Ameriška Domovina
vte Kakn^
N v
JOOdtmCAH m SPIRIT fOR€H»«e m UNOUAG€ ONlf
3d%r& E Bt l €/%IU—H o
f-t/ >v:v*
KO. 35
National and International Circulation 1
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 20, 1967
SLOVCNIAN
MCRNINO N€WSPAP^
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Napeiosl med Ameriko m Rusijo je popustila
Tako je sporočil predsednik L. B. Johnson Kongresu, pa svaril istočasno pred novo oboroževalno tekmo.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je predsednik L. B. Johnson poslal Kongresu šesto letno poročilo o delovanju zvezne agencije za nadziranje oboroževanja in razorožitev. V njem priznava, da je napetost med o-bema glavnima silama sveta, A-meriko in Rusijo popustila, da pa so pred nami odločitve, ki utegnejo sprožiti nov val v oboroževalni tekmi.
Predsednik je dejal, da zadnji razvoj v Sovjetski zvezi, — po-večavanje strategičnih sil in postavljanje protiraketne obrambe —, opozarja našo deželo na nevarnost, da lahko izgubi težko dobljene prednosti. To spoznanje nas lahko požene v novo o-boroževalno tekmo. Obe strani rnorata torej dobro preudariti Vsak svoj korak, da se ne bosta pognali v nov val brezplodne o-boroževalne tekme. To bi bilo posebno tragično, če bi se zgodilo zdaj, ko je mednarodna napetost popustila in je dovolj znamenj, da je medsebojno nasprotovanje manjše.
Kongresu je predsednik L. B. Johnson sporočil, da se bo trudil z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da tak razvoj prepreči in prihrani svetu novo mednarodno na-1 pdtost, ki je nujna posledica Vsake tekme v oboroževanju.
Sfanot se zanima za volitve ¥ J Vietnamu?
WASHINGTON, D.C. — Tisti, ki se poklicno pečajo s presojanjem izjav, ki jih daje se-vernovietnamska vlada, so ugotovili, da je Ho-Chi-Minh zahteval v svoji brzojavki na papeža Pavla VI., da mora Washington ‘priznati” južnovietnamsko O-svobodilno fronto, ni pa več zahteval, da mora Washington videti v vietnamski OF edino zastopnico Južnega Vietnama. Prdijo, da je s tem nastavljena Mašini diplomatom sledeča past:
Ako bi naša diplomacija izjavila, da vidi v vietnamski OF Vstopnico Južnega Vietnama, 'kar ne bi bilo težko, ker je John-s°n že,.izjavil, da more OF igrati svojo vlogo pri pogajanjih, bi lužnovietnamski komunisti lah-k° trdili, da mora tudi OF dobiti Pravico, da se udeleži predsedniških in parlamentarnih voli-tev, ako jo je volja. OF bi tako postala vsaj v ameriških očeh Javnopravna politična formacija •lužnega Vietnama.
-A-ko pa take izjave ne bo, bo-južno vietnamski politični ?r°gi in generali trdili kar na-Prej, da so partizani še zmeraj ClSto navadni uporniki in da za-t° njihove politične organizacije na smejo imeti nobenih pravic Pri volitvah. Zato verjetno naše arzavno tajništvo ne bo dalo podobne izjave, da ne dela sitno-sti protikomunističnim političnim krogom v Južnem Vietna-hiu.
Vremaish
prerok
pravi:
kiblačno in hladnejše z mož-nostjo dežja ali snega. Naj višja taniperatura 40.
Novi grobovi
Mary Orehovec
Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu, 8703 Vineyard Ave., 84 let stara Mary Orehovec, roj. Papež v Kuželjevcu v občini Zagradec na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko pred 65 leti, vdova po 1. 1965 umrlem možu Franku, mati Mary in Frances Kisner, Ed-warda, pok. Franka in pok. Rose, 7-krat stara mati, 13-krat pramati in enkrat pra-pramati, sestra pok. Gertrude Hočevar, pok. Frančiške in pok. Antona. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri, v torek, ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
John Pintar
Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnici, kamor je bil prepeljan nekaj minut preje zadet od srečne kapi, 77 let stari John Pintar s 1183 E. 176 St., vdovec po 1. 1965 umrli ženi Frances, oče pok. Franka, Ernesta in El-merja, 3-krat stari oče, brat pok. Franka. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Čas in kraj še nista določena.
John Aljančič
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 296 E. 194 St. 59 let stari John Aljančič, mož Rose, roj. Rokavec, oče Jamesa in Thomasa, brat Andrewa in Dore Zavrl, sin pok. Johna in pok. Frances, roj. Sepic. Pokoj-
Sporazum v Kongu
Kong;oška vlada se je pomirila z belgijsko rudarsko družbo v Katangi.
KINSHASA, Kongo. — Pretekli petek je 'prišlo do dogovora med kongoško vlado, ki je koncem leta zasegla vso imovi-no Katanške rudarske družbe, in to družbo, ki ima svoj sedež v Bruxellesu v Belgiji. Družba je ob zasegi objavila, da bo prijela vsakogar, ki bi kupil od
Vprašaje varnosti ¥ avtomobilih ni zaspalo
WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za trgovino je objavilo 13 navodil, ki naj zmanjšajo nevarnosti potovanja v avtomobilih. Navodila so na-mejena državnim upravam, kajti guvernerji so v prvi vrsti obvezani, da skrbijo za prometno varnost zunaj nase’ij. Federacija bo guvernerjem samo “priporočila”, naj gornja navodila uveljavljajo. Seveda ne bi priporo-i čila nič zalegla, ako bi jih ne
kongoške vlade kako rudo ali j spremljala nevarno;:;t za državne karkoH drugega iz njene imovi-	da zgubijo m federal_
ni prispevek za nove ceste. Ta strah bo nagnal guvernerje, da bodo ugodili željam federalne administracije.
Državne uprave so povabljene, da v 30 dneh povedo federaciji, kaj jim ni všeč na predlaganih navodilih. Vsekakor bodo pa morale državne uprave do 31. decembra 1968 uzakoniti federalna priporočila, ako nočejo zgubiti 10 C federalnega prispevka za nove ceste,
Navodila so pa prilično obširna: predlagajo vsakoleten pregled vseh motornih vozil, ponavljalne izpite za lastnike šoferskih legitimacij, obvezne čelade za motocikliste, reorganizacijo registracij vseh vozil itd.
ne v Kongu. Predsednik Konga gen. J. Mobutu je robantil in grozil, toda na kraju je spoznal, da ne more opraviti veliko. Tako se je pobotal z družbo, katere premoženje je podržavil.
Kako je bilo rešeno vprašanje lastništva, oziromo odškodnine zanj, ni bilo objavljeno. Za sedaj je bilo le dogovorjeno, da bo podružnica Katanške rudarske družbe prevzela upravo in celotno obratovanje vse njene v Kongu podržavljene imovine za nagrado 5% celotnega izkupička podjetij. Pogodba je bila sklenjena za dobo pet let.
Spor med kongoško vlado in Katanško rudarsko družbo je povzročil ustavitev vseh družbi-nih obratov v Kongu. Kongo je sicer ustanovil lastno družbo Gecomin, ki je postala formalni lastnik podržavljene imovine, toda ni imela ne sredstev, ne o-
prevzeti in obrate voditi finančno in tehnično.
nik je bil rojen v Clevelandu in I sobja, ki bi bilo sposobno posel je bil zaposlen pri N.Y.C. železnici. Bil je veteran druge svetovne vojne Post 999 A.L. in Waterloo Camp 281 W.O.W. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes popoldne ob enih na Lakeview pokopališče.
Powell Morgan Sr.
Včeraj je umrl v Lake County Memorial bolnici v Willoughby zadet od srčne kapi 57 let stari Powell Morgan Sr. s 37223 Euclid Avenue, mož Mary, roj.
Benkovich, preje Kessegich, oče Bevery Rossi in Morgana, 4-krat stari oče, brat Core in Phillipa.
Pokojnik je bil rojen v John-stownu, Pa., in je bil zaposlen pri Chase Brass & Copper. Pogreb bo v sredo ob 1.30 popoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Knolhvood pokopališče.
HUDI BOJI V VIETNAMU
Včeraj je prišlo v zadnjem času do enega najostrejših spopadov na obalni ravnini srednjega Južnega Vietnama. Po ogorčenih bojih so se rdeči umaknili, ko so imeli najmanj 200 mrtvih. Spopad se je vršil nedaleč od področja, kjer so se preteklo sredo udarili rdeči z juž-nokorejskimi marini.
SAIGON, J. Viet. — Na področju Quang Ngai, kjer so preteklo sredo udarile enote 1. polka 2. severnovietnam-ske divizije na položaje južnokorejskih marinov in jih delno zavzele, pa bile nato prisiljene k umiku po težkih izgubah, je prišlo včeraj znova do ostrega spopada, ki se je razvil v dolgotrajno bitko. Rdeči so pustili na bojišču okoli
200 mrtvih, polovico naj bi jih bilo padlo pod letalskimi jdopoldne do 4. popoldne (v sre-napadi in topniškim ognjem. Južnovietnamski bataljon, ki se je bil z rdečimi, je imel zmeme izgube. Na področju, ki je okoli 320 milj severovzhodno od Saigona, se vrše obsežnejše vojaške operacije že od začetka preteklega tedna. |posvečen v duhovnika č.g. Fran-Pri njih sodelujejo poleg južnovietnamskih vladnih oddel- cis Baraga, župnik pri Sv. Lov-
Iz Clevelanda
in okolice
Frijeten obisk—
Za konec tedna je prišel v Cleveland akademski kipar g. France Gorše iz New Yorka. Obiskal je tudi naš urad in izročil prav lepe pozdrave za vse svoje clevelandske prijatelje in znance. Hvala za obisk!
