni progi, po kateri so vozili avtomobili s hitrostjo 170 km na uro BUENOS AIRES, 12. — Na včerajšnji avtomobilski dirki za veliko nagrado Argentine sta se pripetili dve hudi nesreči, ki sta zahtevali 15 smrtnih žrtev, okrog 20 oseb pa je ranjenih in nted njimi nekatere zelo resno. Najprej se je Ruan Carlos Navone s 3vojim avtom zaletel v ljudi, ki so se skrajno neprevidno toliko premaknili, da so zasedli del proge, po kateri so avtomobili dirjali s hitrostjo okrog 170 km na uro. Osem oseb je bilo takoj ubitih, kakih deset pa je dobilo hujše rane. Ko je množica videla nesrečo, je v jezi obkolila avtomobil dirkača, ki se je ustavil, ter mu začela groziti in kričati nanj: »Morilec, kriminalec!«. Navone, ki je bil ves zmešan, je avtomobil spet pognal, prevozil še ostalih šest milj ter zapeljal v cilj. Ves bled in jokajoč je izstopil iz avtomobila, ki je bil okrvavljen in na katerem so se držali drobci mesa in koščki blaga. Takoj nato se je zgrudil nezavesteij. Ko je Navone ušel ljudem, ki so videli nesrečo, so ti začeli metati kamenje v druge avtomobile, ki so vozili mimo. Ze nekaj trenutkov po tej prvi nesreči se je še manj kot 400 m daleč ponovila druga podobna nesreča. Vozač Poli-nio Rosseto je slabo zavozil v ovinek ter zadel v skupino gledalcev. Takoj jih je 7 ubil in ranil spet kakih deset. Dva šilinga po volivcu... DUNAJ, 12. — Tri politične stranke bodo v avstrijski deželi Voralberg prvič v zgodovini prejeie za svoje delovanje denarni prispevek iz javnih sredstev. V Bregčnzu, glavnem mestu te dežele, so sestavili za prihodnje leto proračun, ki vsebuje tudi novo poglavje pod naslovom: »Prispevki za politične stranke, ki imajo svoje predstavnike v deželni skupščini*. Prejeta vsota znaša 233.700 šilingov ali 5.600.000 lir. To vsoto bodo razdelili med socialistično, demokristjansko in liberalno-nacionalno stranko. Vsaka stranka bo prejela dva šilinga podpore za vsakega volivca. Najmočnejša stranka v Vo-ralbergu je demokristianska. Ravnatelj banke odnesel pol milijarde lir? BOČEN, 12. — V Bocnu so »e raznesle govorice, da je ravnatelj podružnice »Banca di Trento e Bolzano* dr. Ta- barelli izginil in odnesel skoraj pol milijarde lir. Odgovorni oblastveni organi teh govoric še niso potrdili, ker niso prejeli še nobene prijave. Predsednik omenjene banke je v Trentu dr. De Gaspe-ri. brat bivšega predsednika vlade Alcida De Gasperija in je zadeva Drav zato nekoliko kočljiva in delikatna — kot poroča dopisnik Anse. ——«s----- Na Dunaju so odkrili spominsko ploščo Lazi Kostiču DUNAJ, 12. — Ob petdeseti obletnici smrti uglednega srbskega književnika in komedio. grafa Laze Kostiča so včeraj na Dunaju odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je živel in umrl 1. 1910 srbski umetnik. Slovesnosti se je udeležil tudi zastopnik Matice Srpske iz Novega Sada, ki je prikazal življenjsko delo Laze Kostiča, zatem številni avstrijski kulturni delavci in Jugoslovani, ki žive na Dunaju. Velike Zaradi slabega vremena državni tajnik Herter, Gates in Anderson niso mogli odpotovati v Pariz na zasedanje NATO ter so odhod odložili za 12 ur je začelo v New Yorku močno snežiti. Snežni metež, ki ga spremljajo močni vetrovi, divja po večini držav ob Atlantiku ter onemogoča letalski, cestni in železniški promet. Najbolj so prizadeta mesta Baltimore, Boston, Filadelfija in New York. Na cestah New Yorka je 30 cm snega. Na letališčih je promet ustavljen, ceste so blokirane in na stotine avtomobilov, kamionov in avtobusov ustvarja v sredi New Yorka ogromen vozel, ki ga ni mogoče odvozlati. Javni prevozi so popolnoma prekinjeni. Sole so zaprte. V Washingtonu, kjer je 25 cm snega, je Bela hiša sporočila, da bodo danes ostali zaprti vsi zvezni uradi razen nekaterih. Tudi šole bodo zaprte. Zaradi slabega vremena državni tajnik Herter, tajnik za obrambo Gates in tajnik za državni zaklad Anderson niso mogli odleteti v Pariz na zasedanje NATO. Odhod so preložili za 12 ur. