Ntjv«2ji liutouki dnevnik I v Združenih dritvah
VdjiaTitido • • • $6.00
U
TELEFON: CHeUea 3—3878
leto • • • |6.
pol Ute.....$3.00
Not York celo U - $7.00
$7.00
\
AR0DA s?
List. slovenskih.delavcevY Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
I Issued every day except Sundays n and legal Holidays. 75,C00 Readers.
MO. 3. — fiTEV 3.
^Entered as Second Class Matter September 21,1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3678
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY, 4, 1934. — ČETRTEK, 4. JANUARJA 1934
VOLUME XLII. — LETNIK XLII.
"NOVI GOSPODARSKI RED MORA OSTATT-ROOSEVELT
————..... —■ ______________^_^^^^^_________ ___
Strašna nesreča v češkem premogovniku
AMERIKA SE NE BO ZAPLETALA V EVROPSKE POLITIČNE ZADEVE, PAČ BO PA SKRBELA ZA MIR
Predsednik Roosevelt je osebno prečital svojo poslanico kongresu. — Omenil je najvažnejša vprašanja, s katerim se mora baviti dežela. — Odločno je nastopil proti brezsrčnim bankirjem. — Ko je končal, mu je zbornica navdušeno ploskala.
WASHINGTON, D. C, 3. januarja. — Pred obema zbornicama 73. kongresa, ki se je danes sestal k svojemu rednemu zasedanju, je prečital predsednik Roosevelt svojo poslanico, katero so demokrati, pa tudi republikanci navdušeno pozdravili.
Zastopnike naroda je pozval, naj zaeno z administracijo uvedejo odločno ofenzivo proti gospodar, darski stiski.
Temelje NRA je označil kot sestavni del našega moderniziranega gospodarskega sistema. Nova oblast je namreč dala milijonom in milijonom nezaposlenih delo.
Kp je omenil, da je denarnim obveznostim napram Združenim državam zadostila edinole Finska, so razni inozemski diplomati, ki so poslušali govor na galeriji, začeli v zadregi zreti predse.
Glavne točke predsednikovega govora so sledeče: —
— Zorali smo tla in zasejali dobro seme. Težaven pričetek je prestan. Naša naloga je, tuintam ka j izpopolniti, in če je treba, predrugačiti, pod vsakim pogojem pa moramo korakati naprej.
— Brezpotrebno razširjenje industrijalnih naprav, trošenje naravnih zakladov, izrabljanje odjemalcev potom monopolov, kupičenje preobilice, delo otrok, brezobzirno izrabljanje vseh delavcev, želja po špekulaciji z denarjem drugih ljudi, — vse to je zgorelo v ognju, ki si ga je samo zapalilo. Mi moramo poskrbeti, da tak plevel ne bo nikdar več našel plodnih tal.
— V smeri proti oživitvi narodnih industrij smo zelo napredovali. Ne samo, da smo milijonom nezaposlenih preskrbeli priliko za delo in zaslužek, pač je pa tudi industrija pričela prihajati do spoznanja, da zamore imeti primerne dobičke tudi v slučaju, ako plača delo po njega vrednosti in ako ustvarja
za delavce dobre pogoje. j sedaj odločen, da za tre teroriste.
— Vladni kredit je bil ojačen potom drastičnihJki so vzeIi _pravico v svoje roke
, , v_ • I lriit niibilunit fii-lrl niliIK.it
zmanjanj stroškov za razne vladne panoge.
— V nekaterih naših sosednjih republikah vladajo take notranje razmere, da se ne morejo sporazumeti glede obnovitve stabilnih odnošajev.
— Skoro vse banke, tako narodne kot tudi državne, ki so zopet odprte izza zadnje pomladi, so zdrave ter pod varstvom zveznega zavarovanja.
— Finančna reorganizacija morgičev za farme in male domove lepo napreduje.
— Večkrat sem že jasno poudaril, da se Združene države ne bodo vmešavale v evropske politične! zadeve, vedno smo pa pripravljeni sodelovati pri ves fvet obsegajočih odredbah, čijih svrha je zmanjša-: nje oboroževanja in zmanjšanje trgovskih ovir.
— Našim sosedom smo dovolj jasno povedali, da bomo ž njim vred skušali preprečiti, da bi se en narod vmeševal v notranje zadeve drugega naroda.
— Ponavljam svoje prepričanje, da je mogoče doseči prosperiteto in industrijalni napredek edinole v slučaju« če zvišamo nakupovalno silno onega dela našega prebivalstva, ki je v katerikoli obliki odvisen od poljedelstva.
— Močna roka naše vlade bo imela opravka tudi z zločini organiziranih tolp, hladnokrvnimi umori, linčanji in odvajanji.
— Jaz se bom tudi vbodoče posluževal vseh sredstev, ki mi bodo na razpolago, da omilim bedo in
m j kanje, ki jo je povzročila nezaposlenost.
NEVARNOST VOJNESEJE ZMANJŠALA
Vsled umora dr. Duce so s e balkanske države združile proti nazijcem. Nazijci so napravili veliko napako.
Dunaj, Avstrija, 3. januarja. — Streli, ki .so ubi'i romunskega mi-nLstnskga predsednika dr. Duca .so po celem »alkanu našli odmev v obsodbi |in .sovraštvu do s vast i-ke. pa naj se blišči na zastavaih v Xemeiji. ali pa na rokavih nazij-skih agitatorjev.
Romunske meje, ulice, ceste in vladna po.slopja .stražijo pod obsednim .stanjem, katerega je razglasi1 novi ministrski predsednik Konštain Angeleseu. vojaki. z nasajenimi bajonetami. toda važnejše kot bajoneti je .mora'ni učinek umora na ljudstvo, kar .se tire vojne nevarnosti.
Umor dr. Duee ibo v veliki meri pomagal preprečiti vojno. Če je umor opravičljiv ali ne. .splošno mnenje je. da ga je povzročil vpliv nemških nazijcev in prva njegova posledica je bi!a. da .so .se nasprotniki Nemčije združili v sknpno fronto.
Morilec. 26 let stari dijak Nikolaj Constantianeseu. je bil član železne garde. ki nosi zelene srajce in ki je 'Sla po eeli Romunski pod znamenjem svastike v namenu, da očisti narod korupcije in Židov.
To je isto geslo, kol so si ga vzeM nemški nazijci. toda romunski posnemovalci so napravili t<; veliko napako, da so sprejeli te-t rorizem. predno so prišli do moči.
•Pred Hfkaj dnevi je imela železna garda 100.000 članov in 4000 pristašev. Sedaj so njeni voditelji v ječah, njeni člani pa se skriva jo.
Kralj Karol. ki ni bit Ducov prijatelj v njegovem življenju, je
j kot nekdanji ruski nihilisti. ki so »danes ubili ministrskega "red sednika. jutri pa carja.
To je notranji pomen tega umora. toda ibo imel še večji učinek na svetovno politiko.
Nemčija je hotela zrušiti skupno fronto Francije in Male antan-te. Dunajsko časopisje ravno ob javlja. da je kancler Ilintler obljubil Jugoslaviji Koroško, ako pomaga Nemčiji polastiti se Avstrije.
Ako je bila Romunska kdaj naklonjena sličnim izkttšnjava-jn. jo 5 je Ducov umor sedaj potrdil v zvestrtbi do Francije.
Dva Japonki postali katoličanki.
KUBANSKI PREDSEDNIK BO ODSTOPIL
Razpisal je volitve v apri. lu. — Vlado bo prepustil narodnemu zastopstvu. — Politiko bo opustil.
JAPONSKA
NEVARNOST
Havana, Kuba, :i. januarja. — Predsednik llainon Uran San Marrtin je podpisal odlok, po katerem sa razpisane volitve z a narodno zastopstvo na dan aprila.
Obenem pa j«' tudi naznanil, da po '2'2. maju. ko he bo .se.stalo narodno zastopstvo, ne bo več predsednik. neglede na to. ako ga bo narodno .zastopstvo potrdilo za provizoričnega predsednika.
— Vrnil se bom k svojim receptom. — je rekel Grau. ki je po poklicu zdravnik.
Po volilni postavi ima-narodno zastopstvo voditi državne posle 180 dni. dokler ni izvoljen ustavni predsednik. Posfava tudi določa. da .se morajo vsi moški in ženske nad dvajset let starosti vpisati v voliluik.
'Poveljnik kubanske vojske, polkovnik Fulgencio IJatista, ne bo ugodil odredbi kubanskega sodišča. da izpusti častnike, ki so bili aretirani v National hotelu 2. oktobra.
Pogajanja med strankami se nadaljujejo. Olbenem pa se splošno govori o novi revoluciji, ki bo izbruhnila v času med (i. in 1.1. januarjem.
iLLst "'Luz" pravi, da ima zanesljiva poročila, da nameravajo nasprotniki Grauove -vlade z ae-roplani bombardirati predsedniško palačo iir trdnjavo Columbia. Poleg tega hočejo zavzeti bolnišnice. vse privatne avtomobile, prerezati vse električne žice po vojaških barakah, postaviti novo vlado in post relit i več članov Grauove vita de in večje število čast nikov.
Washington, D. C.f 3. jan. — Naznanilo predsednika Graua. da bo odstopi! in prepustil vlado narodnemu zastopstvu, ne ibo vplivalo na predsednika lioosevelta, da bi priznal Grauovo vlado. — Predsednik Roosevelt bo čakal na politični razvoj in na poročila svojega zastopnika v Ha van i Jef-fersona Cafferv.
Odbor za italijanski proračun svari pred japonsko mornarico. — Za Kitajsko pride na vrsto belo pleme.
Rim, Italija, 3. januarja. — Poročilo italijanskega proračunskega odbora z ozirom na velike iz-jdatke za italijansko vojno murna-
I'rieo opozarja na japonsko nevarnost. To poročilo je bilo razdeljeno med poslanec v poslanski zbornici.
— Japonska danes < is v a. j a Kitajsko in. prežeta sovraštva do tu-jje narodnosti, namerava jutri na-I pasti belo pleme. — je rekel niar-jkij Giaeomo Medici del Vascello. ko je poročal g>ede proračuna in navedel, da znašajo v proračunu za leto l!)3o izdatki za mornarico 98.131.000 lir ($S.lf>4.G73,.