Uprava išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Collinwood, Huntmere, Arcade in Grovewood okolico. Kličite HE 1-0628 od 9.
do do 2. pop.).
Mašniški jubilej—
Danes je 30 let, od kar je bil
Izid nizozemskih volitev pripravil ma!^ presenečeni
- AMSTERDAM, Nizozem. —
Izid narlamentarnih volitev je [severa pa jih skušajo zajeti ame-
kov južnokorejske enote in ameriški marini.
Od pretekle srede, ko so juž-nokorejski marini pokončali 243 I rdečih, je bil včeraj na omenje- j nem obalnem področju to že četrti večji spopad in hud poraz rdečih. Južnovietnamski oklopni oddelki in rangerji so namreč v spopadu z rdečimi na istem področju našteli preko 160 mrtvih sovražnikov. Zastopnik vojaškega poveljstva je dejal, da so napadalci pripadali verjetno enotam 1. polka 2. se-vernovietnamske redne pehotne divizije, ki se je preteklo sredo udarila z južnokorejskimi marini kakih 10 milj proč. Ti potiskajo sedaj rdeče od obale, s
Enkrat so uganili
VATIKAN. — Enkrat se je vatikanskim čenčam posrečilo uganiti. Vat. tiskovni urad poroča, da je znani msgr. Cas-saroli res odšel v Varšavo, da stopi tam v stik s poljskimi škofi. ne pa s komunističnim režimom. Seveda se msgr. Cassaroli ne bo izogibal razgovorom s
približno tak. kot dovali. Obe glavni stranki sta zgubili 10-15“.' volivcev, zato bosta imeli v novem parlamentu manj mandatov, katoliška stranka najbrže le 42 namesto dosedanjih 50, socijalisti najbrže 37 namesto sedanjih 43. Obe skupaj bosta pa imeli večino, čeprav zelo majhno, v parlamentu, ki šteje 150 poslancev.
Najboljše se je odrezala nova “demokratska stranka 66”, ki je pri prvem nastopu dobila 7 mandatov. Po številu mandatov je
poljsko vlado, ako bo dobil od ________
nje potreben namig.	[postala šesta stranka v parla-
To je razumljivo. Počemu naj mentu. Računajo, da bosta obe bi mu pa drugače poljska vlada glavni stranki zopet poskusili dala vizum za vstop na Poljsko? j vladati v koaliciji. Niti katoliška
stranka ne bi namreč mogla na-
Ni znano, koliko časa se bo pa-nežev diplomat mudil v Varšavi, brati med malimi strankami to Rekli so samo, da bo skušal go- liko partnerjev, da bi lahko dalj voriti s čim večjim številom časa obvladala nizozemsko poli-poljskih škofov.	ti ko.
ga napove-1 riški marini. Pri obsežni operaciji sodelujejo tudi južnoviet namske vlade čete. Gre za čiščenje osrednje ravnine ob obali.
Danes je prišlo znova do o jstrih bojev, v katerih so rdeči imeli več sto mrtvih. Včeraj in danes naj bi bili rdeči v spopadih z južnovietnamskimi četami in ameriškimi marini imeli skupno 864 mrtvih.
Slabo vreme je zadnje dni oviralo letalske napade na vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Pri. njih so ameriške letalske sile izgubile v soboto eno letalo F105F. Oba člana posadke pogrešajo. Težki bombniki B52 so bombardirali rdeče oporišče 33 milj vzhodno od Saigona in zbirališče rdečih čet 270 milj severozahodno od Saigona.
Nase desničarske organizacije se uveljavljajo v Washingtonu
CLEVELAND, O. — Naša dežela je preplavljena z desničarskimi organizacijami, z njimi seveda skušajo tekmovati levičarske, ki jih tudi ni majhno število. To so večinoma male skupnosti, ki iščejo zaveznike le v svoji okolici, zunaj nje pa skušajo dobiti vpliv s pošiljanjem pisem, letakov, okrožnic, brošur itd. Le od časa do časa se ta ali ona priplazi na rob naše politične javnosti in tam skuša delati zgago.
Največ desničarskih organizacij je seveda v Wasbingto-nu ali ne daleč od njega. Poleg vseh običajnih nalog, ki si jih nalagajo, se pridno vadijo tudi v vplivanju na kongresnike, senatorje in vodilne u-radnike v naši federalni upravi. Le redke med njimi imajo svoje glavne sedeže zunaj Washingtona, tako na primer znani brezarji, dalje Reformacija 20. stoletja itd. S svojimi političnimi podvigi razburjajo od časa do časa tudi široke politične kroge.
V Washingtonu se pa zad-
nja leta močno uveljavlja Liberty Lobby, t. j. Liga za svobodo. Seveda imajo pa njeni člani svoje pojme o svobodi. Kar ni reakcij onarno ali vsaj konservativno, je sovražnik njihove “svobode”. Pri tako širokem programu najdejo seveda zmeraj predmete za napade. Trenutno so se člani Lige za svobodo vrgli na boj proti konzularni pogodbi z Rusijo. Ne borijo se proti pogodbi v časopisju, na radiju ali na televiziji, glavno orožje vidijo v “obdelavanju” senatorjev. Njim pošiljajo propagandno gradivo, k njim pošiljajo svoje člane, ki pri senatorjih kaj pomenijo. Nje zasipajo s “pismi volivcev”. Liga ima tudi posebno mesečno “Pismo” za svoje pristaše in prijatelje, ki v njem obravnava nevarnosti za ameriško “svobodo”. Na Pismo je baje naročeno 170,000 njenih pristašev in prijateljev.
Liga se je posebno močno uveljavila v predsedniških volitvah. Izdala je znano knjigo “LBJ: Političen življenjepis”,
ki so jo njene organizacije razpečavale po vsej deželi za majhen denar. Liga jemlje na piko tudi senatorje, ki ji niso po godu. Med njimi sta seveda senatorja Fulbright in Morse.
Liga ima tudi svoje pomožne organizacije, na primer Združene republikance za A-meriko, Prijatelje rodezijske neodvisnosti ipd. Ima pa Liga tudi svoje nasprotnike, med njimi se z agilnostjo, toda ne stvarnostjo odlikuje znani časnikar Drew Pearson. On je spravil na dan največ zakulisnega gradiva o podtalnem življenju te in podobnih desničarskih organizacij.
Med male, toda žilave desničarske organizacije spadata skupini, ki izdajata mesečna poročila Human Events in National Events in National Review. Pravijo, da sta to najvplivnejši reviji v desničarskem gibanju in zelo vpo-števani tudi v vodilnih slojih republikanske stranke.
Na drugi strani se pa levičarska gibanja zavedajo, kako
nevarnega sovražnika imajo ravno v teh in podobnih desničarskih skupinah. Zato so organizirali posebno družbo, ki si poklicno prizadeva, da odkriva vse, kar se nanaša na delovanje d e s n ičarskih gibanj. Ima pri tem precejšnjo srečo in odkrije veliko zanimivega, kar pa ne pride v široko javnost. Dnevno časopisje se namreč le redkokdaj spušča v razlago naših ekstremističnih organizacij, ker se boji zamere z desne ali leve.
Politična važnost desničarskih gibanj se ne izraža toliko v tem, kaj one dosežejo, ampak v tem, kaj one preprečijo. V preprečevanju imajo kar čedne uspehe, celo v našem Kongresu. Marsikateri zakon je propadel kot žrtev njihovega rovarjenja. Ker so pa take akcije zvezane z intrigami, podvalami, zastraševanjem itd., prizadeti nočejo priti z resnico na dan, ker bi resnica lahko rodila še večje — škandale.
rencu. Iskreno častitamo in želimo, da ga Bog ohrani še dolgo slovenski župniji!
Zadušnica—
Nocoj ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Emila iMurgela ob 7. obletnici smrti.
! Rdeči križ rabi pomoč—
| Clevelandski odsek Rdečega j križa išče pomoč. — Podrobnosti jv notranjem delu lista!
Kong. Feign a n za trgovanje .)x Vzhodom—
vaviu Kong. M. A. Feighan je preteklo soboto na sestanku v hotelu Sheraton-Cleveland trdil, jda more biti povečanje trgovine Orleansu za umor predsednika jg komunističnimi državami vz-J. K Kcnnedyja.. Njegov CS11'j sl0dne Evrope, omejeno seveda ml jeni morilec H. L. Oswald,, a vojaj'Ko nepomembno blago, jc namreč prea selitvijo vjj.oristna mednarodnim odnosom Dallas živel v New Orleansu. ameriškemu gospodarstvu. Napovedal je aretacije. Ir';x30S]ej je na vse to gledal vedno preiskavi je doslej odklonil;.. mešanimi občutki, tako sodelovanje policije kot tudi FBI.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsedniška komisija za izvajanje zakonov in pravosodje je predložila obsežne reforme v boju proti zločinstvu. Skupno obsega poročilo komisije preko 200 predlogov’.
NEW ORLEANS, La. tožilec Jim Garrison je začel raziskavo o zaroti, ki naj bi jo bili organizirali v New
! Na obisku—
WASHINGTON, D.C. — Komisija za civilne pravice je v sinoči objavljenem poročilu zahtevala konec šolske segregacije, ki naj bi bil dosežen z odredbo, da ne sme biti v nobeni šoli več kot 50% črnih šolarjev. Prav tako se je komisije izjavila za takojšnji konec stanovanjske segregacije.
