ČLANKI IN RAZPRAVE
MADŽARSKI VIRI O
ZGODOVINI PREKMURJA
(S posebnim poudarkom na dokumentih
arhiva žalske županije)
ENDRE GYMESI
Menim, da ni potrebno izgubljati besed o
stičiščih naše skupne zgodovine. Državne
meje se skozi stoletja neprestano menjajo,
zgodovinarji pa so marsikdaj v težkem polo-
žaju, ko skušajo obdelati zgodovino kakšnega
kraja. Marsikdaj predstavljajo glavno oviro
znanstveniku državne meje, saj mu zaprejo
pot do najpomembnejših virov. Tam, kjer sto-
jijo na obeh straneh sovražne politične sile,
pride zgodovinar v nemogoč položaj. Na srečo
se nam ni več potrebno ubadati s temi težava-
mi. Med Slovenijo in županijo Zala vlada že
več kot dve desetletji vzorno sodelovanje. Pri-
če smo mngim lepim skupnim rezultatom na
področju gospodarstva, kulture in na mnogih
drugih področjih. Menim, da smo prebrodili
tudi težave na področju zgodovinskih razisko-
vanj. Kako bi namreč lahko obravnavali in
pisali o zgodovini južnozalske cerkve, če ne bi
poznali gradiva arhiva zagrebške škofije; ali
pa o zgodovini Lendave, brez upoštevanja vi-
rov arhiva žalske županije?
Kako pomembna in aktualna je naša tema-
tika, najbolj ponazarjajo tri, nedavno izšle
edicije na Madžarskem, ki so specialno pove-
zane z zgodovino te pokrajine. Knjiga Bele
Tantalicsa govori o kulturnozgodovinskem
razvoju Lendave; druga, ki obsega 700 strani,
pa ponazarja sociološke aspekte Slovencev in
Madžarov (Madžari in Slovenci. Skupno so-
delovanje ob jugoslovanski meji. Odgovorni
urednik Gyorgy Verseghi. Izdala Državna bi-
blioteka Maxim Gorkij iz Budimpešte.) Tretja
knjiga je krajevnozgodovinski prikaz vasi
Tomyiszentmiklós. Preteklost te vasi je zelo
povezana z zgodovino Lendave.
Tisti, ki se ukvarja z zgodovino pokrajine
ob Muri, je v zelo težkem položaju. To enot-
no področje je bilo v srednjem veku razdelje-
no med dve veliki zemljiški enoti: Medžimur-
je, ki je v srednjem veku pripadalo različnim
zemljiškoposestnim družinam (Zrinjski) in na
področju Lendave nastala zemljiška posest, ki
je prvotno spadala pod rodbino Hahót-
Bànffy, ko so ti izumrli, pod družino Nà-
dasdy, še kasneje pa pod družino Esterhàzy.
Danes lahko zaradi sprememb državnih
upravnih mej raziskovalec tega področja pride
do virov in podatkov, ki ga zanimajo, na naj-
različnejših mestih.
Kar se tiče Medžimurja, je zadeva mnogo
lažja. Ta pokrajina je bila namreč pred letom
1918 samostojna državno upravna enota žu-
panije Zala. Tako lahko raziskovalec brska po
dokaj enotnih materialih in virih. Ker pa cilj
tega članka ni prikaz zgodovinskih virov Me-
džimurja, te raziskovalne problematike to pot
ne bi načel.
Mnogo težji je položaj raziskovalcev Pre-
kmurja. To področje nikoli ni bilo samostojna
državno-upravna enota. Področje Dolnje
Lendave in okolice je spadalo k županiji Zala,
Murska Sobota z okolico pa k županiji Vas
(Železna županija). Raziskovalec teh področij
mora torej pregledati bogato fevdalno arhiv-
sko gradivo obeh področij. Povrhu tega še bolj
zakomplicira nalogo dejstvo, da posamezni
kraji niso vedno spadali k istim okrajem. Tu
je na primer vas Pince, ki je upravno in zem-
ljiško posestno vedno spadala k Dolini (villi-
catus judicatus), od 1536 do 1777 k okraju
Kapomak, od 1777 k na »novo« ustanovlje-
nemu okraju v Zalalövöju, od 1870 dalje k
lendavskemu okraju, od 1880 do 1918 pa k
okraju Letenye. Tako mora v določenih ča-
sovnih obdobjih raziskovalec krajevne zgodo-
vine tega kraja pregledati arhivsko gradivo
vseh teh okrajev. Tu je treba omeniti tudi ža-
lostno dejstvo, da je madžarska javna uprava
marsikdaj »širokogrudno« dala pod en klobuk
Medžimurje in Prekmurje. Tudi to pomeni
resne težave pri raziskovalnem delu.