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiaiiiiiiiii Samo z «anti-materijo» bo moč do najbližje zvezde NEW YORK, 12. — Profesor Lloyd Motz, ki poučuje astronomijo na Columbia univerzi v New Yorku je izjavil, da se bo moral vsak človek, ki bo hote! obiskati vesolje, po-služiti tako imenovane »pro-timaterije*. Dejal je, da bi bila vsakršna druga energija — tudi termonuklearna — nezadostna za neizmerne vesoljske prostore. Najbližja zvezda je 4,3 svetlobnih let daleč od zemlje. Ce predpostavljamo, da bi bodoča vesoljska ladja letela s hitrostjo, ki bi bila za polovico manjša od hitrosti svetlobe, bi kljub temu potrebovala 18 let za potovanje tja in nazaj. Zaradi tega je edina energija, s katero je moč doseči tako hitrost — »antimaterija*. Delci take »antimaterije* — antiproton in pozitron (ki je pozitivni delec elektrona) — so pridobili na umeten način v modernih akceleratorjih, toda samo v zelo kratkih hipih. Ti delci se namreč takoj uničijo z odgovarjajočimi delci matčrije, s katerimi se srečajo. In prav to uničenje, ta Je k°slali so me v tuniške oaze i*r so me negovali in o-Zc*ravili; kmalu sem se vr- hii nazaj k tovarišem. Spo- Kaj mrtvi v Alžiriji, ko pa Je treba izvoliti »ralss«! Sedaj »o tekmovalke predstavili v Parizu, po dveh polfinalnih tekmovanjih v Auxerru in Lyonu pa bodo amiss Francija« izvolili 31. decembra v Aix-les-Bains vrsta eksplozije, ki jo povzročita stik in spoj antimaterije z materijo, predstavlja edini vir energije, ki je sposoben pognati izstrelek do najbližje zvezde. Po načrtih prof. Lloyda, bi zadostovala količina antimaterije, ki bi tehtala toliko kot izstrelek sam, medtem ko bi morala biti količina termonu-klearne energije vodikove bombe za iste namene stokrat večja od vesoljske ladje. Četrti primer umora starke PARIZ, 12. — V zadnjih dveh letih so našli kar tri starejše ženske umorjene na enak način, danes pa še četrto. Gre zn 65-letnn vdovo Aliče Hougron, ki je živela v predmestju Toursa, kjer je prodajala zelenjavo. Njeno telo je bilo z nožem 50-krat prebodeno. Na podlagi prvih rezultatov kaže, da jo je zločinec napadel nenadoma in da je napadalca zgrabila za lase, ki so jih našli v njenih rokah po smrti, ogrebla pa ga je tako, da so ostali za njenimi nohti sledovi krvi. Vzrok zločina je brez dvoma kraja, čeprav ubijalec ni mogel odnesti njenih prihrankov, ki so znašali okrog milijon frankov, ker jih je starka skrila. Odnesel je le njeno denarnico z malo drobiža. Tudi prejšnji trije zločini so podobni zadnjemu: vedno so bile posredi same starejše ženske, napad je bil izvršen zvečer in žrtve so bile večkrat prebodene. Brezsrčni varuh RAGUSA, 12. — Tridesetletna slaboumna Giuseppina Casa je morala živeti nič manj kot pet let v nekem smrdljivem hlevu v popolni temi in v pravih živalskih razmerah. Ko so jo organi oblasti našli, so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili obolelost udov in o-česnega živca. V hlev jo je zaprl njen varuh 75-letni Vin-cenzo Buscemi, po smrti njenega očeta. Giuseppina je bila namreč lastnica zemljišča, ki ga je hotel v celoti uživati njen varuh in je zato nesrečnico zaprl v hlev. cih je grdo vreme in na višinah sneži. Ker so prelazi neprehodni, čakajo na cestah cele vrste avtomobilov in avtobusov. V Fanu je dosegla burja hitrost 85 km na uro s posameznimi sunki do 120 km. Tudi na Siciliji čutijo zimo. Na Etni sneži že od sobote ponoči. V višini 1300 m morajo že s ceste čistiti sneg. Na ligurski obali je postalo Jasno, toda hladno. Na hribih okrog Genove je v višinah 800 do 1000 m sneg. 30 oseb mrtvih pri letalski nesreči BUENOS AIRES, 12. — U-adno javljajo, da je trideset oseb izgubilo življenje, ko je štirimotorno letalo argentinskega vojnega letalstva «T-11» strmoglavilo v San Andres de Giles blizu