TOKIO, Jap. — Peipinški radio je priznal danes težave maov- 1 cev v Šanghaju pa tudi v pri- j stanišču Tsingtao v severni j
K svoji teti ge. Neži Debelak. 893 E. 75 St., je prišla na kratek obisk iz Indjije v Sremu njena nečakinja ga. Ana Kovačič. Vse potrebno za pot ji je uredila pot. pisarna M. Antloga. Dobrodošla!
Seja—
Kljub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo popoldne ob dveh sejo v SND na E. G9 St.
Haile Selasie in Hasan II. sta se srečala v — New Yorku
Kitajski, kjer je prišlo do spo- j WASHINGTON, D.C. — Ni rov med pristaši kulturne re- [bilo morda čisto slučajno, da sta volucije in do beja za oblast med njimi samimi. Delavstvo, ki je gradilo utrbe ob meji
abesinski cesar Haile Selasie in maroški sultan Hassan II. bila tekom enega tedna gosta preds. Kitajske s Sovjetsko zvezo, je!Johnsona, potem pa začela poto-začelo odhajati z mejnega vati po Ameriki. Iste dni sta bila področja v svoja stara bivali- j tudi v New Yorku, tam pa je šča v notranjosti dežele. Rde- j Hassan II. obiskal abesinskega ča garda trdi, da je to posle- ; cesarja. Gradiva za razgovore dica ščuvanja Maovih nas-| sta imela gotovo dosti, kajti a-protnikov.	j rabski socijalizem bi rad znova
-----o-----	! zamesil nemire in razburjanje
i med arabskimi strankami in dr-i žavami.
Oče atomske bombe umrl
PRINCETON, N.J. — V soboto je umrl na svojem domu od za trgovino, da je telefonska j raka v grlu 62 let stari dr. J. Ro-mreža dobila v 11 mesecih lan- bert Oppenheimer, načelnik pro-skega leta nič manj kot 568,000 jekta Manhattan tekom druge oritožb radi zlorabe telefonov.' svetovne vojne, v okviru kate-Razvada, da neodgovorni posa- rega je bj]a izdelana prva atom-
Zloraba telefonskih pogovorov hitro narašča
WASHINGTON, D.C. — Načelnik federalne komisije za ko-munkacije Hyde je izjavil pred oosebnim senatnim pododborom
mezniki kličejo nalašč in s hudobnimi, pa tudi grdimi, nameni neznane telefonske naročnike in jim delajo sitnosti, pa tudi strah z napačnimi poročili, na primer o smrtnih slučajih v Vietnamu.
ska bomba.
Dr. J. R. Oppenheimer je bil pred drugo svetovno vojno povezan s komunisti in je zato po koncu diaige svetovne vojne izgubil zaupanje atomske komisi-
in grožniami, lažnjivimi napo- je. Dr. Teller ga je obdolžil, da vedmi itd.	je nasprotoval gradnji vodikove
bombe. Atomska komisija se je leta 1963 z njim pomirila in mu podelila F er mi j e vo nagrado ^50,000 v “priznanje za izreden prispevek k teoretični fiziki in znanstvenemu vodstvu”.
Predsednik senatnega pododbora senator Pastore je izjavil, da bo predlagal Kongresu zakon, ki naj strogo kaznuje vsako zlorabo telefona. Zakon bo predvideval denarne in zaporne kazni.
2
ATBIfrRTkAA DOMOVINA FEBRUARY 20, 1967
Mmjmji iHmmm
mtissemmm
5=s
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
~ NAROČNINA:
'čs Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $§.00 za S mesec«
6* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.09 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
ŠUBSCEIPTION RATES: ~
United State*:
$16.0© per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* .smada and Foreign Countries:
per year; $3.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83	No. 35 Monday, Feb. 20, 1967
Za ali proti tovarišu Mau
Kitajska zmeda je le še po imenu kulturna revolucija. Saj vlada tovariša Mao-Tsetunga ne more več z običajnimi varnostnimi organi krotiti upornikov, je že morala poklicati vojake na pomoč. Vojaki so se pa samo deloma odzvali vladnemu pozivu. Nekateri jo podpirajo, drugi se kujajo, tretji so pa že na strani revolucijonarjev, to je režimskih nasprotnikov. Peiping ni več središče državne moči, provinca za provinco skuša živeti na svoje, kakršne so pač lokalne razmere.
Prišel je torej čas, da začne svet premišljevati, s kom naj potegne, ali z režimom tovariša Mao-Tsetunga ali proti njemu.
Marsikomu je Mao prihranil izbiro. Njegova skupina je namreč začela že pred časom divje napadati vse, kar se ne strinja z njo. Napadi so veljali predvsem komunistični bratovščini. Tisti komunisti na tujem, ki jih je Mao označil v komunističnem svetu za “revizijoniste”, hlapce kapitalizma, odpadnike in izdajalce, nimajo nobene izbire. Jim ne preostaja drugega, kot da se odločijo za nasprotnike Maove skupine. Seveda je za marsikaterega komunista izredno težko, da se odloči že sedaj proti režimu tovariša Mao-Tsetunga, akoravno je v očeh njegovih pristašev že obsojen in proklet. Nihče namreč ne ve, kaj se na Kitajskem lahko vse zgodi.
Zato je zaenkrat samo Moskva napravila sklep, da se loči od Maove struje in da se zavzame za kitajske “delovne množice”, ki so proti Maovim pristašem. Iz previdnosti jim ne daje še nobenega pravega naslova. Ima prav. Maova o-pozicija sicer trenutno raste po številu in obsegu, toda nima še skupnega organizacijskega jedra, je razbita po provincah in pokrajinah. Manjka ji skupnega vodstva, in to je zanjo največja nevarnost. Maova struja je pa še zmeraj dobro organizirana, ima svoje vodstvo in svojega voditelja, kar pri rumeni rasi pomeni veliko več kot pa na primer pri beli.
Značilno je, da se ostali komunistični svet še ni jasno opredelil ne za Maovo skupino ne proti njej. To velja posebno za evropske komuniste. Kako komunisti še zmeraj omahujejo, se vidi po težavah, ki jih ima Moskva s sklicanjem novega mednarodnega komunističnega kongresa, ki naj bi obsodil kitajsko tovarišijo. Kremlj ima prikrito srčno željo, da bi se tak kongres vršil še pred praznovanjem 50-letnice oktobrske revolucije. Položaj je pa danes tak, da ni dosti upanja, da bi bil kongres do oktobra že o-pravljen. Tako bo Moskva še naprej morala nositi glavno težo prerekanja s Peipingom, kar je pa obenem tudi dokaz, kako zelo je padel njen vpliv v vrstah mednarodnega komunističnega gibanja.
Motil bi se pa, kdor bi mislil, da so nevtralci med komunisti brez skrbi. Imajo jih dosti in še celo zelo velike. Vedo namreč o bodočnosti kitajskega komunizma le eno alternativo; ako zmaga Mao, bo komunistični svet ostal dejansko razklan, akoravno voditelji komunizma tega ne bodo hoteli formalno priznati. Če bo pa razklan, bo zgubil veliko svoje udarnosti, kot to nazorno dokazuje zgodovina mednarodnega komunizma zadnjih 6-7 let. Čg zmagajo Maovi nasprotniki, se bo pa pojavilo vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli ne samo do Rusije, ampak tudi do komunizma kot takega. Ali ne bodo še naprej ostali nezaupljivi do “belega” komunizma in viseli na “rumenem”, kot ga je naslikal Mao?
Tako bo sedanja kitajska državljanska vojna — drugače sedanjih razmer na Kitajskem že ne moremo imenovati — pustila za seboj svoje posledice tudi takrat, ko bo že odšla v zgodovino. O teh posledicah morejo imeti komunisti le megleno predstavo, ki dovoljuje samo sklep, da posledice ne bodo samo dobre, naj zmaga Mao ali njegovi nasprotniki.
V	podobni zagati je tudi svobodni svet. Nima' prav nobenih simpatij za strujo tovariša Mao-Tsetunga in mu ne privošči zmage. Na drugi strani so tudi Maovi nasprotniki zanj prava uganka. Ne ve, kaj naj od njih pričakuje, akt) zmagajo. Lahko bi spor v mednarodnih komunističnih vrstah še poglobili, kar bi bilo dobro, lahko bi pa tudi iskali novo skupno mednarodno rdečo organizacijo, to bi pa bilo slabo za svobodo. Zato so se v svobodnem svetu le redki o-predelili za ali proti Mau.
V	še hujši zagati je naša dežela. Njen trenuten naroden interes ji svetuje čim več sporazumevanja z Rusijo. To je trenutno tudi ruski interes. Položaj je torej idealen z mednarodnega vidika, toda drago ga mora plačati Amerika in ne Rusija. Amerika se mora postaviti v dvoboju med Moskvo in Peipingom na rusko stran in biti proti Maovi skupini. Odtujiti se mora torej Maovim nasprotnikom, še predno ve, kaj so, kje sc in kaj hočejo.
To je gotovo veliko tveganje, ki je našo politično jav-
nost že začelo deliti. Nekateri se bojijo odločitve; mislijo, da je treba ostati v kitajski državljanski vojni na poziciji nevtralnega opazovalca, dokler se razmere na Kitajskem tako ali tako ne konsolidirajo. To stališče nam bo nakopalo zamero v Moskvi in zavrlo sporazumevanje s Kremljem.