Z ozirom na delovanje japonske vojne mornarice je rekel inarkij, j da je bila postavljena podlaga za j bodočo nevarnost od vzhoda. — ; To se je pokazalo. — je rekel marki j Medici. — \ japonski politiki in diplomaciji in v izstopu Japonske iz Lige narodov. To je zelo velikega pomena in obenem velika nevarnost. Ligo je pustila zaradi istih točk v pravilih Lige naroči v. katere je sama potrdila in i leta 1 n:?.l — to je čas še mnogo j važnejših odločitev — bo imela } popolno in brezpogojno svobode« za svoje delovanje.
Z onienitvijo leta misli
inarkij na. mornariško konferenco. na kateri bo Japonska zahtevala izpremembo določb londonske mornariške pogodbe.
Mark i j Medici navaja v svojem poročilu grajenje vojnih mornaric v Združenih državah. Angliji in na Japonskem, ker bodo te države po preteku mornariške pogodbe leta 1935 tekmovale v oboroževanju na morju. Mornariška pogodba nikakor ni mogla preprečiti tekmovanja -med ameriško in japonsko mornarico.
EKSPLOZIJA JE ZAHTEVALA NAD ST0TRIDESET ČLOVEŠKIH ŽRTEV
, DUHCOV, Cehoslovaška, 4. januarja. — V premogovniku "Nelson III", v katerem je včeraj silna eksplozija zasula stoštirideset premogarjev, je izbruhnil opolnoči ogenj. Sedem ur po eksploziji so bili reševalci na delu, sedaj je pa reševanje zaradi J ognja skoro izključeno.
I------
UPORNIKI SE
UMIKAJO
i " ■ -............
'Kitajski uporniki so bili pregnani štiri milje pred Peipingom. — Oplenili tri vasi blizu mesta.
ZDR. DRŽAVE GRADE LADJE
• Washington, D. C., 3. jan. —
Mornariško tajništvo je postavilo temelj za štiri nove bojne ladje, ki so dovoljene po londonski mornariški pogodbi, v Pore River. Mass.
Pariz, Francija, 3. januarja. — Me<1 n*mi ladjami je ena kri-Foima Sato in Kitsdu Sato, hčeri ŽHrka in trUe rusi-tci. Vsaka la-japonskega poslanika v Parizu, sta dja bo ve]jala *4.000.00G. .se izprobraili h katoliški veri.
Obe dekleti, ki sta stari 10 in 21 let. je pred kratkim krstil papežev nuncij v svoji privatni kapeli v Bruselju. od koder je bil poslanik premeščen v Pariz. Pri krstu sta dobili posebni blagoslov papeža Pija XI.
Poslanik Sato in njegova žena sta privolila, da
IZGON TREH BOLGAROV
— Tekom nepotrebnih debat v Ženevi .so bile tri velesile pridno na delu. tla so dodale svojim mornaricam nove ladje. Politika teb držav bo imela gotove posledice, katere je mogoče videti naprej v svetovnšb dogodkih. Vse te države se pripravljajo na potek pogodb z vsemi drugimi nameni, kot pa z namenom za svetovni mir. Hrepenenje po miru. ki navdaja vse narode sveta, se odmika v daljavo.
Peiping, Kitajska, 3. januarja Armada nankinške vlade je zgodaj zjutraj napadla uporno armado pod generalom Lin K vej j tangom ter jo pregnala iz prvih za kopo v 4 milje vzhodno od Pei-pinga. Vladne čete so .se hrabro borile in po kratkem, pa vročem boju. ho se morali uporniki umakniti.
Vrata obzidja Peipinga mi bila vsled zmage zopet odprta. Skupina ameriških šolskih otrok, ki je bila prisiljena o.stati v mestu ce-lo noč. je mog'a oditi v Tuugčov. 12 milj vzhodno od Peipinga. kjer se nahaja ameriška misijonska šola.
• Uporne čete so bežale čez mejo, ki je bila določena po pogodbi v Tangku.
Kitajski vojni minister in poveljnik vladne vojske v severni Kitajski, general Ho Jiug-čing pravi v svojem poročilu, da je uporna armada, ki si je nadel i ime "vzhodno-azijska armada miru in edinstva". oplenila tri vasi v obsegu 15 do 20 milj severno <>d Peipinga.
Japonci so točno pazili na boje. Kitajskim oblastim so poslali svarilo, tla se bodo poslužili pravic v Tangku pogodbi in bodo poslali svojo vojsko, ako boji ne prenehajo.
Ameriki poslanik Xelsn u T. Johnson, ki je o bojih prejemal poročila od ameriških voja-kih o-hlasti in iz kitajskega glavnega stana, ni izdal nikake ml red be. da bi se .Vmerikanei umaknili v mednarodno ozemlje, ki je-varno preti obstreljevanjem.
Y rovu se nahaja še 1 -5*» pre-mogarjev. ki .>o se pa najbrž ž-vsi zadušili.
Rešili so .m- s h m o štirje, ki >»> .splezali po 1000 čevljev visoki lestvi na prost««.
Deset reševalcev su morali odpeljati v bolnišnico, ker .>.la ji»i dim in plin omamila.
Xa pomoč mi prihiteli ognj«'ira^-ei. zatulil rji in prebiva'ei i '. v>i-okolice.
Duhcov, Čehoslovaska, :». jan. A' tukajšnjem rovu mehkega premoga se je danes završila strahovita eksplozija.
14S premogarjev je zasutih.
Kksplozija je bila tako silnn. d;: so bile pretresene vse hiše v Duli-covu. mestu z 13.000 prebivalci.
Ljudje so sprva domnevali, d;: se je ves rov sesul.
WOODIN JE SLABŠI
Tucson, Ariz., :{. januarja. Zdravstveno stanje bivšega za-klatlniškega tajnika Williaina H. 'SVoodina. ki je 1. januara otlslo-j)il. se je po zdravniškem p:>ro<"i-lu poslaibšalo
jirestopiti v katoliško vero.
Berlin, Nemčija, 3. januarja. — Xemški notraiiji minister je naznanil. da se pogaja z raznimi državami za prevoz iz Xemčije izgnanih Bolgarov George Dimi-Urova. lilagoja Popova in Vasila sta hčeri smeli i Tarneva. ki s«> bili oproščeni kriv-
iaročite xe na "GLAS KAIfODA", najetji slovenski dnevnik v Zdi ženih drzavqh.
de pri požigu nemške poslanske zbornice in katere je nemška vlada izgnala iz dežele. Od časa. ko je bila izrečena razsodba, se vsi trije nahajajo v ječi v Lipskem.
JAPONCI BEŽE IZ FUK1ENA
Fnčov, Kitajska, ± decemtbra. Vsi Japonci so se izselili iz Pučo-va. glarrnega mesta uporne province Fukiena.
Preselili so se na otok Xantal na reki Min. kjer so- poiskali -zavetje že tudi A mer i kane i in drugi narodi, tla se umaknejo pred bombardiranjem kitajskih aero-planov.
Odhod tujcev iz mesta se je pričel že pred enim tednom, ko je nankingška vlada pozvala vse tujce. da se izselijo rz nevarnega o-zemlja.
Do sedaj ni znano, ako hočejo kitajski vladni aeroplani zopet bomba rdi fat i Fučov. katerega so J nazadnje bombardirali 25. decembra.
REVOLUCIJA V CILE
JE BILA ZATRTA
Santiago, Čile, 3. januarja. — Protrvladna zarota, katero je vodil bivši predsednik Carlos Iba-nez. je bila zatrta. Medtem ko pravijo nekatera poročila, tla je bila zarota zelo obsežna, zatrjuje vlada, da je bila le malenkostna in da bodo zarotniki postavljeni pred "navadno sodišče.
.Policija je aretirala osem mož. ki so bili vsi v Iban-ezovi vladi, ki je bila strmoglavi j en a v juliju ■!'.»-ta 1931. Vlada je naznanila, da •bodo general- Ibanez. polkovnik (»rove. polkovni Ilerritos in polkovnik Clavel. ki so bili vsi v pokoju. zopet postavljeni v aktivno službo, nato pa takoj odpuščeni brez pokojnine, ker so bili udeleženi pri zaroti.
Zarota je brla odkrita v Valparaiso, Santiago in Conception, kjer je bilo aretiranih 1,00 oseb.
PISATELJ WASSERMANN JE UMRL
Gradec, Avstrija, 3. januarja. I Xajslavnejši nemški pisatelj sedanje dobe .Jakob Wasseriuann. je umrl na svojem posestvu za da-vico.
Ker je imel Wa-ssermann v svojih žilah židovsko kri. je morai
preti nazijci pobegniti iz Xrniči-jf-
. Preti nekaj tetini je odpotoval na Dunaj, da se posvetuje v. zdravniki glede neke stare bolezni. l»o-žirne .praznike je obhajal pri še ]irimeroma dtxbrem zdravju. Stat je bil <».") let.
POGREB UMORJENEGA NADŠKOFA
Truplo umorjenega armenskega nadškofa Leona Tonrain je l>il<> začasno položeno v grobnico v Ferne.'iH'e pok opal i n.
Pri pogrebnih obredih je bilo navzočih .">(> policistov in 4«» tektivov in nad ."»OOO ljudi.
Xadskof" je bil umorjen v nedeljo pred I »ožičeni v armenski cerkvi sv. Križa sredi cerkve, k \ je vodil procesijo in šel proti oltarju. tla bi pridigoval. l>o sedaj je bilo aretiranih sedem mož, ki so bili osumljeni umora ali /h n>-te proti nadškofovemu življenju.
Truplo nadškofa Touraina bo ostalo v grobnici na Kernclirfe pokopališču. dokler ne ho prept*lji-lio *v Armenijo ali Palestino. Armenska cerkvena oblast v Ameriki je prosila sovetsko vlado, pod katero spada tudi armenska republika. za dovoljenje, da bi smel biti nadškof pokopan poleg gro-gb armenskih m učen i kov v Echmiadzin u. glavnem mestu Armenije. kjer ima svoj sedež poglavar armenske katoliške cerkve. Akti sovjetska vlada tega ne dovoli ga bodo prepeljali v Jeruzalem in ga tam pokopali.