Tudi glede razdelitve na cerkvene fare razi-
skovanje ni enostavno, saj so do ustanovitve
škofije v Szombathelyu leta 1777 ta področja
spadala pod dve cerkveni oblasti in sicer pod
škofiji v Verszprému in v Zagrebu. Glede cer-
kvene zgodovine moramo torej pregledati za-
grebški, veszprémski in szombathelyski ško-
fijski arhiv. (Marljivejši raziskovalec lahko
pregleda tudi škofijski cerkveni material v
Györu, saj je do leta 1777 tudi ta imel določe-
ne interese in pravice na tem področju.)
Poleg težav pri razdelitvi področja na
upravne in cerkvene oblasti moramo omeniti
tudi jezikovne težave. Madžarski viri so bili
do začetka 19. stoletja v glavnem zapisani v
latinščini, in sicer v specialni srednjeveški
»madžarski latinščini«. Tu bo v prvi vrsti de-
lalo problem razreševanje kratic tudi razisko-
valcem, poznavalcem klasične latinščine. Na
primer: judium=judex nobilium (vaški sod-
nik), itd. Tujim raziskovalcem pomeni pro-
blem tudi branje dokumentov, pisanih v pra-
3
stari madžarščini. Viri iz rane madžarsice zgo-
dovine so vedno strogo razlikovali srbščino in
hrvaščino, kar pa ne moremo trditi za hrvašči-
no in slovenščino. Marsikdaj je prišlo do po-
mote: madžarski uradnik, ki ne pozna slovan-
skih jezikov, marsikdaj zamenja slovenščino
in hrvaščino. Raziskovalec mora biti pozoren
tudi na to. Rad bi še poudaril, da se v zgodnjih
virih marsikdaj pojavi izraz »vend« ali pa
»tot« za slovanski narod, ki pa v danem ob-
dobju ni imel negativnega ali žaljivega prizvo-
ka, kot bi morda to nekdo iz poznejših razlag
lahko sklepal.
Če se povrnemo k prikazu madžarskih vi-
rov: raziskovalci zgodovine Prekmurja morajo
poleg jugoslovanskih virov pregledati in obi-
skati tudi arhive na Madžarskem, le tako lah-
ko pridejo do tistih dokumentov, katere pri
raziskavah potrebujejo. Razen že omenjenih
županijskih arhivov iz žalske in železne župa-
nije ter cerkvenih in drugih zbirk, ima tudi
Državni arhiv v Budimpešti zelo bogate vire,
ki se nanašajo na razna področja Pomurja. Di-
- plomatski oddelek Državnega arhiva hrani na
primer najstarejše dokumente Madžarske (da-
rilna pisma zemljiških posesti, prepise posesti,
pravna zaščita itd.). Ravno tako lahko najde-
mo v Državnem arhivu Madžarske med dru-
gim tudi dokumentacijo družine Bànffy, poleg
tega pa tudi podatke največjega zemljiškega
posestnika tega področja, družinski arhiv
Esterhàrzyjevih. V zvezi s tem zadnjim mora-
mo omeniti, da ne smemo računati na celotno
dokumentacijo, ker je družina prvotno prene-
sla na Madžarsko le pravno-zaščitne doku-
mente. Kljub temu lahko trdimo, da so doku-
menti lendavske zemljiške posesti izredno bo-
gati.