Drugi zopet mislijo, da se je treba postaviti na Maovo stran. Le Maova skupina nam daje jamstvo, da do sporazuma med Moskvo in Peipingom ne bo prišlo, kar bi za stalno ohromilo komunistične življenske sile. Res bi bilo to treba plačati z zgubo simpatij v Moskvi, toda to ne bi bila prevelika cena za tak uspeh.
Tretji so za politiko, ki obsoja Maovo gibanje in hvali njegove nasprotnike. To stališče bi naravno olajšalo našo politiko do Moskve, zato bi pa poslabšalo stike s Peipin-gom.
Naša diplomacija o vsem tem molči. Zdi se pa, da se nagiba k sporazumu z Moskvo. Njena razlaga je preprosta: Rusija in Kitajska sta velesili. Že po zemljepisni legi naše dežele bo naša politika imela več trenja s Kitajsko kot z Moskvo. Lažje bo torej ostati v prijateljskih odnosih z Rusijo. Na drugi strani bo Rusija bolj navezana na Ameriko kot Kitajska, kar je tudi res. Zato bo verjetno končno vendarle zmagalo stališče, da se je treba povezati z Rusijo proti Kitajski.
j BESEDA IZ NARODA
Omlšiisk® kosi!©
CLEVELAND, O. — Dostikrat si mislim, kako pravzaprav malo slišijo naši otroci slovensko. Še največ slišijo v družini od očeta in matere; od bratov in sester pa niti ne vselej. Zunaj doma slišijo le še v cerkvi, če se udeleže slovenske maše. Slovenskih kulturnih prireditev pa je med nami vedno manj, tako da tudi tam naša mladina ne sliši slovenske besede. Tako je v Clevelandu, kjer so slovenske naselbine še kolikor toliko strnjene o-krog svojih župnij. Kako bridko pa je v tem pogledu šele tam za slovensko besedo za naše otroke, koder ni ne slovenskih služb božjih in drugih slovenskih cerkvenih prireditev! Po vsem tem moramo priznati, da imajo naši otroci na splošno bore malo priložnosti govoriti odnosno slišati slovensko besedo, kaj šele da bi slovenstvo v svojih mladih dušah mogli doživljati.
Po teh mislih pridem do vprašanja naših sobotnih slovenskih šol, njihovih nalog in njihovega pomena. Te so tiste, ki domu — družini najbolj pomagajo pri slovenski vzgoji otrok. One so tiste, ki odpirajo našim otrokom pogled v duhovne zaklade naše besede.
Prihodnjo nedeljo ima Slovenska šola od Sv. Vida v vidovski farni dvorani svojo prireditev. Čisto navadno slovensko kosilo ali obed bo to. Lepo vabim, še več, prosim zlasti vse slovenske družine, da pridejo to nedeljo skupno v dvorano in tam skupno kosijo. Verjemite, tudi to bo dobro in narodno zelo blagodejno vplivalo na vaše otroke. Tudi v tem bodo namreč doživeli in občutili nekaj našega, slovenskega. — Matere in očetje, pogovorite se in pridite v nedeljo vsi na kosilo v farno dvorano. Nekaj žrtev jev tem, toda samo žrtev rode uspehe, posebno pri vzgoji. Razen tega pa boste s svojim obiskom tudi gmotno pri-oomogli k vzdrževanju sobotne Slovenske šole. Odbor staršev vas pričakuje. Hvaležen vam bo za vso pomoč in podporo, izplačala pa se vam bo po vaših otrocih.	J. S.
—-----o------
Sep kisiha mpekefeneew v Wewkurghii
CLEVELAND, O. — V sredo, 22. februarja, ob dveh popoldne se bomo člani in članice kluba slovenskih upokojencev v New-burghu zopet sestali na seji v Slovenskem nahodnem domu na 80. cesti.
V prvi vrsti bi Vas rad, dragi člani in članice, spomnil na to našo sejo, da ne pozabite, potem pa bi Vas tudi rad povabil, da ja zagotovo pridete, vsi, z Maple Heightsa, z Garfield Height-sa, z zahodne strani našega velikega Clevelanda. Povabil pa bi rad tudi tiste naše rojake in rojakinje, katere le od časa do ča-
sa srečujemo. Meni se zdi, da se na vsaki naši seji pomladim, čeprav sem najstarejši pri klubu. Prijetno se počutim in srečen sem, da se na jesen življenja lahko štejem za člana kluba slovenskih upokojencev.
Na naši prihodnji seji to sredo bomo razpravljali o važnih zadevah, rešili bomo tiste, ki so zadnjič ostale nerešene. Po seji, ki običajno ne traja dolgo, se bomo usedli k pogrnjenim mizam in naše brhke upokojenke nam bodo zopet postregle z o-kusnimi prigrizki in kavo. Občudujem te dobre žene, ki tekajo lahkih nožič naokrog, kot da imajo komaj dvajset let, čeprav nekatere krase srebrne niti las.
Skoraj bi rekel, da vam lahko jamčim, da se boste pomladili, če se vpišete v naš klub. Mesečni prispevek je malenkosten, samo 25 centov. Za en kvoder boste torej dobili toliko razvedrila. Naš newburški klub ni tako številen kot sc nekateri drugi. Največji je menda v Euclidu, saj se bodo kmalu upravičeno lahko postavili, da imajo že 500 članov in članic. Lepo bi bilo, da bi naš newburski klub dosegel vsaj polovico tega, 250 članov in članic. Zato vljudno vabim vse, ki še niso pristopili, da to čimpreje store v lastno veselje in zadovoljstvo.
Do naše prihodnje seje bodite najprisrčnejše pozdravljeni!
Jakob Resnik
------o------
Mm križ potrekijs prosSovoifke
CLEVELAND, O. — Clevelandski Rdeči križ se obrača na žene raznih narodnosti za prostovoljno pomoč v njegovi kantini na 1227 Prospect Avenue.
Ste morda med tistimi, ki rade kuhajo in pečejo? Te kantina Rdečega križa namreč najbolj potrebuje.
Prostovoljke za pripravo jedi pomagajo Rdečemu križu enkrat na teden po štiri ure. Te prostovoljke so sestavljene v posamezne skupine. Vsaki dan pripravi ena od teh skupin opoldansko kosilo za kakih 100 oseb.
Veliko žena ni še nikoli kuhalo ali peklo za večje število ljudi. Druge bi se zopet rade naučile novih receptov ali pokazale svoje izkušene recepte in talente ostalim.
“Vse prostovoljne kuharice Rdečega križa imajo eno skupno lastnost: vse so rade v kuhinji, vse rade pripravljajo jedila,” pravi Mrs. Rosenthal, predsednica Prehranjevalnega oddelka Rdečega križa. Ta je tudi pohvalila žene raznih narodnosti, kako odlične kuharice so, in kako dobre recepte imajo. “To so žene, ki znajo pripraviti res o-kusna, domača jedila in se ne zadovolje samo v takozvanimi televizijskimi obedi iz škatelj,” je dejala Mrs. Rosenthal.
Food Service volunteers, tako se te prostovoljke imenujejo, imajo pa še eno drugo važno na-
logo: v slučaju kakršnekoli nesreče so poklicane, da pripravijo hrano za ponesrečence oziroma žrtve nesreče. Z vajami enkrat na teden, jih clevelandski Rdeči križ postopoma pripravlja na dan, ko bodo morda morale prehraniti množico žrtev, je dejala Mrs. Rosenthal.
Nekega dne v letošnji pomladi bo pripravil clevelandski Rdeči križ poseben tečaj za može in žene, kako pripraviti masovno brano. Vsi, ki bi se radi tega naučili, ste prošeni, da pokličete Rdeči križ — 781-1800, ali pa njegove predmestne podružnice.
A. D.
-----—o------
Zanimiva brošura
OAKLAND, Calif. — Te dni je izšla v Piedmontu, Kalifornija, brošura z naslovom “Com-munismus as I know it”. Avtor je preč. g. Vladimir Kozina.
V prvih poglavjih pisatelj razloži bistvo komunizma in njegovo zgodovino, nato pa v zgoščeni obliki popisuje vsa tragiko Slovencev med vojno, podprto s konkretnimi dokazi in imeni, med katerimi so tudi slučaji, ki do sedaj niso bili obelodanjeni.
Popis pokolja pisateljeve družine naredi brošuro še posebno zanimivo. Nato preide na vetrinjsko tragedijo, korajžno pokaže izdajstvo zagrešeno po Angležih. Na koncu poda sliko današnjih razmer v Sloveniji in nevarnosti, ki pretijo Ameriki pred komunizmom.
Brošura je pisana v brezhibni angleščini in bo prišla posebno prav onim, ki želijo informirati o naših razmerah anglosaški svet, zraven tega pa tudi za našo mladino, ki ni doživela revolucije.
Naroča se pri pisatelju Rev. .Father Vladimir Kozina, 322 St. James Drive, Piedmont, California 94611. Stane 50 centov.
L. V.
/z NAŠIHVRST
Nanaimo, B.C. — Spoštovano uredništvo! Oprostite prosim moji mali zamudi. Danes pošiljam naročnino za celo leto.
Ameriška Domovina mi zelo ugaja in jo res težko čakam. Ker je Nanaimo tako zelo daleč od slovenskega Clevelanda, potrebuje list kar precej časa, da me doseže, včasih štiri, včasih pet dni.
Zimo imamo tu v našem delu Kanade, v okolici Vancouver Islanda, letos zelo milo. Je precej dežja, zato mislim, tudi bolj trpimo za nevšečnim revmatizmom.