'V 'j:' ' '
"©▼AS NAKODi"
lfEW YORK, THURSDAY, JANUARY 4, 1934
Glas Naroda^
uwaad ua ftinifixd ot
of above oMeen: New T«fc GMr. N. T
G L A 8 N A RODA (Veto ef tto tople)
•ft «aio Mo velja m AMriko la Kanado
Si pal leta • •••• ••••Mit >4 a a • >
Day Ex Apt Sands ye and Holiday*
|1A
te New lark sa cete leto......$7.00
8a pol leta.......... ••••••••t« «3.50
Sa hwtntho ea oeio leio $7.00 Sa pol leta....................93JU,
»abacrlptioa Yearly $C0C
Advertisement on Afrwmai
"Qlas Naroda" liliaia tsakl dan ixwwmXl aeaeij In praznikov
podpi— In oaefeaoeti ee ne prlobčojejo. Denar aej ee blafOTOil po Money Order. Prt epronembl krat« naročnikov. proelso. da ee tndl pgejinje btrallflS, naananl. da hitreje najdemo naeloTn'fc«
Dopisi
I >//o najrevnejših delili mesta, delile darove tei se dale slednjič spoznati, da je jdas <» njihovem dcinokrat-fctvu prodrl v najširše sloje pel »ivalst va.
V Ameriki si je prejšnja leta delal stari Kockefeller reklamo s tem, da je tu in tam dam val otroku ali policistu sebm 4'dajm".
Časopisje je pisalo o njegovi velikodušnosti in ga ni moglo preliva lit i.
Pred kratkim smo čltali. da je ravnatelj kompanije, ki izdeluje električne 44ajshakse" povabil iz nekega za-
Drugega mi .ii kazalo kot iti na Prte» vsled česar ne dobivamo farmo, kjer .sem sam svoj gospo-] red »m pošte. Voda i«* tudi nekaj dar. En dan sučem uiotiko. drugi' mostov razbila. ' dan pa kladivo. Ja. ko bi človek ! Premogovniki še nekako obra-vnaprej vedel, kaj »bo. Ko smo sli ' "U<'j<». parne žage pa bolj .poma-•vča>»i na ve.selieo. mi ni bilo nič! 'ein. komaj dva do tri dni na te-
potrošiti pel ali deset dolarjev — Kaj za to — sent .si miislil — bom pa jutri druge zaslužil.
Petra Zgago bi povabil na koine. pa vem. da ga ne bo. kri
je preveč mraz tukaj, njega pa rado zebe. P.om pa zanj veliko
den.
V društveni dvorani priredimo večkrat kako ve.selieo. ki je -e precej dobro obiskana.
K .sklepu pozdravim vse čita-telje (rlasji Naroda iti .sploh v.se Slovi nee po Ameriki in Kanadi.
Ženev-ki novinarji so se pošteno zmotili, misleč, da bodo zvedeli od enega najspretnejsih evropskih diplomatov Litvinova v Rimu kaj več. {kakor ho zvedeli v Ženevi, Xajo-ftrejsq diplomatsko orožje Litvinova j" njegova molčečnost. lahko bi re- ENGLISH S LOV EXE READER
kli zagonetnost. Smeje je izstopil vi ST i\E S-iMO
temni suknji .s svileno rusko ruto *" ~ ' * "
ekrog vratu 111 črnim klobokukotn na glavi iz salonskega vagona v spremstvu številnih članov sovjetskega poslaništva v Rimu. Nekoliko prisrčneje se je nasmehnil samo ^0-članski -skupini sovjetskih žen. ki >o ga prišle pozdravit na kolodvor, to da tudi pri tej priliki ni erhnil niti besedice. (>bras se mu j,» zresnil pred rasističnimi veljaki, ki je z njim hitro odšel skozi kraljevsko čakalnico in z radostnim smehljajem je sedel v avto ter >e odpeljal na sovjetsko poslaništvo.
$2
Naročite r/a pri —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
21(» WEST 1 St h STREET NEW YORK C iT V
ii»i a^j =11 ■ i. a g i iiBiii!ia;iitt. g'-^TT^TmTrni
klobaso prišparal. ako pride gori. . Želim, da bi bilo novo leto za vsej"'' Kdor im;i t':i nna ■ 11-i t w. t .,!•.»; bol i se ne«?o ie bilo /;oloie
| 1'radna poročila o Litviuovih i ofieijelnih razgovorih pravijo, da je ostal tudi pri njih zagoneten -svojim večnimi smehljajem. Tudi Jia pcslani-kih recesijah je
HUDE KITAJSKE PUNCE
Tako gre in se obrača svet.
Xa Štefanov .lan so .se začele vesel i e«*. Ivmolu bodo ma^karade na vrsti V poetu bo nekako premirje. ki bo trajalo do Velikenoeš. Xa Belo nedeljo bo pa že holadri. Ko bo pognalo prvo zelenje, se bodo začeii pikniki v prosti naravi. Ponovila se bo Mara pesem. In ko bodo pikniki v najvišjem /a-letu. bo že tupat::-m objavljen kak oglasek in pozivček za vinsko trgatev.
I'a smo spet tam, kjer smo bili.
z litvinovsko doslednostjo svoi i Londona —
►bra- i baju
sv«M j
Kdor ima farmo plačano, tukaj prav lalvko živi. Zemlja je rodovitna in fariue so poeeni. ker .so preeej daleč od Xe\v Vorka.
Zdaj se držimo !>MIj j>rj peči. Premoga ni treba kupovati, ker imamo dosti drv. Zijei
boljše nego je bil(t zadnje.
derrv Kra.shovez.
pomembni smehljaj. Xikofi ni t 1
Xa dekliški gimnaziji so bili — kiko!
te dni v« Ravnatelj kulturne
(.'»•njeni : na ročni no.
Prosser, Wash,
Tukaj vam pošljem •eravno že pozno. Zdi
j J -k-r I neoi »e jtra\ (lonro zaliaval Le tako Mi-ilo
padnejra nie^ta v New York dva M»K.ga farmers!«, fanta, a,.rta. ko,- > ,kierai„ in iTuili. V
T- 1 f ♦ ft Hill IP t . ■ < »-m.-v. 1 • ■ 1 fn.ln^ . __1 ' • !
pritlejoj.se mi. da so tukaj pri na.s ravno kar sami v hlev. tako da žive uja- take razmere kot so drugod, -laz memo m so zelo dr.bri z:j večerjo, živim na farmi. Zadnja tri leta ni-Za Božič me je prišel obiskat smo dobili niti za stroške. 'IVga sin. pa je bil samo tri dni tukaj, (pa ni kriva naša zemlja. Pridela-Xe vem. ali mu je bilo dolgčas pojmo vsega dovolj, ker imamo do-godb. ali po punci. jsti vode za namakanje. Kaj je to-
\ Little Falls sem bil enkrat in j rej vzrok, da nam naši pridelki sem se prav dobro ' zabaval. Le t tako malo prinesejo. Oovori .se.
preveč. Po mojem
Sang
pravijo I/. iki nemiri, si-ki-ije v
.govoriti s povabljenimi gost i. I Ganglia ju Kun-Can je bil določen. Vprašan je odgovarjal le kratko In ! naj dekletom ]>r dava morali in
lijH- ! družabnem vedenju. Ker pa >e iz
ni vrni! v svoj telefonirali na ura 11 nika-
Xekdo je pred'airal. da l»i izbrisali besedo "vojna" iz besednjakov. češ. da bo v tem slučaju /."-nevska ko»fereiL>a popolnoma u-spešna in da bo enkrat za vselej vs»- vojne odpravila.
Ce izbrišejo "vojno", bo tmha izbrisati s- besede "zavist", "po-^ hlep". "škodoželjnost", "denar", r.' "ženska". "Ijirbezen" in to drugih povzročite«jev klanja.
e UešH*-vojuejra
samo bistvene stvari, da si je j ko pozneje vsak sam pojasnil nj
j gov lakonieni odgovor, kakor je \r . nratl. .so iz urada j del in znal. Xjegov smehljaj, zdru-1 gimnazijo ponj. Toda
denrb tednov .' "ti ugibalo in
gimnazije dolgo urad. so
Če bi narod v Ameriki ime! že
ki Sta 111U V pismu potožila, da imata Imhio mater, katera ! VOdnrt l,o5tt,n« »noker zunaj in zno. i mnenju hf nv bilo nadprodiikeij," j
poni.'em na i>vetu bolj ne hrepeni kot električni "nK tn''T baksi*'.
Na stroške kompanije sta si »gledala New York, vodili £o ju po muzejih in gledališčih, razkazali so jima vse za-
nimivosti, kupili so jima nove obleke. V časopisih sta bila
Vi I a _
neštetokrat fotografirana, po enem lednu so ju pa poslali domov.
Kompanija si je napravila s tem veliko reklamo, fanta sanjata o velemestnemu življenju, njuna mati ima pa električno "ajsbakso'\ Če je "ajabaksa" polna ali prazna, se pa kompanija ne briga, kajti to je že izven njenega delokroga in izven njenih interesov.
O Mussolini ju se eita, da se je nepoznan pojavil v kaki i^'i'j
zakotni vasi, prijel za plug. zoral pol brazde in se dal nato ,
, . n,h ** a u koga na. Vem. da s<;
pieseneeeiiemu kmetu spoznati. jpreeej vneti za Glas Naroda, ki je
To je reklama nag niž j t- vrste, ki pa še vedno najvee( »»"J^oljSi slovenski list v Zdr.
nese
V Nemčiji je bila prejšnji teden velika senzacija, kajti tudi Hitler si skuša z reklamo utrditi svoje stališče.
V Pennsvlvaniji je živel Nemec, ki je obenem s Hitlerjem kajzerja služil.
Moi-da zares, morda za šalo, je pisal državnemu kanclerju Hitlerju, da mu huda prede in ga je prosil, naj mu pomaga. Hitler mu jo poslal za vožnjo, v Berlinu ga je sprejel in gostil in mu dal službo hišnika v velikem vladnem poslopjr
\ se je bilo seveda fotografirano, in ea.sopisje je na Fly j malo boljšo eeno kakor ^dnja < reeka Končan, gaspa .Sli^ek in \ tri leta. Vse kaže. da se časi bolj->vee drugih. Lepo ga pozdravlja i Šajo.
. tudi orjaški rojak Trinkans iz: Državna dela so se pričela tu-Ry Creeka. Vsi mu žele veselo no-1 kaj dne 1. deeeiubra. in takoj je vo leto- .'dobilo dosti nezaposlenih delo.