prestolnice. To je bilo letalo za vojaško pošto, ki je letelo. iz Lime (Peru) v Buenos Aires in "na katero se je vkrcalo več moških in ženskih civilnih oseb, ki so potovale v prestolnico. Letalo se je popolnoma razbilo m nihče ni ostal pri življenju. «»------------------- Zakaj je samega sebe obtožil umora? CAEN, 12. — Mladi Gerard Lerov je več kot en mesec trdil, da je odgovoren za smrt svoje matere, ki so jo našli mrtvo poleg njenega kolesa na neki podeželski cesti nedaleč od njenega stanovanja. Dva izmed njenih treh sinov sta Jrdila, da se je njun brat Gerard začel nenadoma zelo čudno obnašati kot da ga grize vest. Ko ga je preiskovalni sodnik zaslišal, je iziavil: »Jaz sem bil tisti, ki jo je udaril s pestjo, tako da se je zgrudila mrtva*. Toda preiskava je postavila Gerardovo trditev v dvom. Trideset dni je sodnik zasliševal razne priče in proučeval rezultate avtopsije, dokler ni imel v rokah dovolj dokazov za neresničnost Gerardo-ve samoobtožbe. Zaradi tega je izrekel razsodbo, naj se proti njemu sodni postopek u- ustavi. Sele nato je Gerard priznal, da je lagal. Pri tem pa je dodal: »Samo jaz vem, zakaj sem lagal in tega ne bom nikoli povedal. To je moja tajnost*. «»-------- RIM, 12. — Prejšnjo soboto so znanega filmskega igralca Amedea Nazzarija operirali na ledvicah. Po najnovejših poročilih je njegovo zdravstveno stanje dobro. rejali so tečaje ideološke »mistike«, »patriotske« večerne prireditve, vežbanje v streljanju in nočne pohode na podoben način kot pri predvoja-ški vzgoji hitlerjevske mladine. Prepevali so nacislične himne, ki so bile zbrane v zvezkih. Propagirali so antisemitizem, zanikali so grozote uničevalnih taborišč, zasmeho. vali so partizane in odporniško gibanje in označevali kot izdajstvo atentat na Hitlerja (julija 1944). V številnih publikacijah in propagandnih spisih so poveličevali in širili nacistične ideje. Glavna osebnost na tem pro. cesu je Konrad Windisch, ki je bil že enkrat obsojen zaradi neonacistične dejavnosti. Njega so imeli za glavnega vodjo neonacističnih mladinskih organizacij. V listu Bobnar (Trommler) je ponovno protestiral proti ukrepom oblasti glede tako imenovanih nacionalnih združenj. Ko so na Koroškem odkrili neko neonacistično skupino, ki jo je vodil odvetnik Alberti, ki so ga nato preteklo leto zaprli, se je Windisch dvignil v obrambo aretiranca. Alberti je finančno podpiral mladinske »nacionalne« organizacije na Koroškem ter jih oskrbel z nacističnimi publikacijami. Izvid sodnega zdravnika in psihiatra je potem pokazal, da Alberti že tri leta ni pri-števen zaradi možganske oslabitve. (Nacistom v Avstriji se torej res ni treba hudega bati. V najhujšem primeru jih proglase za nekoliko prismuk. njene in potem odpade kazen). iimiimiitiiiiimiiiiiiuimiiiiiimiiiiiiiiitiMiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiii «Mala Jugoslavija* med Ljubljano in Kranjem Zgradili jo bodo na površini dveh hektarov, njene meje bodo dolge tri kilometre LJUBLJANA, 12. — Turistična zveza za Gorenjsko že več let izdeluje nadvse zanimiv načrt: med Kranjem in Ljubljano namerava zveza zgraditi" tako imenovano »miniaturno Jugoslavijo«. Take «miniaturne» države namreč že obstajajo na Nizozemskem in v Švici, pred kratkim pa so zgraditi v Celovcu »miniaturno Evropo«. Pokazalo se je, da take objekte radi obiskujejo turisti, ker jih prav dobro informirajo o mestih in drugih krajih, ki jih želijo obiskati. Razen tega jim omogočajo spoznati prebivalstvo in navade tiste dežele, najnovejše dosežke itd. Zato se vse države trudijo, da bi taka mi. niaturna podoba čimbolj odgovarjala dejanskemu stanju. »Miniaturna Jugoslavija« med Kranjem in Ljubljano bo razdeljena na šest republik, ki bodo dalje razdeljene na manjše enote, področja in o-kraje z vsemi gospodarskimi ustanovami in objekti. Takih objektov bi bilo več kot sto, predvsem