Jaz sem prišla v Kanado leta 1953 iz Trbovelj. Zato bi zelo rada slišala kaj od kakega naročnika iz Štajerske ali Dolenjska. Leta 1945 sem zgubila moža in brata. Komunisti so se hvalili, da so ju ubili, jaz pa še vedno upam, da sta živa.
Lepo pozdravljam uredništvo, upravo in naročnike lista. Vsem želim še mnogo zdravih in srečnih let.
Anna Blazich
*
Cleveland, O. — Spoštovani! Najlepša hvala za Vaše obvestilo, da mi je potekla naročnina. Ker Ameriško Domovino zelo rada berem, Vam takoj pošiljam nadaljno naročnino. Želim Vam mnogo novih naročnikov in najlepše pozdravljam vse osobje Vašega podjetja!
Mrs. Rose Strumble
9
St. Boniface, Man. — Spoštovano uredništvo! Prejel (sem Vaše ljubeznivo obvestilo, da mi naročnina poteče 26. februarja 1.1. Z velikim veseljem obnavljam zopet naročnino za eno leto.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen in jo vsak dan komaj čakam. Takoj je vzamem v. roke, da jo hitro pregledam.
' Zanimajo me svetovne novice in dopisi iz življenja naših rojakov. Dobro bi bilo, da bi se tudi'
Slovensko letalsko podjetje “Adria” se uveljavlja
V Ljubljani ima svoj sedež letalsko podjetje “Adria-aviopro-met”. Daši mu beograjski politični in gospodarski krogi niso naklonjeni (ti forsirajo Jugoslovanski aerotransport JAT, ki če le more pri svojih poletih bojkotira slovensko letališče na Brniku pri Ljubljani), se Slovenci vedno bolj uveljavljajo v mednarodnem svetu. “Adria-aviopromet” do zadnjega ni smel imeti lastnih rednih prog po državi in v tujino; vse to je bilo pridržano le JAT-u iz Beograda. Zdaj pa je podjetju končno le uspelo, da je vzpostavilo redno progo z Alžirijo, konec februarja pa bo odprlo še novo progo Beograd-Tripolis.
Pač pa slovensko podjetje že dalj časa zelo uspešno izvršuje razne priložnostne (charter) polete, ki se jih poslužujejo zlasti turisti v poletni sezoni. Tako računajo, da bodo letos slovenska letala prepeljala 15,000 potnikov in prečkala okrog 20-krat Atlantik. Obeta se tudi prevoz vojaških enot Združenih narodov na Sinaj.
Slovensko letalsko podjetje u-živa v inozemstvu zelo velik sloves zaradi svoje solidnosti (kar ne velja za JAT-letala). V držanju voznega reda so tako točna, da so uslužbenci na letališčih že ponovno dejali slovenskim pilotom: “Kadar vi pristanete, nam ni treba pogledati na uro, ker točno vemo, koliko je.” Vse to je eno z drugim pripomoglo, da je imel “Adria-avio-promet” lani okrog 3.4 milijona dolarjev dohodkov in računa tudi letos na podoben uspeh.
Podražitev avtne zavaro valnine
V Jugoslaviji so v novim letom precej podražili ceno za zavarovanje motornih vozil. Tolažijo se pri tem s tem, da bo “na cestah več reda,” ker se bodo lastniki avtomobilov zelo trudili za varnost, ker jim bo sicer grozilo novo povečanje zavarovalnine.
Brezposelnost jih tare
Uradno je bila pretekli mesec v Sloveniji je nekaj nad 13,000 brezposelnih ali le 2.4% celotne delovne sile. Brez obrtnikov in kmetov je namreč bilo v Sloveniji redno zaposlenih 543,826 o-seb. Po uradni poti so v letu 1965 poslali na delo v tujino iz Slovenije 7,805 oseb, lani pa 12,497, torej skupaj preko 20,000,
winnipeski Slovenci malo zganili in kaj v list napisali. Že zelo dolgo ni bilo nobenega poročila iz Manitobe v Kanadi.
Bodite vsi najlepše pozdravljeni!
Anton Fonda
©
Oregon City, Ore. — Spoštovani mi! Prav lepa hvala za Vaše obvestilo. Ameriška Domovina mi je zelo priljubljena in jo vedno težko čakam. Rada berem dopise iz raznih naselbin in Vesti iz Slovenije, da kaj izvem iz starega kraja. Vsem, ki se trudite, da je naša Ameriška Domovina tako zanimiva, se naj-lepše zahvaljujem in pošiljam nrav lep pozdrav.
Mary Polajnar
m
Stickney, lil. — Spoštovani! Pošiljam Vam naročnino za eno leto. Prav lepo se Vam zahvalim za redno pošiljanje lista in Vam obenem želim mnogo naročnikov.
Lepo pozdravljam!
Anton Guštin
North Surrey, B.C. — Cenjeno uredništvo! Kakor vidim, bo moja naročnina kmalu zapadla. Ker sem z listom zadovoljen, jo obnavljam zopet za eno leto.
Ostajam Vaš prijatelj
Joseph Jarc
ki bi sicer bili doma brez posl Ljubljansko “Delo”, po katerem posnemamo to poročilo, priznava, da je šlo veliko Slovencev na delo v tujino tudi na svojo roko.
V vsej Jugoslaviji je uradno brez posla 200,000 delavcev, 300,-000 pa jih je na delu v tujini. Vprašanje je pereče, in o njem so morali radi ali neradi razpravljati na plenarni seji Centralnega komiteta Zveze komunistov pretekli mesec.
Med brezposelnimi v Sloveniji je prijavljenih tudi preko tisoč oseb s srednjo in visoko izobrazbo.
Čez leto dni dve novi elektrarni
Če pojde vse po sreči, bo dobila Slovenija v teku enega leta dve novi elektrarni: z nekako enoletno zamudo bo dograjena prihodnjo p o ml a d elektrarna Srednja Drava I, ki bo dajala 133,000 kW električne sile, in končana bo tudi kalorična elektrarna Trbovlje z zmogljivostjo okoli 100,000 kW. Termoelektrarno Šoštanj III, ki bo dobavljala del električne sile tovarni glinice in aluminija Kidričevo, bodo začeli graditi letos. Predvidoma bo imela 275,000 kW zmogljivosti. Kdaj bo dograjena zavisi od razpoložjivih sredstex in drugih okoliščin.
Z gradnjo treh novih elek trarn bo združena gradnja prenosnega omrežja visoke napetosti. Slovensko električno omrežje je povezano s hrvaškim, pa tudi z italijanskim in avstrijskim.
železnice obnavljajo počasi
Železnice v Jugoslaviji modernizirajo s krediti Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Pri tem ne napredujejo v predvidenem obsegu. Tako so lani izvedli le 66% predvidenih del, kar označujejo za ugodno, ker so v prej š n j i h letih izpolnjevali “plan modernizacije samo 10-odstotno”. Mednarodna banka je Jugoslaviji sporočila, da bo po letu 1969 ustavila vse kredite za ta namen.
Železnice v Sloveniji, ki so bile med najbolj donosnimi v vsej Jugoslaviji, so prišle v finančno stisko in nameravajo u-kiniti promet na nekaterih progah, ki ne krije stroškov. V zvezi s tem so veliko razpravljali o železnici v Beli Krajini. Preko železnic Slovenije je šlo vedno veliko tovornega prometa proti morju. Sedaj so Jugoslovanske železnice določile za proge na pristanišča srednjega Jadrana veliko nižje cene, da bi pritegnile tja promet s prog v Sloveniji. Slovenski železniški skupnosti so prepovedali, da bi svoje cene prilagodila onim cenam. To so storili, še predno je končana železniška proga na Koper, da bi že v naprej onemogočili njeno konkurenco. Res, čedno bratstvo! V Ljubljani so se nekaj časa nad vsem tem jezili, nato pa so utihnili, ko so videli, da je vse zastonj, ker je “šlo za višje državne interese”. Marjan Dermastja, generalni direktor Jugoslovanskih državnih železnic, je Slovenec, pa ni proti tem “višjim državnim interesom” nič u-krenil ali pa pri tem ni imel u-speha.
Eno miliiardo za kulturne dejavnosti
Ljubljanski župan M. Tepina je trdil v razgovoru na televiziji da stroški za kulturno dejavnost v Ljubljani preraščajo finančno zmogljivosti občine. Ta daje sedaj nekako eno tretjino svojil1 sredstev, okoli milijardo starih dinarjev, v te namene. Pritožil se je nad osobjem Mladinskega gledališča, ki da skuša preko časopisja pritisniti občino za fi' nančna sredstva, še predno se je skušalo pogovoriti o tem z njenim vodstvom samim.
SMERISKS ddmuvins
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
“Ah, gospod voditelj!... Že vidim, da bova ta mesec v medsebojnem boju zlomila mnogotero kopje. O ljudeh imam namreč precej drugačno mnenje kot Vi. Za svoj del bi dejala, da se mi zdijo moški sebični... brez širokega razmaha ... brez poleta. Nam ženskam je pa požrtvovalnost malone prirojena.. .Kaj heki bi počeli moški... in tudi vi duhovni, brez nas? ... Prav kmalu bi Vam bil neznosen dolgčas na svetu, če bi bili na njem sami moški. Da, da, le pomeniva se o tem!... Kajne, prav posebno zabaven bi bil planet, če bi prebivali na njem sami gospodje ... Pojdite, gospod voditelj, ali se Vam ne zdi, da napak gledate? Še naš Gospod je imel svete žene okrog sebe!...” “Ampak svete!”