Omenjaon tudi. t\a človeka bolj; Vsled deževja je začela v zad-veseli delati na farmi, ker dela njem Času voda naraščati, in niž-zase. ne pa za bossa. Česar danes je ležečim i*;; ranam preti velika ne izgotovini. bom pa jutri. Stro- nevarnost. Tu v Proper imamo »kov ni posebnih, dohodkov pa I dva mostova: eden je železen, tudi ne. Jesti in piti imamo do-1 drugi pa iz betona in oba sta za-volj, tako tla nismo ne lačni ne'stražena .V bližini se je podrlo že jui.
več mostov. Xi čudno, ker voda ečkrat čitam o naših Vnituiča- \ nara'.-ča od 4 do 5 čevljev dnevno Promet se pr-eeej neredno vrši. tako da ne dobimo točnih no-
, .............,vie.
j državah. Tukaj v Elk Creek je' Veselo novo leto voščim vsem sedem slovenskih družin. Vrlini- j prijateljem in znancem, posebno van .sem pa jaz edini. Zato sem .s-.onim v East Helena. Mont. tudi jaz oglasil, ker s,- tako malo Frank Suhadolnik.
»•1'- i o Jožetu Zelencu. | _____________
Pozdravljam vse svoje prijatelje v .Xew Vorku. BrookIvnu in ' Iloniesteadu. posebno pa družino' Franka Turenšeka na Hribu.
Pavle Zalaznik '
:žen z bistrim, opreznim .skozi debela očala, je veljal vedno vsej okoliei. Svojega smehljaja ni j izpreinenil niti takrat, ko ga je ko-Imisar narodnega ziivoda lx>jevnikov I spremljal po novih mestih Litorii j in Sabaudi. navzočnosti državnega podtajnika Suvieha, ko so mu razkazovali vzorna melioracijska dela Pontiuskih močvirij, je <l ini omogoča ra zumeti to veliko .soeijalno delo.*' I V polni -meri se je uveljavil sov-1 jet-ki umetnik diplomatskega sme-i hljaja in taktike molčečnosti pri zaključni reeepeiji novinarjev na sovjetskem poslaništvu v Rimu. s>» ga vprašali, al: bo .Mala autanta res kmalu [»ri-znala So\jet'sko Rusijo. Ko je he.-
i nizi jo. Ker j.- stvar poslala sumljiva. je š:o nekaj polieisti»v ]»o-gledat. kaj je. Xašli pa so vrata gimnazije zaklenjena in od zno-liaj 'a]>abnjena ter zabarikadiri-na. Morala je priti pomoč, da so vrata s silo odprli. Kaj so dogna-1 li: Punce so l>i!e strašno hude. k ' sla bili izključeni dve sošolki. Hotele so ju maščevati. Komaj raviratej zače! predavati, so ga napadle, preteple in kajpada spraskal". Potem pa so moža zaklenile v malo sobivo. Ker s(> ,se le.'e po. sledie. .so >e zabarikadiraltj v šoli in pretrgale i :defon.ske žice. Ravnatelj, ki ga je rešila policija. je precej opraskan in hudo prestrašen. Z;ito pa bodo predrzna dekleta tembolj preplašena, ko bo zaključena proti njim preiskava.
Kdaj je kmiee ti tem se je Že t
razpravlja'o.
Skoro sleherni vam bo na to vprašiinje drugače oi^govoril.
Po mojem mnenju medeni
I dni tedaj končani. k>> spozna mož. da n.;egova. žena ni lako ne-irmna. kol je mislil, da
Ko je dekle staro sedem I'M. hiti vsem pripovedovati, da jih bo kmalu o.sem. I Minejo I ta in dekle doraste.
Ko je .stara dvaindvajset let. j hiti vsem pripovetlovat:. da gre Že i v devet najsi o.
— Xe livali dneva pred večerom! — To je star slovenski pregovor in o njega resničnosti se m se že neštetokrat prepričal; pa n-' samo jaz. tudi ti si se že dostikrat prepričal, dragi rojak.
Te ihti mi je sporočil prijateij \/. l)o\vni Mvna :
"REX" IN SAVOIA" BOSTA PRISTALA OB POMOLU 59 NORTH RIVER.
Po 1. januarja PW4 bosta liKX. nova kraljica italijanska trgov.ske morniiiiee. ki je dobila vi>nje\i Irak za preki»oeean.sko \ in njena posest rim ska ladja CO.VPK 15f SAVOIA. imeli za svoje )>ri-ptajali-.če ju/.iiif stran ]>o.mo!a ."»M ob v nož j u zapadm- Is. eeste, kjer j" prej pristaja! parnik
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za t 2.70....................Din. 100
" $ 4.95 .................... Din. 200
" $ 7.20 ...................Din. 300
" $11.6b .................... Din. 500
" $22.75 ....................Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 9.00 ....................Lir 100
" $ 1750 .................... Lir 200
" $ 42.75 ....................Lir 500
" $ 85.25 ..................... Lir 1000
" $170.00 ....................Lir 2000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali Urah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo $5.00 morate poslati_____$ 5.75
•» " $10.00 »» "___$10.85
•• $15.00 " "__jia.—
" 'J $20 00 » »____$21—
$40.00 » " ____$41^5
" $50.00 ^ - _____$51.50
Prejemnik dobi v starem kraja UpUfllo t dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po CaMe Letter za pristojbino $j__
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "G!*» Naroda"
m WEST 18th STREET NEW J Off, if, T.
tel francoski novinar na v>ak na- I IATIIAX'. čin zvedeti, kakšno je truplo I>ru-j l^rugi ekspresni paruiki. .VI'-?tva narodov, kakor govore o tejj*** s'l'' ^ATIMtXIA. Vl'M'A-
Aineriki. se ! ^ 1A in ROMA. last Italian Line.
I l-odo tlldi vbodoče pristajali ob mrličem | pomolu vznožje zapad. -"»7. ee-njegor odgovor stl>- direktno naj t pomol.
globoki! k' S<1 i'ali.iJll,ski paruiki že dol-Kkslužujejo.
mednarodni ust;tnovi \ je Litvinov skrivnostno nasmehnil, n koč : "Kaj hočemo z
Klasičen je bil ali bolje rečeno njegov molk na vprašanja o Vatikanu in Ii'iiSit
-Japonski. PH pr\-em vprašstnjn. se je Litvinov smeje ozrl v strop, tako. da je nekdo glasno pripmnnil : "(Jlrjte. nebeške zve.zde šteje!" — Pri vprašanju o odnošiijih med llusijo in Japonsko je Litvinov brž ugasnil cigareto in »nlgovoril «amo s smehljajem tet
dlanimi. Kdor je bil u;t kolodvoru pri njegovem odhodu, se je pre-]>ričal. da je ohranil Litvinov svojo inolčeeiiost in /.ajionet iHrst s ietsko dosletlno-st jo -do zadnjega
• j
odprtimi trenutka.
^poezije
Bmm .nynp^^ n i
AKROPOLI S /V PIRAMIDE ........
AZAZEL. trdo rsz.............................
BALADE IX ROMANCE, trda vez.. BOB ZA MLADI ZOB. trda rez ....
KRAOVLJČKl (l ira) ......................
trdo vezavo....................................
MOJE OBZORJE (Ganul) ................*/.
NARCIS (druden), broširano .............
PRIMORSKE PESMI. (Gruden), vez. . SLUTNJE (Albercht). broširam) '
POHORSKE POTI (Glaser ). broš......
STO UGANK (Oton Zupančič) ............
VIJOLICA (Pesmi za' mladost) ..........
ZVONČKI. Zbirka pesmi j za slovensko mJadino.) Trdo rezano ...........
ZLATOROG, pravljice, trda vez ........
g Naročite jih lahke pri:
i KNJICARNI "GLAS NARODA
* _______- "v^****' £
./o
.G.'i
Jto .->0 .hi I
MU
— Ivo si pi.sal. kako prijetno se imamo v slovenski tovarni na liroadwayu. smo biii v>i zadovolj-
j ni in srečni in smo se v mislih .strinjali .s teboj. Toda nobena nebesa na te.m svt^u ne trajajo večno. ^ se je minljivo, najhitreje pa mine rajska sladkost.
— S;,j si jo poznal, s j si jo vi-vel. Poleti je sedela na desnem koireu prve mize. Vsak. ki je sto-pil skozi vrata, je presenečen obšla! in ni mt>g»'| uačuditi njeni lepoti. Tako m'adostno .sveža ie bila in tako ;ej>o je znala pogledali, da je biokarjem kar kri .šta-pala po žilah. Zadnji teden je pa vstala o;I mašine in odšla ponos, no kakor kraljica. Xič ni povedali). čemu iu zakaj ter kam iti kod. Kar 5ia je.
Med šivalk.Miti je zavladalo veliko veselje, t'.,.»Š. nivjiepše ni več. sedaj s m«) pa me najlepše. 7. moškimi je pa druga numara. Xe morejo in n ('more jo .se potolažiti. Sctitjanžev je tako z,began, da ne ve. kaj bi počel. Šuštar je prinesel vijolino v šop in neprestano svira 4"1 rauerntar.se". g<.is|>odar ('ali .se pa v.se dan solzi in joka in ga ni mogoče potolažiti.
Toda šivalke se motijo, če mislijo. da bodo /. njenim odhodom kaj profitirale. Pdokarji jim obračajo hrbet Xjihova ljubezen se je začela k trimaricam nagibati. Slo. venske šivalke se bodo torej pod noisoni obrisale, ker bodo kaj kmalu angleške trimariee na vrsti.
V kateri šop je šla naša zvezda nedosežna. zaenkrat še ne vem. toda zvedel boni prav kmalu. In ko bom zvedel, ltomo šli vsi /a njo. Četudi ji ne bomo nikdar odpustili. da nas je pustila tako grdo na cedilu.
Dnevi so team i. noči si dolge, hrepenenja v srcu pa ni mogoče u tešit i.
Poti pis pod poročilom je nečitljiv. Sploh se je pa dopisniku roka precej tresla. Mogoče od žalosti ali pa otl dobrot, ki jih jo UŽi! na Silvestrov večer.
Imeuia ni povedal in zato no vem. za katero Duleinejo žaluje moški svet v 4'a-lijevi tovarni.
new york, thubflday, january 4, 1934
the largest slovene daily in u 8. a.
MILL* ZOLA
KOVA C
kak<> so rezali brazde na desno in na levo.
valee. Položil mi j«- roko na rame, ie govori /. otrokom. Ponavadi sva pri takih prilikidi -.»'d b< 11 a polmnljen voz iti Izpila klenieo belega vina.
gll je moral nehete ooiuisliti nu polk vojakov.
lvako dobre volje je 1 > i I vča-ih kr
Kr va.'- je bil največji možak v vm že ob petih v-tal. Mislil -*em. tolk-i. Imel je kolena pleča, nje- Ma kuje *amo za kratek čas. .samo >\ i l»r«z ju r »ke -S4. bile črn-' od zaugadelj. da bi zbudil \>e stanu- V »a dolina je oživela. Kdor je vi. »nja in žele/a. V štirioglati gla i pod ;iii:š-niiiii lasmi s«- je >\<». lo dvoje oči. ki so bile čisto jk>-'•I*n • očetu ciniki!. Vča>ib je raz-•-r n i 1 sv« »j itbra.'. za reža I <«• je. da ' bruhnila siiiii iz uj«tr:i kakor iz :«vašk«'ua meha. Tako je po-avadi -lll»'j;d. če je dvignil **de-ieo" pet iiidvaj"** t fiuitm težko l«id i \ o. Kazen njega ni inogei ni če pihati n tako "devico**.