Dolnja Lendava ter večji del o'zemlja len-
davskega okraja sta bila pred letom 1918 se-
stavni del žalske županije. Tako je samo-
umevno, da se dokumenti, ki se nanašajo na
to pokrajino, hranijo predvsem v žalskem žu-
panijskem arhivu v Zalaegerszegu. Predvsem
bogati so dokumenti oblastniških organov ter
upravnih organov županije, ki se nanašajo na
celotno Prekmurje.
Prvi ohranjeni zapisnik seje sveta županije
je iz leta 1555 in je najstarejši tovrstni doku-
ment na Madžarskem. Ker so upravno vlogo v
času fevdalizma mnogo širše pojmovali kot
danes, lahko zgodovinar odkrije zelo pomem-
bne podatke, ki se nanašajo na Prekmurje
(npr. na področju statistike) ravno v teh zapis-
nikih. Delavci arhiva žalske županije so že
naredili popis najpomembnejših zapisnikov
ter registracijo vseh dokumentov iz teh časov
ter so to v posebnem zvezku tudi izdali (Zalai
Gyiijtemény 29. Zala vàrmegye közgyülesi
jegyzökönyveinek regesztài 1555-1711. I. zv.)
Tako je neprecenljiv vir podatkov s pomočjo
imenskega in predmetnega kazala uporaben
in dosegljiv tudi tistim, ki obvladajo madžar-
ščino (originalno besedilo je namreč večino-
ma latinsko in se zelo težko bere). Od teh ra-
nih časov pa do leta 1849 lahko vseskozi naj-
demo v županijskem gradivu podatke, ki se
nanašajo na področje današnje Slovenije. Je-
zik teh virov je večinoma latinski in madžar-
ski, bolj redko nemški oziroma slovenski.
Posebej bi rad opozoril na skupino virov:
- popis plemenitašev
- popis prebivalstva v 18. in 19. stoletju
- podatki o zemljiških posestih in urbarjih
- seznami davčnih obveznikov.
Zelo pomembna je zakonodaja iz časa Ma-
rije Terezije, ki vsebuje celotno zemljiško-
knjižno in drugo gradivo, davčni seznam iz
18. stoletja ter pojDis davčnih obveznikov med
leti 1776-1874. Številne pomembne podatke
vsebujejo tudi dokumenti, sodni akti ter pra-
vosodni zapisi. (Zapisi sodnih obravnav ter
zapisi tožb so pomembni tudi zato, ker se kot
dokazni dokumenti lahko večkrat sklicujejo
na razne zgodnje dokumente oz. kopije doku-
mentov.)
Javna uprava in javna zakonodaja iz časa
Jožefa II. iz županije Zala je v našem arhivu
popolna in vsebuje marsikatero zanimivost
Prekmurja.
Med zgodovinskimi viri po letu 1849 (iz t.i.
kapitalizma) lahko v dokumentih županijske
zakonodaje najdemo tudi izredno pomembne
zapise in podatke.
Nekaj konkretnih primerov:
- C. kr. železnožupanijski dokumenti javnih
oblasti, 1849-60
- dokumenti c. kr. sodišča iz Dolnje Lenda-
ve, 1850-61
- dokumenti c. kr. civilnega sodišča iz Do-
lnje Lendave, 1855-61.
Že prej sem omenil, da v gradivu okrajev
Kapomak, Lövö ter Letenye najdemo lahko
tudi mnogo podatkov, ki se nanašajo na Pre-
kmurje, moramo pa upoštevati, h kateremu
okraju je omenjeni kraj v tistem času spadal.
Žal imamo o krajevni samoupravi le skrom-
ne podatke.
Raziskovalci zgodovine šolstva lahko upo-
rabljajo dokumente županijskega šolskega
nadzomištva (1869-1944), lahko raziskujejo
pravilnike društev in zvez, kot je Alsólendvai
Casino, zgodovinske zapise različnih dejavno-
sti itd. Raziskovalcem in zgodovinarjem je na
razpolago izredno bogata zbirka pravilnikov
različnih društev.
Raziskovalci agrarne zgodovine lahko preli-
stajo dokumente Okrajne gozdne uprave
Lendave (1808-1923) ali dokumente beltinške
zemljiške posesti v 18. stoletju.