Tu je moral gospod voditelj prekiniti svoj odgovor, kajti tisti hip je Rolanda odprla vrtna Vrata.
In kakor da je zaslutil njen povratek, je isti hip Roger Maude vstopil v salon.
“Torej kako ste se odločili?” e vprašal.
“O, še nič! ... je odgovorila leta Cecilija. “Gospod voditelj me je izpraševal... in pogovarjala sva se povsem druge stvari.”
“Ali ne smemo izvedeti, kaj?” je vzkliknila Rolanda z otroško kretnjo.
Teta Cecilija se je obotavljala ...
“Seveda...” in s poudarkom vsakega zloga, je rekla: “... Pogovarjala sva se o zakonu ..
Tedaj se je Roger Maude ozrl v Rolando, Rolanda pa je pogledala svojo teto.
In mlada dvojica je zardela — |globo(ko zardela ... kakor da je ona nenadoma razumela misel, ki je navdajala njega.
XIV. poglavje.
Zadrega ni trajala dolgo, kajti vstopila je Filomela z velikim zvrhanim krožnikom ...
Videla je vstopiti gospoda in, ker se je razgovor zavlekel, se ji je zdelo primerno pripraviti čaj, kremo, maslo in sladkarije.
Gospod voditelj se je sicer hranil... toda čaj je prijetno dišal, maslo je bilo sveže, mleko z -debelo smetano in pecivo je hilo domače.
Med tem ko je mazala teta Cecilija sirovo maslo na pecivo, je skušala navezati pogovor na vPrašanje gospoda voditelja:
“Ce sem prav razumela, nameravate napraviti dolg izlet po °toku...”
“Da, toda bojim se, da bo Predrago ... Izg leda, da imajo vozniki v poslednjem času višje •cene nego v Parizu samem!”
“Ali se Vaši dečki bojijo hoditi peš?”
“Nikakor ne! Naravnost navdušeni so za peš izlete! Pri tej Priliki lahko pohvalim naše Parižane, da so izvrstni tekači “Izvrstni!”
“Kako da ne!... V Parizu, na Asfaltu in na tlakovanih cestah Pri vhodu in izhodu podzemske železnice prehodijo vsak dan Precejšnjo pot in še vse bolj dtrudljivo nego na deželski.” “Ce je pa tako, zakaj se ne °dločite za izlet v prekrasni gozdiček la Blanche? Zajutrek vzamete s seboj in si ga privoščite
divji morski obali. Nato na-daljujete pot v Herbaudiere, kjer je ribiški pristan našega otoka. Tam so znameniti solnčni 2atoni; a zvečer se vrnite po §iavni poti.”
Gospod voditelj in Roger sta Se spogledala; oba je predlog enako mikal.
Teta Cecilija je ujela to nemo sP°gledovanje obeh Parižanov,
h	FEBRUA Sfig' imfnsn	R m iOiiii
12	13114115116!	.Hiii
i m	gajii MU	
KOLEDAR
društvenih
prireditev
ki otoka nista poznala in radi tega nista imela nobenega resnega povoda, da bi o predlogu razpravljala.
Tedaj je s svojo običajno dobroto in postrežljivostjo... malo pa tudi s svojo pretkanostjo saj človek nikdar ne ve, kaj prav pride, kajne, tetka Ceci-uja? — predlagala, da bi napravili nekak pripravljalni izlet v ožjem krogu, n. pr.: gospod voditelj, Roger Maude, njena nečakinja in ona. Napregli bodo starega Pentapona in se bodo vozili v la Blanche, mimo velikega in malega Vieila in mimo Madeleinp. Voziček je samo za štiri 'Osebe, toda te sedijo udobno in Pentappn ima čvrste noge.
Sveti Ebeaubuche bodo obljubili izvrstno jajčno jed za lepo te ... To svetnico od nekdaj časte domačini, ker je priproš-njica za dež in solnce, pod pogojem, da prosilec izpolni svojo obljubo v dveh dneh. Napravili bodo torej jajčno jed iz dvanajstih jajc in Filomela jo bo odnesla zgodaj zjutraj tistega dne, ko se bode izlet vršil, siromašni družini v soseščini.
Za svoj del se more teta Cecilija ponašati, da pozna opatijo in gozd la Blanche, kakor nihče drug . .. Dobro ve, ob kateri uri nudi sleherna razgledna točka svoje naj lepše. Ona in njena nečakinja bosta pokazali gospodoma take stvari, za katere še domačini ne vedo. Torej pojutrš-njem ob dveh popoldne bi odšli in dobrih pet ur jim bo na razpolago za ta prvi in krasni izlet, kateremu bi sledili še drugi. Seveda bo lahko gospod voditelj napravil potem tak izlet z vso kolonijo...”
Vsa srečna radi veselja, ki ga je tako vzbudila, je zaključila teta z zmagovitim glasom:
“Kako torej mislite?”
“Mislim,” je odgovoril gospod voditelj, “da ste nam prava za-ščitnica... še več, prava mati!” Torej vidite, da ni prav, da omalovažujete ženske ...”
“Bodite uverjeni, da vas visoko cenim! In zelo sem Vam hvaležen! ...”
‘Človek bi dvomil o tem, če bi Vas bil slišal malo prej .. Rolanda, škoda, da te ni bilo zraven... Če bi bila slišala gospoda voditelja... našega lju beznivega gospoda voditelja.. kako je 'pravkar zaničljivo govoril o ženskah ...”
Oh, na splošna ... samo na splošno! ... In posegel sem tako daleč nazaj ... do zemskega raja!”
“Naj bo, odpuščeno Vam je Pojdite in ne grešite več!”
Poslovila sta se, oba dobre volje, gospod voditelj pa je mo-ral na silo odvesti Roger j a, ki bi se bil prav rad še nekoliko pomudil. Rolanda je gledala za njima; sato se je vrnila k teti in je vprašala v skrbeh:
Ali ste dobro premislili ta nagli predlog?”
Ne vem, čemu bi bilo treba toliko premišljati izlet v la Blanche in v Herbaudiere ...” “Torej poj demo po peščeni poti?”
“Seveda!”
“Mimo Filbertovega doma?” “Kajpada, saj je tik ob poti.” “Vsi štirje na vozu?”
“Vsi štirje na vozu... Pa zakaj me vprašuješ?”
(C	f >>
Tedaj se je teta ozlovoljila: “Ne vem, kaj bi nam moglo braniti, da se vsi štirje na vozu popeljemo mimo hiše njegovega Veličanstva gospoda Filberta! (Dalje prihodnjič)
FEBRUAR
26. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi kosilo v šolski dvorani. Postrežba od 11. dop. do 3. pop.
26. — Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road od 3.30 popoldne svoj pomladni koncert.
MAREC
11.	— Klub slov. upokojencev na
Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-letnice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.	— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo od 8. zjutraj do 2. popoldne postregel v farni dvorani z omleti in klobasicami.
12. — Clevelandska federacija
slovenskih narodnih domov bo imela banket “mož leta” v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
19. — Cerkveni pevski zbor Ilirija priredi Velikonočno kantato v cerkvi Marije Vne-bovzete ob 4. pop.
APRIL
1.	— Akademsko društvo Sava
priredi večerjo in ples.
2.	— Moški pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
8. — Društvo SPB Cleveland priredi zabavni večer s plesom v Baragovem - domu.
15.	— Pevski zbor Korotan priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave.
16.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani.
22.	— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave.
23.	— Glasbena Matica poda
Slov. nar. domu na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert.
30.—Pevski zbor Planina priredi
pomladanski koncert v SND na Maple Heights, 5050 Stanley Ave. Začetek ob 4. pop.
30. — Mladi harmonikarji podajo
koncert v farni dvorani pri Sv. vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
MAJ
6., 7.— 30. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdina Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue.
7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. _ Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
14. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
28. — Slovenski spominski dan.
— Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road.
JUNIJ
4. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ preredi piknik na farmi sv. Jožefa.
10.	in 11. — DSPB Tabor-Clcve-
land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi.
11.	— Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balincar-s;ko tekmo in večerjo.
18. — Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. _ Slov. kult. društvo Triglav
JULIJ
1	— Clevelandska federacija
slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
2. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
23.	— Slovenski športni klub
priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST 20. — Slov. kult. društvo Triglav v Milwaukee priredi v Priglav parku drugi letni piknik zdru-zžen z mladinskim športnim dnem.
SEPTEMBER
in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
24.	— Oltarno društvo fare sv. Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato ob z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER 1. — Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7. — DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
14. _ “Slovenska noč” v avdi-
toriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester. 29. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER 5. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
19. — Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
DECEMBER
3. — Moški pevski zboro Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
Habsburžani pustili za seboj veličastnega, vse je bilo vpreženo v proslavo nekdanjemu ilegalcu, ki je skozi Dunaj hodil iz Jugoslavije v Moskvo in nazaj. Kosilo na dvoru sredi Dunaja, večerja v Schoenbrunnu, diplomatski sprejem v znani Viteški dvorani, opera “Netopir” v dvorni operi, vse je častilo Tita.