N"<4cega .i -^enskeira v«iVra miii idel vprvič kovač«. Koval je le. »e/. Srajco je imelo Milpeto in k<> za.>«»pel. so s«' pokazale na nje-v:li pr*ih vm' k>>o»ri. \auni! <%«> j,-rt/:ij. zamahnil kladivom iti za-•I kovati. Telo «.e j«' sribilo. miši-e s mojem čevlju, da sem res že kar ponose u.
Skoraj seui nekoliko v zadregi, ko vidim toliko prizadevanja za mojo ubogo telesnost. Xekam boječe se ozrem na oba čevlja. Kako razlika! Toda umetnik je že prijel za mojo d<«iiu nogo, je dvignil na deščico. s ščetko {»odrgnil hlaenieo, jo zavih nil in zgrabil ščetko za prah....
Onkraj eeste stoji nova kavarna, zgrajena v slogu pregnanih Mavrov. Okrašena je z vitkimi, belimi -Tehriči. mavskimi oboki in ara.be skami, velikimi rdečimi oblazinjenimi stoli ter rdečimi perzijskimi preprogami. Morda pa to ni kavarna. ampak kak klubov prostor, ka-
\ač. Posebno kakega vročega pole*- [ki-s priljuWjeni. V njih ugletlni Večkrat em učit u-: J ^arkoh. Ob vsaki mizi te
viti niti koraka iz hiše. K. va«- iu jmiMiiosti. zakaj stikajo po mrtvih !kHVHni'* st°j' majhen bel pljnval-nj-jnvn d.-lo -la m., zelo zanimata, iurških kipih.' Kovač se mi je zdel!,,ik- Andaluzijec v črni ol.lc-
leda I sem. kako je prinesel žeh zo j I akor heroj delu. /del se mi je ka-jkj f vi-'»kim svetlim andaluzijskim «»>i ognja k na kova hi. in sem ^e ču d-l. kako je pretvarjalo p<» nj»--«»«:vt volji in želji. Želi zo >e jo raz-t«-'a:»». krivilo j,. *m krčilo. ka-
kor otrok.sedanjega st<»letja, otrok. kbJmkom. kateri ima krajce visoko
ki udarja po ikii-ok<* višje sili- p'> nakovalu, ki stvarja v itgnju
privihane, sedi ob odprtem oknu, kadi cigareto in pije kavo. 7.i-
polom ognja družbo za -bodoč. v;,!l»(> *«' razgovarja z natakarjem,
pu-
kor da bi ni- bilo železo, pač pa me- uo-t. t'e se je hotel smejati, je pri-
ki elegantno stoji poleg nji'ga. pre-
!';;k M-;ek. Kakdhitio je hi! pliurj-M v rok... "devico" in jo pričel vi- lmsai1 z ,,elJ,li pred|MiMiikmn. Tudi
' lit« ti. Zdelo -u- mi je. da divja grom.1 n'lti,kar kadi cigarmo. kar p«>me-
gotov. sem pokleknil preden j in ii "'in ni'H dovolj uačuditi. k;ik.' .i" ii -tal iz brezličn«»ga kusi železa. s » vi-eraj je ležalo ž.'l**/o v
• In slišim stokanje
zdelo -e nii je. delavsT va.
V tisti kovačnici med plugi sem atei-o je dr-'tu danes je že lej» in hlo-tečj>e za \edno iznebil vseh svojih po-i čim je nje | Ing. Opaz>»val s,-m p«»saui«'/ne «b»- inislekov.
ov sin. dvajsetleten tam s kie in sanjal. Kraljevske roke soj •l/a! ži.reee že!ez.o. Tok i < k ! Tok prij-le železo III tiltl dales pomočjo »k! Sl.šjito -e }• kakor g!;is t.tM < gnja gotovo obliko. Xehotc ,-em n. k<> začii • odpira'i u-tnice ii, pomislil na «lekl«ia. ki je pred I lebe'-e pr\<- »!♦ : azoin'jive br«"de stanov ilo v sos«»(itiji hiši. Dete Deviea pa ie ;.Iesa|-i i puše:- • J vilo s svojimi
i v ž'i■'<»«-■• i*i /»•'»•/o . li»,i..i . .;:i. 1'tii.l-.. Id!:
ne/nun:
et i j"
p eieatni
v žire.-em žeie/n s|edn\i> -v jihJJanke liaureii' paielce in prurjeva ;»inj. \a /em j • kr\a- o J lo nanje umetne vijolice,
deči iila
ŠPANSKI SNAŽILCI ČEVLJEV
ti M .
plamen in oli^vt J j^v;,!j je. j Ko\hč se nikdar ni pritoževal, '.-nažil ta\ -i delavcev, postavi ^ ('eiili štirinajst nr je k«»val. potem ec;i|i. 11 i -t, m en.". |j »••■to kovač- . si je pa ./ad o voljno mel rok
>n se
' jsm«*jal. Nikoli ni bil žalosten.* uiko-
I' amen .. iM.lag.. n;i n j, iij!: utrujen, s plečnii bi podprl hi-o\a j. i bst.i' Za-'-rie ' in .r* n i če bi se hotela pmlreti. Uek«-! je. I ' i*""c }- ':'st;|! iu n | m -it| j«la je po/.imi zelo prijetno v kovae-II i lili-,! S! šal s.*:,i n;«-g\o glo Jnici. j h »let i je pa na steža.j «nlprl •< ko s••|>eoje Ml se -a natanko r.i'- Mata. da je zadišalo po svežem se-I -a,ie ko\»škega meh;*.! nit.
ni. da ?itoji zraven gospoda, kakor "iiak zraven enakega. Morda pogovarjata O dogodkih tam doli v '.M a rok u. Andaluzijski gospod včasih pljune v heli pljuvalnik pred svoj,, mizo. včasih pa iz pozabljivosti tudi na preprogo.
Ze se mu približa eden izmed i številnih snaži Ice v čevljev, ki veil no
____j hodijo po ct^stah iu po gostilnah in
| ki so v teh krajih tako važni iu po-.Vemški potnik, ki je potoval po-trebni. kakor pri nas doma kak u-'špaiL-kem. leiKi popisuje španske j metiiik. Ponosni Andaluziji^ nin evljev: j prikima. Snažilee postavi mal stol-
— ZapiMliti!... ,Kaj pa misliš t — je vzkliknila si ara... Saj se nama obeta .sijajen zaslužek. ('meri se. kadar lioeem. Se lia misel mi lie pride, da bi jo zapodila od hiše, srček moj. To bi bila zelo slaba kupčija, kajti deklina lahko naberači toliko denareev, kolikor tehta sama. samo malo potruditi se bo morala.
— (1e je tako. se bo pa že morala lom i de- j la. — je menil Jakob.
— Saj se tudi bo, nič ne skrbi.
— S seboj bi j«, bila morala odvleči, ma
ti.
Dotlej pa ne pričakujte ničesar od naju in spioli od nikogar. —je pripomnil iu se pre,-teee ozrl na brata, ležečega na tleh.
Potem je pa spravil močim potolčenena Petra na noge iij odšel z njim v mesto.
A Luiza je ostala zopet sama na zaklenjenem podstrešju.
XXX.
; Slepa sirota je Še nekaj časa vsa v strahu j prisluškovala. Uroznje Jakobove besede ni-
so dopuščale nobenega dvoma. —' Da. ila bi se drla kot slepa sraka in lili t upanja zadnja moralna opora j,
nakopala na glavo sitnosti z
radovednimi stražami.
Tn videč, da se Jakobu zopet mraei obraz, je brž i>rpoinnila:
— Jaz par nisem za nasilna sredstva.. Ni hotela iti. zato sem jo pustila doma. Samo jesti ji nisem dala liir, ves dan bo brez jedi. Zaklenila sem jo na podstrešje. Evo ti k| jura.
Jakob j<» bil i istega dne dokaj dobre volji*. Vzel je kij ur, rekoč:
— < uj, mati. pametna misel mi je šinila v glavo:
— Kakšna pa ! Treba je ravnati hitro in odločno.
splavala po vodi. ko jo Jakob zagrozil svojemu vratu, zasačoiirmu v hipu, ko hot »d slepi siroti pomagali.
Spoznala je, da ne sme več pričakovati pomoči od tega vrlega fanta, ki ga bodo zda j strogo stražili.
— ( ez dva dni. — je ponavljala, — «"ez dva dni!... Prav, k<» se vrnejo, bom že mrtva.
O. Fmrhar Ika se je dobro spoznala na muke, da zlomi z njimi odpor svoje žrtve. Vedela je. da lakota človeka kaj kmalu o-inehra in ukloni, pa naj ho še tako svojeglav.
Kruta starka je sieer razmišljala o tem, »la
Sedim tia r.le.-e oblazinjeni klopi iiiabga s;ilončka, ki je odprt na
k na perzijsko preprogo, sede nanj. jnist ivi pred Andaluzije?« za-
ciMo. v katerem -uažijo čevlje. —j vojček deščic-o. dvigne njegovo Zraven mene sede trije Španci, če-1 nogo na pravi prostor, mu skrtači liti pa. naslonjen na podboje vrat, j hlačnico, jo nalahno priviha in pri-
OlV\n| Oil s;.(,. ah'rej»M j., s;n
u'či sem s;i i | \
prebira časopise jn čaka. kdaj i»ri-de na vrsto. Pri mojih nogah kleči >11 žilec na usnjeni blazini. Dvigm mojo levo nogo na nekoliko vzvi
me krtačo za i>rah..
Šele sedaj opazim, da tudi snažilee kadi svojo cigareto.
Počakaj š,- malo. bomo videli, morda ^ urefm- hoH,a 3savl^"i- Uh1* >
pa spregovori njen želoder dovolj -lasno, da ! T!' 'l J° "rv*]i]t'vu^ zločinskega
[naklepa samo se vprašanje rasa.
Toda svoj peklenski račun je delala brrz
premaga njeno trmo.