pa takih, ki so bili zgrajeni po vojni. Prikazana bi bila vsa prometna sredstva, morja, jezera, gozdovi in polja, planine in doline. Skratka: vse, kar Jugoslavijo najbolje označuje v zemljepisnem, gospodarskem in v vseh drugih pogledih. Taka «mala Jugoslavija« bi bila zgrajena na površini dveh hektarov, njene meje pa bi bile dolge okrog 3 km. Objekte bodo gradili v tistih občinah, kjer se v resnici nahajajo. Gradili pa bi jih učen. ci srednjih šol. Tako bi Zenico z njeno železarno zgradili učenci iz Zenice, glavno mesto Beograd — beograjski dijaki, glavna mesta svojih re. publik pa dijaki iz Ljubljane, Zagreba, Skoplja, Sarajeva itd. Avtomobilske cesle in druge objekte bodo izdelali vi.soko-šolci v svojih delavnicah. Za ostalu dela pa bodo povabili najbolj znane jugoslovanske strokovnjake za reliefe in kar. tografijo. Material bo v glavnem kamen in zemlja. Načrti bodo gotovi šele čez dve leti, najmanj eno leto pa bi trajala gradnja. Lov za diplomate v Karadjordjcvu BEOGRAD, 12. — Predsednik republike, maršal Tito je priredil včeraj v Karadjordje. vu lov za voditelje diplomatskih misij, ki so akreditirani v Beogradu. Tuji diplomati s soprogami in številni jugoslovanski voditelji so bili gosti predsednika Tita in njegove soproge na kosilu in večerji v lovski vili v Karadjordjevu. Pred lovom je predsednik Tito sprejel odpravnika poslov ZAR, ki mu je izročil osebno pismo predsednika Naserja. ■•■uMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiijMtiipiMimiitimiHiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHmmmHiHimHiinMimiimiitiMiiiiiiiiiiiMiMiiMiiimiiiiiMtm Kršitev sprejeti (Nadaljevanje s 1. strani) L Goriški prefekt je razveljavil sklep občinskega sveta občine Doberdob o vzpostavit, vi dvojezičnih napisov krajevnih imen na njenem uprav, nem področju. 2 Na Drvi seji tržaškega pokrajinskega sveta je bilo »lovenskim predstavnikom o-nemogočeno govoriti v materinščini, češ da je uradni jezik le italijanski: 3. zavrnitev zahteve v sodni preiskavi do slovenskem prevodu obtožnice in uporabi tolmača. češ da italijanska ustava ne določa obsega manjšin-«ke pravice; in 4. vsebina uradnega dopisa, ki ga je tržaški vladni komisar poslal predsedniku vlade, ministru za zunanje zadeve in prosvetnemu ministru, da bi preprečil pri podpisu jugo-slovansko-italijanske kulturne konvencije tudi recipročno priznanje diplom. V tem pismu generalni komisar svetuje svo. ji vladi, naj ne prizna diplome, ker bi to lahko povzročilo okrepitev slovenskega iz-obraženstva v Italiji, ker bi Slovenci v večji meri začeli uporabljati slovenščino v stikih z javnimi in sodnimi uradi, pri izpitih za izvajanje po. klica in javnih natečajih!« »Ti štirje ukrepi, zlasti zad-pji, je povzročil gtohoko pre-j'adenost in prolesie slovenske manjšine, pa tudi naše jugo-i slovanske javnosti,« se dalje poudarja v članku glasila SZ DLS. «Zaprepastili so nas pri mitivni konservativni pogledi, ne samo na vlogo manjšine in uresničitev njenih pravic, marveč tudi na gospodarsko in kulturno povezanost področja obeh manjšin z naravnim ju goslovanskim in italijanskim zaledjem. Zaprepastila nas je ciničnost in odkritost dokumenta, ki ne skriva svojih raznarodovalnih teženj in' ciljev. Začudilo nas je dejstvo, da visoki vladni funkcionar, ki je v prvi Vrsti poklican izvajali politiko svoje vlade na Tržaškem, deluje tako moč no pod vplivi mizernih krogov iredentističnih in fašističnih ostankov.