Poleg dokumentov za cerkveno zgodovino
imajo tudi že prej omenjeni županijski zapis-
niki sej pomembne cerkvene značilnosti. Na
primer zapisniki iz obdobja 1755 in 1760 red-
no opisujejo borbe, ki jih je Padànyi Biro
Märton, škof iz Verszpréma, vodil z zagreb-
4
škim kapitolom za ponovno pridobitev pre-
kmurskih občin pod okrilje svoje škofije.
Tudi v dokumentih posameznih družin se
skrivajo številni pomembni viri. Iz vsega po-
vedanega sledi, da se nahaja v arhivu županije
Zala, v prvi vrsti med osrednjim upravnim in
pravnim gradivom, še ogromno neraziskane-
ga, še ne obdelanega in za publiciranje zani-
mivega gradiva. Čeprav so že v preteklosti
objavljali pomembne vire, npr. zbirko listin,
ki je dosegljiva na Madžarskem, avtorjev
Nagy-Véghelyi: Zbornik žalske županije ob
mileniju (Zala Vàrmegyei Évkonyv a Mille-
niumra; Monografija Cakovca, delo Kàrolya
Zrinyija (Zrinyi Kàroly Csàktomyai monogrà-
fiàja); Preteklost in sedanjost Lendave (Alsó-
lendva mültja és jelene); Csaba Csapodi:
Gospodarjenje Esterhäzyjevih veleposestev v
1. polovici 18. stoletja (Az Esterhäzyak alsó-
lendvai uradalmànak gazdàlkodàsa a XVIII.
szàzad elsö felében); raziskovanja Józsefa Fare
in Ferenca Gönczija itd., ki se nanašajo na to
področje ter pomenijo izredno bogato bazo
podatkov, če odštejemo znano delo Jozsefa
Holuba (Zgodovina žalske županije v sred-
njem veku), kakih posebnih zbirk podatkov
nimamo. To lahko trdimo kljub temu, da sta
n.pr. med izdajami Arhiva žalske županije iz-
šli dve samostojni deli, ki obravnavata zgodo-
vino Prekmurja: Zalai Gyiijtemény 7. Imre
Szentmihàlyi: Etnografske značilnosti pokra-
jine Hetés in Lendave z okolico (Hetés és Len-
dvavidék néprajzi sajàtossàgai); Zalai Gyiijte-
mény 20. Edit Kerecsényi: Zgodovina in bla-
govna kultura Hrvatov ob Muri (A muramen-
ti horvàtok tórténete és anyagi kulturàja).
V svojem kratkem prispevku nisem imel
možnosti, da bi spregovoril o bogatih virih
Železne županije, ki jih hranijo v Szombathe-
lyu. Poudaril bi samo, da morajo raziskovalci
v prvi vrsti upoštevati podatke centralnih
organov Železne županije, kakor tudi doku- ;
mente bivšega murskosoboškega okraja od ■
leta 1849 do leta 1920, oziroma sodnijske do- :
kumente okrajnega sodišča iz takratne dobe.
Prav tako, kakor zgodovinsko raziskovanje
Lendave in okolice ni mogoče brez poznava-
nja gradiva žalske županije, ni mogoče niti
raziskovanje zgodovine Murske Sobota in
okolice brez pregleda dokumentov arhiva
Železne županije v Szombathelyu.
Zelo pomembno bi bilo torej sodelovanje
zgodovinarjev dveh sosednjih dežel ter določi-
tev skupnih raziskovalnih ciljev za odstrani-
tev belih lis v raziskovanju. Skupaj bi morali
obdelati vse podatke v raznih arhivih, ki se
nanašajo na Prekmurje. Pri tem je realno mis-
liti na izdajo skupnih krajevnih zgodovinskih
monografij ali pa objavo arhivskega gradiva
za določene kraje. Temu pomembnemu delu
in raziskovalni dejavnosti Arhiv županije
Zala daje na razpolago svoje bogato gradivo in
umsko kapaciteto.
Murska Sobota, odposlano 22. 5. 1920
5