Za politične razgovore ni ostalo dosti časa. Zato so bili politični krogi v zadregi, kje naj iščejo pravi vzrok obiska. Končno so dognali, da želi Tito naj-brže pospeševati stike s Srednjo Evropo, ker mu pota po Aziji in Afriki ne donašajo več posebne koristi. Da si bo Tito lahko domišljali, da je nekaj več od kraljev in cesarjev, so njegov dvorni vlak spremljali helikopterji od meje v Špilju do Dunaja in nazaj.
biti kitajske psovke hujše od ru- litično življenje. Sestal se bo skih. Zadnji teden je pa moskovska Pravda napadla kitajske tovariše ravno tako grobo in neolikano kot napadajo že dolgo Kitajci Ruse. Tovariši si torej lahko čestitajo med seboj. Dosegli so ravnopravnost v divja-štvih. Mimogrede pa Kitajci povzdigujejo “kulturno revolucijo”. Le kakšno revolucijo si bodo izbrali v Moskvi? Nekaj takega bodo gotovo lahko rabili za 50-letnico oktobrske revolucije.
namreč znani ZN odbor za razorožitev na redno pomladansko sejo. Pravijo, da bosta Amerika in Rusija skupaj predložili načrt pogodbe za omejitev proizvodnje, prodaje in rabe atomskega streliva.
To še ne pomeni, da bo besedilo brez nadaljnjega odobreno. Države, ki nimajo atomskega streliva, bodo zahtevale jamstvo, da pogodba ne bo na škodo njihovi varnosti in neodvisnosti. Debata o tem problemu bo pa dolga in huda.
Tito je tesarova! pel dni na Dunaju
Pi^dsednika SFRJ so na Dunaju častili v smislu dobrega sosedstva, kaj konkretnega pa ta obisk ni prinesel.
CLEVELAND, O. — Ko je Tito 1. 1945 začel prihajati na Brdo pri Kranju, kjer mu je princ Pavel pustil kar lepo urejen grad, so domačini okoli Kranja govorili, da jih je prišel obiskat “cesar”. Bali so se, da bi imenovali Tita kar naravnost.
Dvajset let kasneje so tako lahko govorili Dunajčani, kajti zopet jih je prišel obiskat gost ki ga je treba častiti kot cesarja, morda pa še bolj. Že na jugoslovanski meji so pred Titovim dvornim vlakom poslali posebno izvidnico, čeprav je bila vsa proga od meje do Dunaja skrbno zastražena. Dunajski Južni kolo dvor je bil ob sprejemu podoben mali trdnjavi, seveda dobro zamaskirani pred zijali in opazovalci. Hud mraz je pognal gosta in njegovo spremstvo čim hitre j še v hotel Imperijal. Tam je bil kot gost pred 60 leti tudi ameriški predsednik Theodor Roosevelt. Tako se pa^ časi spremi-njajo.
Tita so častili celih pet dni. Večina časa je kila namenjena
Nepolrebno vznemirjuje
CLEVELAND, O. — Pretekli teden je bilo izredno veliko pisanja in govorjenja o podpiranju National Student Association od strani CIA, Osrednje obveščevalne službe ZDA. V 12 letih naj bi bila študentovska organizacija dobila več milijonov podpore za svoje delovanje v tujini, za vzdrževanje zvez z o-srednjimi študentovskimi organizacijami drugod po svetu in zlasti za svoje delo v Mednarodni študentovski organizaciji.
Brez vsake zunanje podpore ameriška študentovska organizacija ne bi mogla delovati v tujini, četudi je bilo to njeno delo v korist Združenim državam. Jasno je, da je bila vlada dolžna priskočiti na pomoč. To je stori la, vendar v precej nerodni obliki, preko — CIA. To je namreč edina organizacija zvezne vlade, ki ji ni treba dajati podrobnih računov za porabo sredstev.
Razburjenje, ki ga je sprožil list “Rampart” z objavo podpor CIA, se je koncem tedna poleglo, saj je bilo dejansko nesmiselno in brez potrebe. V Washingtonu bi lahko take reči reševali z malo večjo spretnostjo. V tem pogledu bi se od komunističnih režimov lahko marsikaj naučili. --------------o~----
Mestnemu avtobusnemu podjetju manjkajo šoferji
CLEVELAND, O. — Ravnatelj za osobje pri CTS je izjavil na neki konferenci, da mestno avtobusno podjetje rabi še oko-180 šoferjev, pa jih ne more dobiti. Radi tega šepa avtobusni promet posebno zjutraj in zvečer v urah velikega navala potnikov. Konference so se udeležili tudi zastopniki unije mestnih transportnih uslužbencev.
Po njihovem mnenju bi bilo dobro, da mesto vpelje več di rektnih linij, da ne bi bilo treba potnikom tolikokrat prestopati in s čakanjem zgubljati časa. To bi samo poživilo promet na CTS. Seveda bi bilo treba temu primerno preurediti sedanji sistem voznih listkov.
Uprava CTS je dalje sporočila, da je kupila cd General Motors 50 novih avtobusov po povprečni ceni $28,000 za voz. Dobavljeni bodo do septembra. GM ima sedaj praktičen monopol za dobavo avtobusov.
Senator Lausche bo 1. 1968 zopet kandidiral
WASHINGTON, D.C. — Senator Lausche je izjavil, da bo l. 1968 zopet kandidiral, seveda ne bo radi tega nič menjal svojih političnih pogledov. Izrazil je tudi mnenje, da Kongres ne bo dovolil predsedniku Johnsonu $6 bilijonov novih davkov, xar se mu zdi prav. Treba je le vsaj malo varčevati v proračunu od $135 bilijonov, pa bi bili izdatki hitro zmanjšani za vsoto, ki naj bi jo dal novi davek.
Lauschetov nasprotnik na republikanski strani bo verjetno sedanji ohajski kongresnik Taft, sin znanega pokojnega ohajskega senatorja.
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Saving'« bunde'
Zenske dobijo delo
Ta teden bo Ženeva zopet oživela
ŽENEVA, Švica. — Ta teden se bo začelo za Ženevo znova po-
Moški dobijo delo
Kmm i®M delo
Izkušen v ročnem in strojnem ’rovanju. Raznovrstni predmeti metali. Odlična prilika pri stari, vpeljani firmi. Samo podnevi. Stalno delo - veliko koristi. ROSE IRON WORKS INC. 1536 E. 43 St.
881-3355
(37)
Zmerjanje doseglo rav-ncpravnost med Moskvo in Peipingcm
MOSKVA, ZSSR. — Slabih 50 let se vežbajo komunisti v zmerjanju svobodnega sveta; kar pozna človeški rod očitkov, obtožb, zavijanj, laži, surovosti, vse so zmetali na svoje nasprotnike v svobodnem svetu. Sedaj jim donašajo te vežbe nepričakovano korist. Kar so do zadnjih let o-čitali drugim, to si sedaj očitajo med seboj. Tako je postal “pogovor” med Kitajsko in Rusijo prava zbirka vsega, kar prepovedujeta poštenost in olika.
Do sedaj so kitajski tovariši prednjačili v zmerjanju ruskih komunistov. Moskva se je do-
MACHINISTS
im Gimmn
KIMTie Tee! Os.
S784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
iOElLIi - HYDRGTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL
Emm hills
mm
imm
GUP TURRET LITRES
ENGINE UtTHES IILLING MA0H1NES
v Milwaukee priredi v Triglav i zabavam in družabnim, pa tudi — -	,	.
parku prvo letno veselico. ! kulturnim prireditvam. Kar so sledno držala nace a, ca morajo
Delo dobi
Pomivalka posode, za popoldne, skupno 35 ur. Oglasite se osebno. Delo dobi tudi kuharica
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
~~MA!JQGLA3l
Naprodaj
Dvostanovanjska hiša:	blizu
Sv. Vida, dobro ohranjena, gretje na paro, zaprt vrt. Kličite po 7. uri zvečer EN 1-5926.
(17,20,22 feb)
Barvam lepo in poceni Sedaj Vam poceni prebarvam vso notranjost Vašega doma, ali pa samo eno sobo, kakor se odločite. Kličite me na št. 432-2320.
(36)
Naprodaj
Delikatesna trgovina v slovenski naselbini (Collinwood). Pivo in vino za ven; blizu cerkve in šole; lepo stanovanje. Kličite 451-7487 po 6. uri pop. (36)
Lahko prevažanje (hauling) POSEBNO STROJI
in druga majhna naročila
kličite 881-8696
(x)
Naprodaj
Popravljalnica čevljev je naprodaj po zmerni ceni. Lastnik gre v pokoj. Kličite 247-6739.
(35)
Soba se odda
Poštenemu moškemu, starejše starosti. Stanovanje je čisto, mirno dober dom. Kličite KE 1-6129 v ponedeljek, torek Zvečer, sredo zjutraj, druge dneve pa celi dan.	(39)
Prljafei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair A v«*. & 08th St.: EN 1-4212

RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
iACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
osi 8.15 dop. do 5. pop.
ali kličite
341-1700
za čas sestanka
An Ecjval Opportunity Employer
(38)
F blag spomin
DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE
Josephine Sirola
ki je umrla 20. februarja 1947.
Ljuba naša mati mila, zakaj si šla od nas?
Kako samotno je pri nas, odkar ne sliši se Tvoj glas!
Blag spomin na Tebe, draga, bo živel v nas do konca dni. Pri Bogu Tvoja duša biva in prosi za nas milosti.
Žalujoči:
OTROCI IN VNUKI Cleveland, O., 20. februarja 1967.

AMERIŠKA DOMOVINA
, <rr>oo<=>oc<i=>oc<rr>oo<cr>oo<z==/
MLADA MEDA
IVAN PREGELJ
'<c^o<rr>co<cr>oo<c^o<r>oo<i>'
Tam doli v bregru pa je ta hip nekdo zavriskal. Bil je Lipe. Ali je od žalosti? Ali je od škodoželjnosti, ko je srečal biriča, nesočega Tomažu poziv, da se zglasi na sodniji, ker je žalil uradno osebo?