« »Ti škodljivi diskriminacijski posegi, ki potiskajo našo manjšino v nujno obrambo njenih življenjskih narodnostnih interesov in kulturnih pravic, so danes nepotrebni tudi zato, ker sploh ne morejo več preprečiti v celoti koristnega, naravnega in ugodnega razvoja nadaljnjega sodelovanja in bilateralnega sporazumevanja. V tem času jih sproža nenačelno popuščanje tisti «manjšini» v Italiji, ki ni zadovoljna s pozitivnimi rezultati jugoslovanskega obiska. Sama objava tajnega pisma, ki odkriva ozadje vzrokov in posledic neenakopravnega položaja slovenske manjšine v italijanskem življenju, tudi do. kazuje, da se je napredna italijanska javnost že močno naveličala neprestanega umetno, ga ustvarjanja barikad med narodi obeh dežel na Jadranski obali. Nedvomno je ta tajni dokument pisan v jeziku, ki je enako tuj jugoslovanski kot italijanski javnosti,« poudarja «Delo». «Nihče ni bolj zadovoljen kot mi Jugoslovani, ako uspemo naša načela aktivnega sožitja med državami različnih družbenih sistemov uveljaviti v konkretni praksi in sporazumu. Se posebej pa smo v Ljudski republiki Sloveniji zainteresirani na nadaljnjem razvoju pozitivnih odnosov ta. ko z Avstrijo kakor tudi z Italijo. V današnjem svetu, ki ga razdvaja toliko globokih nasprotij, v položaju in izkuš. njah Jugoslavije, izpostavljene zaradi njene vloge in irven-blokovske politike miru mnogim pritiskom, pomeni lahko vzgled dobrih odnosov in per. spektivo nadaljnje krepitve teh odnosov z Italijo, ne samo močan prispevek obojestranski gospodarski tu kut turni rasti, ampak tudi prispevek k miru. Ali niso ovire na tej poti resnično nepo. trebne, škodljive?« zaključuje glasilo SZDLS svoj članek, ki ne bi smel naleteti na gluha ušesa ne v Trstu ne v Gorici, zlasti pa ne v Rimu Pevka Mado Robin je umrla i t* Mado Robin, ena izmed najbolj slavnih francoskih opernih pevk, je umrla v nedeljo zvečer zaradi raka. Imela je 42 let. Februarja je bila o-perirana in zdelo se je, da si je po bolezni opomogla. Začela je že spet svojo umetniško dejavnost, toda nenadno poslabšanje njene bolezni ji je postalo usodno. Pevko Robin so imenovali »najvišji glas na svetu* zaradi izredne razsežnosti njenega glasu zlasti v visokih legah. Svojo kariero je pričela z debutom v pariški Operi decembra 1. 1944 v Verdijevem »Ri-golettu*. Potem je sledil uspeh za uspehom in prišla je na največje odre po vsem svetu. Zlasti se je uveljavila v operah »Rigoletto*, »Lucia di Lammermoor* ter »Seviljski brivec*. Ljubljanski pevci v Belgiji in Kairu Vsi trije prvaki ljubljanske Opere, ki so pred kratkim gostovali pri nas — Vilma Bukovec, Ladko Korošec in Miro Brajnik — bodo gostovali v Belgiji, kjer bodo peli v Smetanovi »Prodani nevesti*. Ladko Korošec pa pojde tudi v Kairo, kjer bo pel v Borodinovem »Knezu Igorju* ter Masseneto-vem »Don Kihotu*. Ali jih bomo spričo italijan-sko-jugoslovanskega kulturnega sporazuma lahko kmalu slišali tudi v italijanskih opernih gledališčih? Zgodovina odporništva v šoli že letos S tem, ko je bil dekret o podaljšanju pouka zgodovine vse do najnovejše dobe odporništva ter do ustanovitve Evropske skupnosti, objavljen v Uradnem listu, stopi razširitev programa zgodovine v veljavo že letos. Ta nov program poučevanja zgodovine se tiče klasičnih jn realnih gimnazij ter zadnjih letnikov učiteljišč. Igralca dve uri vklenjena Dve uri sta morala o stati vklenjena Ivo Gar rani in Gian Mario Vo-lonte,- Bilo je na vajah za dramo Sarco m Van l.zetti (znana italijanska anarhista, ki sta bila v ZDA krivično obsojena na smrt na električnem stolu). Po zadnjem dejanju sta Garrani m Vo-lonte stopila pred igral ce, ki igrajo v drami policijske agente, da bi jima razklenili z rok lisice, v katerih sta bila vklenjena. Toda naj so si vsi igralci in še tehniško osebje še toliko prizadevali — lisic nihče ni znal razkleniti. Ker je bilo že pozno, tudi ni bilo mogoče takoj dobiti kakega kovača. Prišel je šele približno dve uri kasneje in v tem času sta igralcema roki že močno otekli, da sta morala potem še v bolnišnico. — 6 — 13. decembra 1960 a Presenetljiv rezultat srečanja «under 23» Bolgarije in Italije Nogometno prvenstvo B lige Po poraznem prvem polčasu (4:0) K1iub porazu Ozo Mantova Bolgari izenačili z Italijo (4:4)še vedno Yodi v lestvici V prvem delu igre