— Mimogrede stopim pogledat, kaKo in kaj je z njo. — je dejal Jakob.
Po teh besedah sta se podleža razšla. Ja-
kob je krenil po nliei Dauphine. žvižitf joe i ?? n!1 R.v,?u za uVU poulirno |M»]»evko. Frochardka je j»a začela i k!jiil»iij€-j«; vsem mukat
znova nadlegovati mimoidoče, proseč jih miloščine.
Luizine odločnosti, brez njene moralne si!r. Ta brezsrčna ženska ni mogla slutiti, da
ustvarjene duše, ki mi in umirajo, nr da bi pokazalo le najmanjšo slabost.
Toda vse je kazalo, da kruta usoda sam i
iu je oraiT' Vol. •et ill ie pri ". : /1 preiniilil. je I
! |v J K»»se je bližalo jK)letji*. sem sedel j "eno deščico. Pot^iu s ščetko za ob. j Sedaj kade torej vsi trije skir
■ >j govi |,iš. Na I i.ek.^a v.čera pred vrata kovačnice. | leko nekaj krat o v podrgne mojo. paj. gospod v naslonjaču, natakar
v belem predpasniku in na tleli čepeči snažilee. Vsi tiij,. kaiie u-<1 obuo. složno in obem-m polni do-
'''" ' J" '""'i ,T" s pivi^a \ idel celo dolino v vsej hlačnico, jo zaviha in zgrabi dru-
/e ob njeni dolžini in širini. Kovač je bii K" -eni Milno vesel je krasu«' preproire. ka-i i»i'!na t« :o >o t\orila razorana }n lja.
Iu kolikokrat -e je šalil kovač. lie. ki*l je. i bi s,, v's;i |ml ja njegova. Ze nad ilve^to let duhiv.ijo kmetje iz lij.-gove kovačniee pluge in druge ' t liš Vine X;i to ,j<- Iiil ponosen. Pi»Iji ni nikdar crlu-o«tilo br«»z njegove '|»omoči. (V je bila poljana me--i'ea maja zelena in meseca julija ustali iu iti \ !o se'morali vsi njemu za-
livl^i. V žetev je bil tako zaljubljen kakor v svoje hčere, poletno s- litee lil t r je |»j|o najdra-žje na .svetu. <'e s,, /hirali «>blaki u.-el |io-Ijem. jim je s pe.sljo pretil.
Ko so začeli kmetje orati. je ponavadi vr^e! kladivo v kot in začel romati po široki deželni eiMi. Z na-s|;hio je orali.
•Istopl
kovati <#,'la h
nieha in ta sm^b ni |M»j«*nja! <|.
ei-er i.
Spodaj je b I t in /delo s, 'li je. kakpr ii;i tie* hoče *Me\ica' »aliniti iz postelje. Zdela s,. mj j,-la trka na p.il iu im pra\i. da .s»'in »mili.
Vi kaizalo »Irngače. m> ral sein ellie
je bila polna rdeče svetlel**. — H ii .M -"pihii!. iz • gl.ia j>- \«tajai
iilenka>r plain n.
K«»va«- s., j,« pravzaprav pri-•ravljal ua delo.
Hgledovnl je kolesa, pospravljal •lllge iu pripravljal železite paii-
e. Ko me je 'apazil. se je oprl s >' silili \ hi»ke ter na \e*» »las za Urejal. »;i je \eselih». ker
go ščetko. s katero pospravi v<-s prah mojega čevlja. Nato vzame
i/. >vojega zaboička steklenico olja jstojairsl va. kakor da mera tako bi-in začne z njim mazati moj čevelj, ti. kakor da je že nekaj tako bilo S suknjeuo cunjo potem nagi«, in ji" kakor da bi moralo vedno tako z vso umetnostjo drgne usnje tak i ostati. Prav gotovo ii temnopolti in hudo, da se čevelj kmalu svetj Ko «'-rnooki ljudje te Soinčne dežele steklo. To pa še ni dovolj. Nova i»okade pr<*več cigaret, t^olj kašlja-šictka , pride il}1. dan. s katero toliko (jo ko ljudje po drugih krajih. Za-«'-a.sii. drgne po čevlju, da se .svet i t" pa imajo med seboj neko samo
Pa tudi Peter ni izgubljal časa. llitel je po svojih opravkih. K sreči mu je šlo brušenje tistega juua dobro tako, da je zaslužil nekaj srebrnikov, ki je z njimi nakupil jest vin. da bi Luiza ne trpela lakote.;
podpira Froehardine naklepe, ker noče i bi uboga žrtev umrla.
i.i
I rbogi Luizi je minil < j mukah.
Kila je lačna {;: žejna.
K; nt:", i l.i -i - t1 žilah od vroriee in blesti
i se je približal brlogu, je koma i stopil . .
ko je za ] da i tola
an v nepopi-i! i
Kri
kakor ogledalo. Moj levi čevelj bi se .sedaj mogel kosati z vsakim še tako sčiščenim čevljem v moji do-inovini. Ampak uiož s tem še tudi ni .zadovoljen. Iz svftj,. shrajnbice vz.-.ine nek<» mažo. iz katere s prsti
po sebi umevno vitežko bratstvo in ljudsko -skirjuiost, katera jim je že davno prešla v mesto in kri.
Snažilee. ki je medtem opravil tudi z drugim mojim čevljem, .si
je rudi nažiral
zajame kolikor je treba in mi z njo . e,-areto ,n
uaina/e čeveij. Nato nastopi nova TT* 4
voli si*sti na moj prostor.
uaKtopi
snknjena cunja, s katero bliskovito naglo drgne sem in. tja. da je moj Čevelj res že nej>opisno lep. Tej en-
nji sledi še ena ščetka. s katero
Koledar 1.1934
i
Bomback piše o "BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRI2IH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI« CIJE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, Cena na^ete v letošnjem koledarju.
Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašaj*
-—i---— . . ......
te, pac'ga pa naročile še danes.
TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA
50 CENTOV
Slovenic Publishing Company
216 We.1 18th-Street New York, N. Y.
! jc vrr ;? :n c j; jt1 '/. t' * (• 11"• ■
na lira«, pa se um je že skrčil., srce pri misli i -T »nvz na,le an-i 1 nesn-č -i!-
na nesrečno bitje, zaprto na podstrešju. j5| ^
na strašne muke. ki mu jih je pripravila n je- mn,'(',l!,'<'-
•»•ova mati ' ' Anr je zakraljevaJ nail n".n», njene-»iroki
»vdprte oči so se poea>i zatisnile in sii'oia j«
MOŠKI ALI ŽENSKA
r.stavil se je preti puilstresnimi vrati.
Zarili je krčevito ihlenje. .. Ni se nioi;e! več premazu vat i.
— Pomirite se. ^ospoiličua, tu sem: je vzkliknil. — Hitim domov, da vam skoeim na pomoč. <'e vas ni mogoče osvoboditi. lios'kusim vsaj olajšati vam trpljenje. ....... , ,
— Oli, kaj bi pa mogli storiti zamt; ? j J1 J«1- ** 1»»«»' vsa'k dan jm drn-
— IW kar lahko storim, je, da vam pri- ^ "('iirestano ponavlja svoj., naša m jesti. jPesein 1,1 khi'l> IN^vsnki kitin:
— Torej lahko odprete vrata niojc ječe (j — Henrika. ;ili me slišiš^ — Jaz sem.
— Ne. Pae pa lahko zelezem na streho in [Luiza. tvoja sestra. Ali me slišiš. Henrika:
Sanjalo se ji je. da hodi s Froeliardko po j pariških ulieah. Ko jo je stara beraei<*(i sili. i pri vzbujala pozoruf>st mimoido
v,)hnj('iiK se ji je zdelo, da hi bilo treba zapeti nji ! in njeni sestri že iz otroških let znano pesem.
vam podam jestvine skozi oken<*e v .strehi. Nikar ne silite v nevarnost, vi ste zda j
In tilcj, nekega jutra se je naglo odprlo okno nad njeno glavo in naenkrat... ji je
".Viko!i n<» \h si želela biti moški". neka polj.skh arist«.-kr;itka. "Srečna xmii kot ženska in hočem t«» ostati. Ženske .so ljubljenki' v.sejra. ki jih vse razvaja. I)ane.s store lahko kar hočejo, a če .so pametne, »e ne boilo odpovedale pravicam, ki jim jili daje lastni spol. Ce se »enska sprt-aie-ni v |M>lmoško bitje, pa seveda iz-frubi svojo mikaA-nost in ji mora biti prav. da ravna moški ž njo kakor z moškim, eeprav mu ne more biti nikoli podobna. Ipiko »eirmno bi bilo. T-e bi se žemike mu je poznalo, da je vse slišal.
Molče in počasi je stopil na stopnice in ko se je približal ubogemu, drhtečemu Petru, ga je zgrabil čez pas, dvignil nad ograjo in treščil na tla.
Peter je pretresljivo kriknil. Zamolkel krik s podstrešja je bil odgovor na ta krik.
Luiza je spoznala, da je nesreča zadela njenega zaščitnika in da jo čakajo nove muke.
Jakob F roe hard je prestopil še nekaj stopil ie, ki so ga ločile od vrat. Odklenil je vrata in se obrnil k nesrečni Luizi.
— Ubogati boste morali mojo mater, ne bo drugaee, — je dejal osorno.
— Ne. gospod, za vse na svetu -r.e.
— To je pot rebno.
— No, dobro, čez dva dni se vrneva z materjo.
— Da. čez dva dni, prej ne, in takrat nama končno poveste, kako in kaj je s to rečjo.
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev« Preglejte cenik in ▼ njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna Glas Naroda
NARODA"
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 4, 1934
mmiiiiiiii^
m SMEM TE LJUBITI
1 * Zanimiv roman iz življenja • ■
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
\Wruer ta'koj pravi Gildi:
— Ali nam ne* bi hoteli zapeti nekaj pesmi, guspica (jildu
In obrnivsi se k Vafcbergu nadaljuje smeje t
— Vedeti morate, gospod doktor, da imamo slevv-Jta v ua-ši hiši.
\'alberg zamuden pog-leda <2ildo:
- Milostljiva go.spiea poje?
— .Samo malo. gospod doktor. Ako pa me gospod Larsen pri-merja s slavvkom. potem vas bo moje petje zl-Jo razočaralo. Xikdar vc nisem učila peti.
— Tudi sla vek i .se niso učili, milastljiva gospiea. in zaradi tega ne po jo nič manj lepo in ganljivo. Brez sikrbi morete peti še pred .irugiini ljudmi, kot 'pa smo mi.