Nekaj dni zatem je odšel za Lipetom Tomaž. Prav nihče ga ni pomiloval, da bo zaprt. Jerica je mislila, da je pogubljen. Ponoči se ji je sanjalo, da ga vidi obešenega. V naslednjem iiipu je bila zopet ona, ki je viseiia; v spanju je vikala: “Nočem, nočem! Svetnica bom ali pa spo-kornica. Svetnica ... :spokor-nica.”
Na dan sv. Treh kraljev je bilo. V gostilni pri “Cvičku” je bilo, popoldne po blagotslovu ob štirih. Pri dolgi mizi so sedeli kmetje, pri okrogli in pogrnjeni v kotu je sedel debel in rejen mož. Na prvi hip. si spoznal me-. sarja iz trga. Hudirjev dedec je bil, kakor vsi mesarji, zdrav kot vol, dobre volje in. prevzeten; pil je, ti moj Bog, koliko je popil mesar iz trga. Fu ga je lahko na kaj in za kaj. Mesar ni zastonj popeval stanovske pesmi, kratke toda jedrncAe:
“Ni lepšega startu, ko biti mesar, je bolje biti mesar ko grof in pa t-esar!”
Nekaj ur je že sedel mesar za mizo; ko so prišli kmetje, je barantal z njimi ali pa jih dražil.
“Ali ne bo nič telet?”
“Malo, malo S” je odvrnil kmet. “Kaj!” se je hudoval mesar. “Potem kupim dekleta!”
“Te niso na prodaj,” so se smejali kmetje.
“Te daste zastonj in povrhu, kaj?” je dražil mesar.
“Saj bi jim ne bilo slabo pri tebi, ne, ki ješ vsak dan meso in cvrtje!” je pripomnil zopet kmet, ki se mu, po obrazu soditi, ni godilo predobro.
“Kaj cvrtje, kaj meso!” je vikal mesar, “to vse nič ni. Pa je to! Meso bo šlo pod ceno, še prodati ga ne bo moč.”
“Ni spak, če je pa vsak dan dražji!”
“Hehehe,” se je smejal mesar, “dražji! Pa kako dolgo? Dokler ne vpeljejo amerikanske živine. In te je kot peska, kot listja.” “Tisto pa že ne bo. Bil sem po svetu,” je pripomnil zopet nekdo, “dobro vem, kaj je z amerikanskim mesom. Sama žila in mast ga je!”
“Vsi skupaj ne veste nič,” se je hudoval mesar, “ali ste od stanu?”
“Mesarji veste zase, mi pa zase,” so pripomnili kmetje. Tedaj je vstopil Šime, hlapec s Peči.
“Tega-le vprašaj,” je pripomnil kmetič mesarju, “na Peči imajo živine dovolj, pa brez hlapca so, nekaj kupčije bo le!” “Na Peči,” se je začudil mesar. “Ne, tam gori ne prodajajo, ir, Pečanka je za devet j udov in enega povrh.”
Šime je odmajal z glavo1 in rekel:
“Trda je že, trda, pa prodala bo. Tako-le rečem, kakor sem premislil, da bo prodala.”
“Ti, fant, govoriš postavno,” je dejal nato mesar, “sedi, za
liter se ne bom kesal, četudi ne bo kupčije.”
“Saj smo znancj,” je pripomnil Šime in sedel. Proti mraku pa je mesar vstal in se odpravil s Šimnom na Peč. Po poti je godrnjal, ne zmenivši se za Šimna:
“Ne bo prida s kupčijo. Pre-
skopa je in izbija ves dan.” In mesar je sam vase stokal, trudeč se po spolzki poti na Peč in premišljajoč, koliko vina bo treba, preden namoči utrujeno grlo po kupčiji na Peči. Tako je prisopihal na Peč in zaklical na ves glas:
“Hej, ljudje, kupec je tu! Ali imate kako muhasto kravo ali vrtoglavega vola. Dobra cena, pa deset cvancgaric hlapcu, štiri pastirju, pa devet poličev vina in še cigar, če jih marate.”
Prvi je prišel mesarju naproti Anže.
“He, fant, kje so ljudje?” je vprašal mesar manj iz potrebe ko navade.
“Poišči jih!” je odvrnil modro Anže.
(Daljo prlhodnjifi)
Imenik raznih društev
3	__
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
OitUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Bažnik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki; Anthony J. Fortuna, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida oh 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga,
predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, di. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-iema članstvo od rojstva do 60 let .■starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
MAIDS “BEST”
Maids wanted for suburban best western Motel. 5-6 days a wk. Hrs. 8 a.m. - 3 p.m. Good congenial group to work with. Apply: REGENCY MOTEL, 1150 W. Roosevelt Rd., Broadview. 681-2550.	(36)
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241
Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei,
Častni predsednik John Habat predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik Charles Pezdirtz fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Marv Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Al Marn. — Vratar: James Kastelic. — ZdravnikkDr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak
tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave, od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpreti Josephine Ovsenek, - finančni m bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik Jos. H. Lach, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Josephine Ovsenek, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Mer šol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 V/. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S teni si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga no sili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, \ JUN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 8304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik;
predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. —- Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. H SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, .Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC; Theresa Skur, Mrs. Mary Kušar. zastop za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zveer.
! DRUŠTVO GLAS CLEVELAND-] SKIII DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
j Predsed. J. Lausin, podpredsed, L. Erste, taj. A. Champa, 1874 E. j225 St., tel. IV 1-6437, blag. R. L. [Menart, zapis. J. Ponikvar, nadzor, j F. Ahlin, J. Orazem in E. Lausin, vratar F. Mocilnikar. Za preiskave vsi slovenski zdravniki. Seje 1. nedeljo v mesecu v SND na St, Clair j Avenue ob 9. dopoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Jennie Zupančič taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice; Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine. Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič—Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva. v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St, 481-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Frank Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Virant; za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel; zastopniki za AJC v Euclid, O.: Louis Lustig, Joseph Post in Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
PODRUŽNICA ST. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Ana Požar, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St., Euclid, O. 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Godlar; zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angleško). Rediteljica: Frances Sokach. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Genevieve Calta. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M.. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba šh 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baragu Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster; podpreds. Jennie Gerk, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plvmouth Ave. Gaffield Hts., O., tel. 581-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice; Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastop-rice za SND na E. 80th St, Anna Kresevic, Jennie Pugely, za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jenpie Pu-gely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St, tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE TVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar;
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd. So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniku
UKU ST V O IMAPKKDN* SLOVENIJI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St- Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Moby Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St, tel. IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Burjak, Martin Vogrin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nadzorniki; James Novak, James Stopar in John Majerle; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes
Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Tavčar; podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kanonik in Louis Fink; vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. v SND na St. Clair Ave. Soba št. 1.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc,
finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462;' zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mam Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
M. A. TRAVEL - MIMO ANTLOGA
6516 St. Clair Ave., Cleveland, Olhio 44103 HE 1-3500
Naša skupinska polmnja i letali so:
2§. ssiaja* 7.5 ii,, I0M 21», 2$-* junija, fH., I2m TL julija, 2. in S, aipsla.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl
t-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zamick. podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd. HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidar sic, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plvmouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednik John Frankovic, Christine Szendel, Antonia Stokar. Zdravniki: _ vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely: za SND v Maple Hts. Antonia Stokar.—Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
POTOVANJA POSAMEZNIKOV VSAK DAN Z LETALOM ALI LADJO
ROMANJA V SVETO DEŽELO - FATIMO - LURD
IN RIM
POTOVANJA OKROG SVETA
Iskrena hvala vsem, ki ste z nami žalovali, prišli kropit in k pogrebu. Bog povrni za vse darove za sv. maše in dobre namene. Hvaležni smo za cvetje in vence ter vsako pomoč v urah največje žalosti, ko je v Gospodu preminula naša preljuba mati in stara mati
t TmEM GMERNILGGAR, f
roj. LAPAJNE
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 20. januarja 1967, pokopana je bila dne 23. januarja na pokopališču Kalvarija.
Žalujoči:
sin EDWARD, vnukinja LORETTA z družino Cleveland, O., 20. feb. 1967.

'ro ' ~	Ah	' -f -	v ■ | Al
‘	-b
■S?
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SIN, BRAT IN NEČAK
Izdihnil je svoji plemenito dušo dne 20. februarja 1966.
Ura slovesa je kruto odbila, težke ločitve spomin se budi. ljubezen do Tebe pa vedno je živa v vsem našem življenju kot lučka gori.
Pekoče bolesti je polno srce, v gorečo se prošnjo preliva molitev:
Tam gori, kjer srečni Gospoda slave, naj duša bo v družbi svetnikov.
Žalujoči;
mati IVANA, oče ADOLF, sestri MARIJA in sister MARY IVANA S.N.D., stric DAMJAN TOMAZIN, teta ANA JAKŠE. Cleveland, 20. februarja 1967.
OPUSTITE DEUl
In zaslužite več denarja.
Če mislite, da ne zaslužite dovolj, preglejte tole:
prav sedaj lahko zaslužite več denarja, kot kdajkoli preje, kot voznik taksija. Če ste moški ali ženska nad 21 let starosti, Vam je pri nas na razpolago služba za polni ali delni čas. Je zanimivo, neomejeno delo in Vaša podjetnost se bosta izplačali. Oglasite se v Taxicab uradu, 1453 Superior Ave., odprto dnevno od 8. zjutraj do 9. zvečer; ob sobotah do opoldne.