prevladovanje Italijanov, v drugem domačinov Zaradi grobe igre zamenjave igralcev in izključitve STRELCI: Perani (I) v 5’, Ferrini (I) v 8’, Perani (I) v 22’, Rossano (I) v 42’ prvega polčasa. Avtogol Trebbija (I) v 2’, Kotkov (B) v 31’, Jordanov (B) v 37’, Košev (B) v 41’ drugega polčasa. BOLGARIJA: Karuškov; Vucov, Kukov; Košev, Di- mitrov, Zlatkov; Rankov, Canev, Jordanov, Kotkov, Kostov. ITALIJA: Albertosi; Burgnich, Trebbi; Bolchi, Guar-neri, Fogli; Perani, Bulgarelli, Altafini, Ferrini, Rossano. SODNIK: Cihat Ergiin (Turčija); STRANSKA: Feyyaz-Tarik (Turčija). SOFIJA, 12. — Neodločen izid, ki so ga Italijani dosegli z Bolgarijo ni nečasten. Nasprotno. Pred tekmo so si mladi igralci iz Italije želeli in so upali na tak rezultat brez zmagovalca in premaganca. Toda ni mogoče razumeti kako je moglo priti do izenačenja, ko so vendar Italijani vodili v prvem polčasu kar s 4:0. Kazalo je, da bodo dosegli presenetljiv visok rezultat. Na igrišču pa je bilo popolnoma nasprotno. Bolgari so sli v napad in so s silo obupancev, ki vedo, da nimajo ničesar izgubiti, spravili Italijane v zagato ter so jim zadali udarec, katerega ni nihče pričakoval. Zakaj je prišlo do takega preobrata? Vprašajte Italijane in vam bodo enoglasno odgovorili, da je delno kriv veter, dalje groba igra Bolgarov in predvsem zamenjave, ki jih po dogovoru ne bi smelo biti. Izgovori pač in vendar nekateri tehtni in upravičeni. Čeprav je v Bolgariji vladalo več zanimanja za nastop Bolgarije v Parizu, kjer je šlo za kvalifikacije za turnir svetovnega prvenstva, je bil sofijski stadion vseeno poln. Prihod plavih in rdečih na igrišče so gledalci sprejeli z burnim ploskanjem in ko je turški sodnik dal znak za začetek borbe, so Italijani izvedli prvi nevarni napad. Nji- iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiimiiim V srednjelafriki kategoriji Benny Kid Paret obdržal naslov svetovnega prvaka NEW YORK, 12. — Pred 6 tisoč gledalci je bilo v nedeljo boksarsko srečanje za naslov svetovnega prvaka sred-njetežke kategorije med prvakom Kubancem Bennyjem Pa-retom in njegovim argentinskim izzivačem Fredericom Thompsonom. Čeprav je Paret ves čas prevladoval, je bil Thompson deležen občudovanja občinstva prav zaradi njegove borbe, med katero je stoično prenašal silovite udarce nasprotnika. Ob koncu dvoboja je Paret izjavil, da je bilo s Thompson nom najtežje srečanje njegove kariere. Dodal je, da ni nikoli iskal prilike, da bi Thompsona položil s K.O. na tla, vendar je upal, da se bo piav zaradi ran še pred določenim rokom predal. Thompson, ki ob koncu srečanja ni kazal utrujenosti, ni nit: najmanj postavil v dvom Paretove zmage, vendar je pnpomnil, da ga udarci nasprotnika niso nikoli zaboleli in da je prav on spustil najmočnejše udarce. «V teku moje kariere* je izjavil Thompson «sem položil s K.O. 50 tekmecev. Lahko rečem, da še nikoli nisem tako močno u-darjal. Paret je pravcata skala*. Paretov prokurator je izjavi:, da namerava Kubanec nastopiti tudi za svetovni naslov srednje kategorije z Američanom Fullmerjem. hov namen je bil jasen: presenetiti že v prvih minutah nasprotno obrambo in jo pre dreti, s čimer bi dosegli psihološki učinek. Italijani se niso zmotili. Bolgare so zmedli in tako ni bilo težko priti do prvega gola. Gostje so oblegali Karuškova vrata in v 5’ se je bolgarska mreža prvič pretresla. Najprej Altafini in nato še Ferrini sta poslala proti Karuškovu žogo in Kukov jo je hotel predložiti nazaj svojemu vratarju. Toda žoga je obstala v mlaki. Hitri Perani je prišel do nje in jo je poslal v gol. 1:0. Vse je kot v sanjah. Italijani so neverjetno lepo igrali in so prevladovali na igrišču. In v 8’ nov gol: Fogli je predložil žogo Altafiniju, ki jo je nemudoma poslal prostemu Ferriniju. Ta je šel z njo še nekaj metrov naprej in je nato spustil silovit strel, proti kateremu Karuškov ni mogel ničesar. 