— Da. Gilda. prosim, izaigrajte in zapojte malo. — zakliče proti njej Oliv, ki je slišala ]>ogovor.
(iilda brez olnttavljanja vstane ter gre v sosednjo sobo. Werner ji sleko pesem, ki se pričenja z besedami: "'Ivo pomh:d spet m' porodi".
Vsi pazilo poslušajo.
Valberg z loko j>odpre glavo in ves zamišljen gleda v pevko, ne da bi jo \ resnici videl. Oliv ga nemirno opazuje. Pri tem pa ne opazi, da .ie njen ženin vstal in st» je postavi! med vrata, o'dkoder je tudi gledal GiUlo.
&<•]<* ko Gilda skonča. opazi grofa Ilara-lda stati med vrat L To-da naglo obrne od njega k Wernerju. ki je spremljavo igral do konea.
Te-laj pa jo Werner pogleda.
la po je bilo. efn.spiea Gi'da. Verjeli vam moramo, da je ,po-mladaiisk: ea> v resnici krasen. Kaj ne. Tlarnid?
s m vprašaj m, , brile k zaročencu svoje sestre. Harald pristopi h klavirju t ir pogleda pršem. Drži jo pred seboj tako, da .je mogl i ireirov olirnz videti samo Gilda.
— ... Pri-.;im na prsi tvoje, — pravi ter jo pogleda z žareei-mi očmi. kakor bi videl na papirju samo te besede. Nato pa pesem zopet odloži.
— Da. — moramo verjeti. — pravi nato smeje, odgovarjajoč na AVerncreievo vnraša.nje.
(«il«'a -e "k'oni nail stojalo iza i>f*mi.
— Kaj pojete sedaj, srospiea Gilda ? — vpraša Werner.
— Kar želite, gospod T.arsen. ,
— Xe. — se brani We m or. — -Sedaj naj ne bo moja želja merodajna.
Alei'trm pride bližje tudi baron Sen d en.
— Ali smem biti tako pnnirzen, da izrazim svojo željo, milost-ijiva gosjiica : — jo vpraša.
— Prosim, gospod ba.ron. — od\-rne Gilda.
Raron se prikloni.
— Krasen glas imate, mi'ostljiva gospiea. poln občutkov. Tn tako bi rad sliš;:.' svojo najljubljšo pesem. To je priprosta narodna pesem.
— Zelo rada vam jo rapojem, gospod baron, ker ji imam sama posebno rada. Tudi gospod Larsen jo zelo rad posluša, sama gospiea Larscnova e nima rada. ker se ji zdi preveč tu/ji a.
Oliv se nasmeje.
In navzlic temu jo rada sli-im. Gilda. Samo zapojte jo!
Werner takoj prične s spremljavo. Poslušalci pasedejo. Samo grof Ilara'd .se zopet postavi med vrata ter gleda Gilda. Njegov }>o-c'!ed je sicer miren in brezbrižen, toda Oildo pri vsem tem vznemirja.
Ko pri*ne peti. se ji glas nekoliko trese. Toda ne gleda več k grofu Hoeh bergu. temveč svo.:o dušo potopi v pri prost o, toda tako ganliivo pesem
Grof Ilarald ie bil ves prevzet nad besedami, še bolj pa nad ftbčutka polnim Gildinim irlfsoni. Na Gk'dinib lici'i je bil izraz, ki mu je šege' v srce. Neka i ča-a gleda nred se. kot bi se mu misli popolnoma izjruhile. Nekaj je bilo v teh priprostib. sladkih glasovih, nekaj, kar v trka'o na za j »rt a vrata njegovega srca in zahtevalo vstona. • ,
In čudno, kot na njega, je ta pesem vplivala tudi na Oliv Lar-»enovo. Ali zaradi teira. ker so Valberg«»ve oči tako vorašujoče usedale V n icne kot bi hotele vprašati: — Ali v resnb-i nv čutiš, kako velik. sM-t ol-čili. k "ovori iz te priproste pesmi? AH si tako revna na Mi'ii. da ne moreš razumeti?
Oily s,, na•_'!(« dvigne, ko je bila pesem končana, kot bi se boli la braniti proti neki tuji s'rli, ki je luotela v njej vse obrniti, kar je do sedaj smatrala Ka dobro in pravilno.
Saj je vs. laž; take ljubezni sploh ni. .kakor jo opeva ta pesem. M misli Oliv in >«• bori proti sami sebi. nato pa naglo vstane in stopi k oknu.
Ni opazila, kako so za žarele Valbergo\e oči. Toda Valberg je »pazil njeno ginjemst. Valberg sam. '
— To j#* bi; velik užiuk. ki ste nam ga nudili, milostljiva go-bpica, pravi baron Sembn. — Dokazali sle nam. da so naše narodne pesmi krasne, samo ako jih kdo poje iz srca. In to ste vi stopili. Prav lepa *am hvala.
Wernec Larsen izpusti tipke in pravi:
— Da. gospiea Gilda. baron Senden ima prav. In pridružim se I.jejfovi smlbi.
Tudi grofi ^ pravi Gildi nek^ij neprijaznih besed. Samo onadva. na kateri je |>esem najbolj vplivala, ne rečeta besede. Oily in prof II«raid molčita. Valberg pristopi k Gildi in se tudi Iskreno zalivali.
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
— Gospod Larsen ni rekel preveč, milostljiva gospiea. Slavček zua s svojim petjem ga-niti srca.
Gilda s*> smeje brani. Stopi k pesmim in jih zravna. Ko je še s tem pazposlena, naglo stopi k stojalu grof Haralcl. OL!y se je medtem nekoliko pomirila in se obrne.
— Ali hočeš igrat, Harald? — ga vpraša Oliv. da bi imela kaj! govoriti.
Pogleda jo. kot bi se zbudil iz globokih misli in se sili smejati.
— Prestrašila bi se. Oily, ako jaz pojem. Moje glasbeno znanje je zelo pomanjkljivo. Več, kot nekaj vojaških koračnic ne znam. Mene zanimajo samo besede pesmi, katero je gospiea Verdenovi ravnokar pela.
(Dalje prihodnjič.)
ZEMLJA SE SUŠI
Nekoč, pred 300 milijoni let. je bila zemlja prav tako obdana z gostim, neprodirnim pla&Čem oblakov kakor danes približno Venera. Pod tem plaščem je vladala vlažna vročina kakor v rastlinjaku in rastlinstvo je bilo v resnici tako bohotno in ogromno kakor v rastlinjaku. Samo tu pa tam. na pr. v tropski Ameriki ob Amatonki. vladajo še približno takšne razmere kakor na vsej zemlji pred 300 milijoni let. Kakot pred 300 milijoni let živijo tod vsa bitja še danes v enolično toplem toda strašno vlažnem po-uebju. v večni temi in somraku pod gosto odejo oblakov.
»Namestu v oblačni temi je danes površina zemlje včeji del leta izpostavljena nemilim solnčnim žarkom, namestil enoličnega, topega podnebja imamo vse povsod neprestane zračne toke. a namestil nekdanje bujne vegetacije vi-
KAJ SE RAZTRESENCEM PRIMERI
" Kdaj .ste bili maj bol j raztreseni.'" je vprašal neki angleški listi svoje čitatelje in prejel je maso i odgovorov. Največ jih je bilo cd ! profesorjev in učenjakov, ki so baje najbolj raztreseni in pozabljivi. I
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi i velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi tla bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa onit katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N.
»p
Nekateri odgovori so Zanimivi:
bili
l>ra v
uspeha in pet minut pozneje, ko Ko je moja hčerka zbolela, mi je;sta cllidvi> bm £e v žjVahnem po-
zd ravna k naročil, naj ji segrevam |gOVOru, sem od samega veselja se-
noge z vročo vodo v termosteklen i- j j^j _ Ma testo
Neko dopoldne sem zojiet hotela | _____
obnoviti to ter pristavila lonec vode. .Med tem sem pa stopila v bližnjo prodajalno. Kmalu sem se vr-
Ko sem nekega večera ugasnila luč in legla k počitku, sem se domislila. ela imam \ škatljici samo
IMIHUIMIIIHIM«IM
fWWIHIfWg
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU n« west lSth street new york, If. y.
pišite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-tc vanje
reč ugotovila, celo vrsto znakov, ki spremljajo biološko staranje človeka in ki dajejo možnost približne napovedi, da-li bo človek še dolgo ali le kratko živel. Ppošte-van je tu seveda le normalno zdrav človek, pod smrtjo pa je razumet« naravno smrt od biološke starostne oslabelosti. Eden najzanesljivejših takšnih znakov nam je zapisan v — očeh.
Ze od najzgodnejše mladosti polagoma nazaduje sposobnost človeškega očesa za ustanovitev na bližino, dokler se ne spremeni v daljnovidnost starih let. O.sta-ranje očesne leče je tako očitno, da se da po njem določiti biološk« sta rest pojedinea. Izumitelj ne vidnih naočnikov, kielski profe sor Ileine. je opazoval da spremlja predčasno daljnovidnost cela
5. januarja:
Uerengaria v Cherbourg
6. januarja: I.^ifa.yette v Havre IJex v Genoa Kuropa v Uremen
10. januarja: Aqi|i(ani;i v Chirrboure Ubinu v Trst
11. Januarja: ii»-rli:» v liartilnirK
13. januarja:
lie Uf Krame v Havre 17. januarja:
Washington v Havre
vrsta drugih tipičnih znakov sta-?19;11JanuarJa: .
. ' . } _ i Olyntpiv v CherUiurg
20. JanuarJs:
Cliuiii|>'aiii v Havre
rosti: sivenje las. izpadanje zob. plešavost itd. Oftanuolog lilatt je opazoval, da izvirajo ljudje, ki so v mladih letih daljnovidni, izredno če.sto iz družin, ki jim je kratko življenje dedno. Podobno poročajo drugi raziskovalci, tako da nila in napravila otroku pozdrav- že eno vžigalico, s katerobiinorala Imoremo v splošnem reči, da ]>»-an ko vem nasvetu. Nekoliko pozne- zjutraj zakuriti v štedilniku Se-!.i j moni z?odn-ia vm jo izgubila na potu iz proda- ker ^m ime|a liav:-ldo. da sem več-jalne. Težko nu je bdo. a za vzdihe krat rabljeno vž:galieo vtaknila na
dimo na premnogih, širnih delih Ztla' ni bil° fa*a : haja na dcl°' za j v škatljico. Da bi >e prepričala, i kopnin ozemlja, ki so se spreme-jtn,k vodo obno |,eni v ra.'-treseuosti prasnila
nila v mrtvo puščavo.
viti! Ko sem segla poti odejo po.gkatlj:ci zadnjo vžigalico. P.ila
po
vseli j1^^'011'1-*0- -Sl'ni privlekla na dsn pogrešaj vodo.