2:0. Italijani niso počivali na doseženih lovorikah in so nadaljevali s presenetljivo hitro in inteligentno igro. Kazalo je, da bo toča golov in gostje so z vseh strani obstreljevali Karuškova, ki si ni mogel privoščiti niti trenutka miru in počitka. Vedno je moral biti na preži in vedno je mo-' ral poseči v borbo. V 22’ zopet nov gol, tretji za Italijo: Peraniju se je posrečilo zbežati Vucovu in Zlatkovu in ko je prišel do žoge, ki mu jo je predložil Bulgarelli, je streljal in Karuškov je moral ponovno kloniti. 3:0. Končno je prišel trenutek tudi za igralce v rdečih dresih. Ti so začeli nevarno oblegati italijanska vrata, toda Albertosi je bil buden in je znal vedno odstraniti nevarnost. Ko so se Italijani rešili stiska, so šli v napad in Perani je za las zgrešil cilj. V drugi akciji je Bulgarelli zadel v mrežo, toda sodnik mu je gol zaradi dotika žoge z roko razveljavil. Ni pa mogel razveljaviti gola, ki ga je v 42’ dosegel Rossano, ko je iz kazenskega strela presenetil bolgarskega vratarja. 4:0. Vsi so bili prepričani, da bodo Italijani tudi v drugem polčasu prevladovali in gospodovali na igrišču. Toda vsi ti so bili v zmoti. Trener bolgarske reprezentance «under 23» Pagačev je zamenjal negotovega Karuškova s Petro-vom in je dal nalogo svojim igralcem naj zaigrajo s pospešenim tempom. Posledice niso izostale. Bolgari so šli v napad in v 2’ je italijanska mreža klonila. Ne morda po zaslugi Dimitrova, ki je spustil iz velike razdalje močan strel temveč po krivdi Trebbija, ki je hotel ustaviti žogo, a ji je samo spremenil smer in jo je'tako poslal mimo prevaranega Albertosija v mrežo. S tem uspehom se je začel vzpon Bolgarov, ki niso štedili niti z udarci in z grobo igro. Igra je izgubila na lepoti in sodnik je moral večkrat seči v žep po notes, kjer si je zapisoval imena nediscipliniranih igralcev najprej Altafini-ja in nato še Ferrinija, ki se je z rokami spoprijel z Jordanom. Toda to še ni nič. V 14’ je Zlatkov brez povoda brcnil Bulgarellija v koleno in ga je tako onesposobil za igro. Bulgarelli je moral z igrišča, njegovo mesto pa je prevzel Rozzoni. Tudi Zlatkov je moral v slačilnico, ker ga je sodnik izključil iz igre. Skoraj istočasno so Bolgari zamenjali Kostova s Kolevom. Čeprav so Bolgari ostali v debetih, se niso hoteli predati. Nasprotno so postajali vedno bolj nevarni, vedno živahnejši in so si tu pa tam nešportno pomagali tudi z grobo igro. Pri piavin pa se je poznalo, da so jim odpovedali živci. Tudi Vucov se je ponesrečil in je moral z Igrišča. Trenerja to ni motilo, temveč je poslal na igrišče Vassileva. Naravno je, da so Italijani protestirali, ker ta zamenjava ni bila predvidena. Sodnik je bil v zagati, ker ni vedel kaj storiti, toda vodja italijanske ekipe Borgogno ga je rešil s tem, da je v zamenjavo privolil- Ta njegov širokosrčni nastop jih je drago stal, ker so Bolgari z dvema svežima igralcema gospodovali po igrišču kakor so hoteli. V 31’ je Kotkov dosegel po akciji Rankov - Jordanov drugi gol. Nekaj minut kasneje je padel še tretji po zaslugi Jordanova. Kar ni nihče pričakoval, to se je zgodilo v 41’, ko so Bolgari končno s Koševom izenačili. Sicer so se Italijani pognali v napad in je le malo manj. kalo, da ni Fogli ponovno povedel plave v vodstvo. Vse te akcije pa so prišle prepozno, ker je sodnik zadnjikrat zapiskal in je poslal že Utrujene igralce v slačilnico. Med Bolgari je vladalo nepopisno veselje, Italijani pa so s sklonjeno glavo zapustili i-grišče in se jezili nad smolo. Sicer ni ta rezultat samo posledica smole, temveč tudi slabega sistema igre v drugem polčasu, škoda, ker so mladi italijanski igralci izgubili na sofijskem igrišču res izredno priložnost za zmago. In to obilno. Tretje mesto moštva iz S. Benedetta v resni nevarnosti - Toča golov v Veroni Kot smo predvidevali, da so i sino in je zato prišla v