•Ni dvoma, da je opaziti na vsen | celinalh napredovanje pu-Čav in "rešano torbico — napolnjeno z
niti naša Evropa .se ni popolnoma
tsel som na kolodvor čakat svo -
odtegnila temu razvoju, čeprav je dospela v njem le komaj do stop-nje Step. ki se pa v poletnem času l,rata- ^ j«? hotel pripeljati,
spreminjajo tudi a- mrtvo sivino JPeronu sem začel brati časopis, ali rjavino. V puščavah Azije. (Je prisopihal, si niti Offle-Afrike, Amerike so nas'i očitne !'ial Ili*<>lim- izstopa. »Šel sem ostanke prastarih kultur, znamc-1 'iroti izhoclu' sfdel v kot tramvaja nja. da so bile te puščave nekoč Iin Moja dnevna pot je
obdelana tla. Geologi so prepriča- i)»!a s tram+ajem. S->ele ko sem ni. da so skozi Saharo kakor ne- in hotel v urad. sem opiir.il.
koč skozi druge afriške in azij- 'n zaprto, ker je bila pač •ske puščave šumeli ogromni vele-1nedelja. Tedaj sem Kpoznal. kakšno toki. Solnce je izžgalo z vedrega noba ta ozemlja, v močnem mrazu, ki dosega na pr. v Sahari tudi 20 stopinj pod ničlo, se je voda v kamenju spreminjala v led in ga razganjala. Drobeče skale so se Kpreminja.le v pesek, ki ga je ve-ler odnaša! s seboj, a tu-di voda. da ga na primernih mestih zbere v blatna jezera. V Aziji, Perziji, so tak'na jezera, ki imajo v premeru sto kilometrov. Pod vplivom sušečega solnea se polagoma spreminjajo v mrtva puščavna tla.
neumnost sem napravil v svoji raz-t rese nest i.
Natipkala sem trgovsko pismo ter predložila šefu v podpis. Že je hote! podpisati, ko se je nekam čudno namrdnil ter mi brez besede pismo vrnil. Ničesir napačnega ni bilo v vsem sestavku, dokler nisem pre-čitala do konea. Namesto "z odličnim spoštovanjem" itd. sem natipkala : Tisoč pozdravov in poljubov vedno Tvoja---
Ko sem se nekega večera vrnil z običajnega sprehoda, sem kakor po navadi šel domov po* stopnicah ter v predsobi odložil površnik Ln klobuk. Naenkrat zasliši m tuj glas: —
Kdo ste in kaj iščete tod?" Ozrl K-em se in stal pred popolnoma tujo osebo. Sele 5-edaj sem se spomnil. da sem se pred kratkim izselil iz teg>a stanovanja v "drugo, v svoji ra.Ttresenosti pa zopet semkaj zašel.
dobra.
KAKO DOLGO BOŠ ŽIVEL?
So sicer tudi nasprotniki teorije, da bi se zemlja spreminjala v puščavo. Ti pravijo, da ni videti v zgodovinskem času nobenih doka-»ov za to. da bi puščave naraščale. Mezopotamija se je .spremenila v puščavo bolj zaradi tega. ker so ljudje zanemarili in uničili nekdanje ogromne namakalne naprave. Egipt ni od pradavnih časov prav nič bistveno spremenil svojega puščavnega 'obraza. Toda takšni razlogi se opirajo seveda le na opazovanja nekoliko tisoč let — a kaj je to proti stotinam in tisočim milijonom let, ki ju rabi zemlja za svoj razvoj 1 Seveda pa je treba upoštevati tudi to. da zna človek prav krepko zadržati
nadalnje spreminjaje kopnin v j njeno namero, ki je bila meni tako pušča ve, a v novejšem času spre-j neljuba, sem hitro pograbil desko m i nja tudi ogromna puščavna oze-ls testom ter jo položil na svoj stol. mlja spet v rodovitna tla. ^ fBil sem seveda zelo vesel sjojega
Iiiološka starost kakšneera in-dividua ne zavisi od tega. koliko let je človek že živel, temveč koliko let mu je še namenjenih. Nazorno na.ni pove to primer muhe enodnevnice. Na večer svojega Življenjskega dne je časovno še zelo mlada, en dan. biološko pa že zelo stara, ker ji ostane komaj ve nekoliko ur življenja. Tisočletni hrast je biološko mlad. kaj-1i živi lahko še nekoliko tisoč let. Isto mora veljati v preneseni obliki za človeka. Nikdar ne misliti, da je vse skupaj le siva teorija, dokler nismo sposobni povedati, koliko časea bo neki človek še živel. Natančn-o na dan ali leto tak-f.na napoved doslej seveda še ni mogoča, v glavnem pa že ne. ~
Novejša raziskovanja so nam j desne.
ettn iz povprečnih vrednosti, ki ilm posamezni primeri delajo izjemo. Vsekakor je dobro vedeti za to pravilo.
V ostalem je novejša znanost odkrila še neko zelo zanimivo dejstvo: obe polovici človeškega telesa ->e ne starata enako. I)a.š na očeh. pravi omenjeni prof. IL i-:ie. lahko često ugotovimo, da ta polovica t <"de.su drugo prehiteva v staranju. Starostni pojavi, kakor starostna mrena, asivitev trepalnic ter obrvi itd., nastopajo čisto enostransko. Pri veliki naravni raz'iki med levo in desno stranjo telesa, ki sega tudi v obe polovici možganov in v druge tele.s-ne organe, bi bilo končno iinilji-vo. da se obe strani w starata v Istem tempu. Znan je dovtip iz zdravniške posvetovalnice: ''Gospod doktor, v levi nogi čutim tako hudo trganje!" — "Da. da, ljubi prijatelj, to je starost!" — Kaj pa moja desna noga..' Saj je Isto tako stara!" — Paeijentove-mu odgovoru smo >e doslej smejali. Ali kakor je sedaj videti, se je mož le bla.miral. kajti leva noga mu je bila v resnici starejša od
Cuhie «!i SaAuia v Cenoa. Volemiam v lnrg
B.-rengaria v Cherbourg 27. januarja:
Kurnpa v Bremen 31. januarja:
Manhattan v Havre 3. februarja:
Ue Kex v i :fnoa.
9. februarja: Olympic v CiicilKjurg
10. februarja: IJreutcn v I5rem«-n
Cliampiairi v i lavi e
15. februarja:
I'oiili tie S;iVOj;i v flrn'ia Wjsliingtoa v Havre
16. februarja: Cerenguria v Clu-rbourg
17. februarja: 1'aris v Havre Ivnr i>a v l!rtiii"n
21 februarja:
iJt-iil>(-liia.!id \ Hamburg
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
ILE DE FRANCE
11. JAM A RJA
3. februarju — 21. februarju
PARIS
17. februarja — 17. Marca
CHAMPLAIN
Jf> Januarja — 10. februarja
NIZKE CENE OO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščen« aqenta
cfreneh. c&ie
39 STATE STREET, NEW YORK
Moja žena je pripravljala testo z«-, pecivo, ko se na vratih prikaže soseda. Ta je imela navado, da dolgo ča-a ni odšla in vsakokrat sedla na stol, kateri je bil navadno zame pripravljen. Da bi preprečil to
ALI STE ZAVAROVAN!
za slučaj bolezni, nezgode ali smrti? ako še niste, tedaj VAM priporočamo
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI.
kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki- plačuje
najbolj liberalne podpore svojim članom
Ima svoje podružnice skoro v vsaki s!ovenski naselbini t Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1300,000.m. _ Za vstanoTitev nove-k> društva zadostuje s odraslih oseb.
Vprašajte 7a pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J, ELY, MINNESOTA
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
A/\olftvenik:e
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja Slovenski molitveniki:
najfinejša vez.............1.G0
Zvončec nebeški, v platin..........
fina vez..................1.—
Vienac, najfinejša vez.........1.60
.. .80 . 1.20 .1.50 . 1.60
. .60 . .80
.1.20
Angleški* molitveniki:
(ZA MLADINO)
SVETA t'R.%
v platno ve«z...............00
v ffflo usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje vez ____1 80
v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DišO
v platno vez...............90
v fino usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1.80 RAJSKI GLASOVI
v platno vez .........
v usnje vez .........
v fino usnje vez.....
v najfinejše usnje vez
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez .
v usnje vez .........
v fino usnje vez.....
v najfinejše usnje vez v najfinejše* usnje trila ve« 1.50 v bel eelluloitl vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno .............1._ Ke>* Heaven
v najfinejše usnje vez.....1.50 i v <^hu1oh1 vezano .........1.2*)
v najfinejše usnje trda vez. 1.60 ' v «lHulmJE
Najhitrejša ekspretna vožnja do SLOVENIJE po Sredo-dDzemskem morju.
R E X............ 6. januarja
Conte tli SAVOIA 20. januarja .
H E X ..........3. februarja
C nite di SAVOIA 15. februarja
t>irekuie ž«*leatnišKe zvez«* iz »:«-iwi\<*. K«.trnke I*" sjirrjel zastopnik ilsužli«-ter jili l>o pravij«>. DIREKTNA SLUŽBA DO TRSTA
ROM \........ 10. januarja
Vl'LCAXIA...... 27. januarja
Krasni prostori — Izvrstna kuhinja.
Izza 1. januarja l-osta REX in CONTE
DI SAVOIA pristala in oilplula s pomola 5*.i North IIIVer. zapadna IS. Tesla. Osta'e ladje IhkIo pristale in ««1-j^lule s immola Nor Mi River, za-
paxlna 37. vesta. New York.
Vplačajte kateregakoli afjenta a!^ pa
UTAILIL^N ILINE
•'ITA LI A*«—TOcui iCH*-
I STATE STREET. NEW YORK CITV - - ^ - — ^ - - - - - i
Hrvatski molitveniki:
Utjehaj starosti, fina vez.....1.—
Slava Bogu. a mir ljudem .
.............1.50
.. 1.10 99
fina vez.
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. jj V Italijo lista ne po-1 sil jamo.
SSfeALI STE ŽE NAROČILI SLOVENSK0-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENTOV, - NAROČITE GA SE DANES