neljub prognoze v prid domačih moštev, to se je v nedeljskem kolu nogometnega prvenstva B lige tudi uresničilo. Niti eni enajstorici se ni posrečilo zmagati izven doma in med temi spada tudi OZO iz Mantove, ki je morala prepustiti zmago domačinom iz Pra_ ta. Kljub temu spodrsljaju pa so se Mantovanci še vedno obdržali na prvem mestu lestvice. Como se je po nedeljski zmagi nad Triestino zelo približal vodeči enajstorici in kar je najbolj zanimivo, samo 1 točka deli obe moštvi na vrhu razpredelnice. Precejšen neuspeh na domačem igrišču je dosegla Sambenedettese, ki al položaj: kar sedem moštev ji sedaj ogrožajo častni tretji stol in to za pičlo razliko ene same točke. Precejšen uspeh so dosegli tudi igralci iz Catanzara, ki so v Genovi odščipnili domačinom točko. V ostalih tekmah pa se je zmaga nasmejala domačinom. Najvišji rezultat je dosegla Alessandria, ki je gladko odpravila Novaro. Toča golov je bila tudi v Veroni, kjer so domačini dosegli dosežkov, gostje iz Valdagna pa so jim odgovorili s tremi. Vse zmagovite enajstorice so prišle brez posebnih težkoč do uspeha. Med temi so se najbolj izkazale Parma, Palermo in tudi Simmenthal iz Monze. B LIGA je morala deliti točki z Mes-iiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiniiiiiiiiiiiriiiiimiiiiiitiiimimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiitiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Triestina premagana v Comu s 3:0 Trije goli v Luisonovi mreži kljub dobrim začetnim obetom Dobra igra v polju, toda napad brez realizacijskih sposobnosti Sadar končno na svojem mestu IZIDI • Alessand ria-Novara 4-1 •Como-Triestina 3-0 *Genoa-Catanzaro 1-1 •Palermo- Venezia 3-1 •Parma-Brescla 3-9 •Prato-Ozo Mantova 1-9 •Pro Patria-Foggia 2-1 •Sambenedett.-Messina 0-0 •Simmonza-Reggiana 2-0 •Verona-Marzotto 5-3 LESTVICA Mantova 12 7 3 X 15 S 17 Como 12 7 2 3 17 12 16 Sambened. 12 4 6 2 12 9 14 Catanzaro 12 S 3 4 16 13 13 Messina 12 4 3 3 16 12 13 Palermo 12 2 9 1 14 11 13 Pro Patria 12 3 3 4 14 12 13 Slmmonza 12 4 5 3 s 7 13 Prato 12 3 3 4 14 13 13 Novara 12 5 3 4 9 12 13 Venezia 12 3 2 3 14 13 12 Alessandria 12 4 3 5 16 15 11 Reggiana 12 3 3 4 16 15 11 Triestina 12 4 3 5 9 15 11 Parma 12 3 3 6 13 12 9 Foggia 12 2 5 S 9 12 9 Verona 12 2 3 6 12 19 9 Brescia 12 2 4 6 10 7 1 Marzotto 12 3 2 7 11 22 6 Genoa 12 5 4 3 16 17 7 Športne stave TOTOCALCIO STRELCI: v prvem polčasu v 20’ Stefanini I.; v drugem polčasu: v 1’ Fontana, v 37’ Stefanini I. COMO: Geotti; Ballarini, Valpreda; Beretta, Ghelfi, Landri; DelTOmodarme, Stefanini I., Governato, Stefanini II., Fontana. TRIESTINA: Luison; Frigeri, Brach; Sadar, Larini, De-grassi; Fogar, Rebizzi, Secchi, Scala, Fortunato. SODNIK: Roversi. KOTOV: 6:4 za Triestino. KOT OBIČAJNO Triestina se je podala v Como z neprikritim upanjem, da ji bo uspelo prinesti domov vsaj eno točko. Trevisan je dejal, da bi neodločen rezultat predstavljal uspeh, da pa ne izključuje niti zmage, ne glede na to, da je moral vnesti v standardno formacijo nekaj sprememb. Očitno se je zanašal na vesti iz Coma, ki so napovedovale, da bodo tudi pri Comu nastopile tri rezerve namesto treh najboljših igralcev, vključno z odličnim strelcem Teneggijem, ki trenutno vodi na lestvici strelcev. Toda optimistične napovedi se še enkrat niso uresničile. Zakaj? Na to že večkrat ponovljeno vprašanje še enkrat že večkrat ponovljeni odgovor: Triestina nima strelcev oziroma nima niti napada, ki bi bil sposoben spremeniti v gole to, kar zna ustvariti s svojo igro. In v Comu je <* i. j m V ■ ; Prav ko so Italijani menili, da imajo zmago čvrsto v svojih rokah, so jih Bolgari presenetili z živahno igro in z vzdržljivostjo. Bolj ko se Je bližal čas konca tekme, manjša Je bila razlika v golih in ko je manjkalo samo 4’ do končnega žvižga je Košev poslal v mrežo žogo, ki je domačinom prinesla neodločen izid. Na s