Tečaj
XIV.
List 74.
gospodarske, obertnijske
narodske
lïhajajovsako sredoin saboto. Veljajo za celo leto popošti4fl., sicer 3 fl.; za polleta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30kr.
V Ljubljani v saboto 13. septembra 1856.
v
Cerve na polji in pa hrošče (kebre) pokoncati:
zraven pa tudi od rudecega oblaka kaj.
(Na dopis Janežićev iz Loža.)
Kar je gosp. Janezic unidan v „Novícah" od ce rva omenii, ki je letos toliko škode po njivah in košenicah na-redil, poterdim tudi jez čez in čez; vendar vém za pripo-
Jeznmw
moček zoper červa, kar sem sam šal.
na grajšinskih njivah sku
Pognojil sem njive, kamor sem jari ječmen sejal
?
s
pepélom, to je, z mertvim pepélom, in ni se lotil červ tište njive. Tudi sem poskusil na dvéh skupaj ležečih njivah, ki ste bile z ovsom obsejane ; eno sem z mertvim
na njivi brez da sem komaj seme pepéla potrese], ni červ Ne le na grajšinskih njivah se je pepél zoper červa dobro skazal, temuč tudi na drugih njivah, kjer
pepélom potresel, ene pa ne; bil je oves pepéla —
včs sneden od
červa, tako,
dobil; na drugi zraven pa, kjer sem
nič škode storil.
se je to storilo. Ker hrošči ali kebri v jeseni nar rajši na tisto njivo sedaj o in se zagrebajo, ki je bolj zelena in travnata , je nar bolje tako njivo po žetvi, ali pa če je detelja po drugi košnji, precej
V .
J
preorati, in gotovo
je
?
da keber
ne bo tako va-njo silil; zraven tega je pa še ta korist, da se zemlja bolj zrahlja, če se njiva dvakrat izorje; bo po-
tem tudi rodovitniša, pa tudi bolj gnojna , ako je sternišče podorano, da čez zimo pognjije in njivo gnoji.
Prav bi bilo , da bi
v •
nasi gospodarji
take skušnje po
snemali: gotovo bi jim ne bilo brez dobicka.
y
Tudi jez sem vidil na kresni dan tisti prikazek. kteri
je
bil v „Novicahu
domů gredé deč oblak: ko s:a
omenjen. Bilo je po enajsti uri, ko iz zagledam blizo grada nad Oberhom ru-
piolja
opazim več barv, kakor pri mavrici. Da bi se bolje prepričal, kaj da bi to
,	pa bolj natanko gledam,
bilo. vzamem daljnogled, in tudi z njim vidim ravno tište
barve in v ravno
takem redu, kakor jih vidimo
pri mavrici
Razjasnil sem si torej ta prikazek takole: Bilo je takrat bolj jasno ko oblačno, vendar je bilo oblačno na tistem mestu
y
kjer se je rudec oblak světil, in sicer zgorej proti soncu je bil bolj bel, spodej pod tem pa debeleji in tamniši oblak moral je oblak rositi, in tako so se prikazale na temnem
y
oblaku mavrične barve. Kdor vé, kdaj in kako se mav rica prikaže, mi bo poterdil moje mnenje.
Več
ljudi, ki
so
z manoj oni oblak ogledovali,
so tudi pri nas berž mnogo nesreč prerokovali, in mi niso verjeli, ko sem jim naravni prikazek naravno razkladal. Čudno je, da so vraže tako zlo ukoreninjene pri nekterih, da jim berž mora vsaka s v e 11 a stvar na nebu nesrećo pomeniti, čeravno le temno pa-
met njih razodeva !
Dragotin.
Odgo
vor na vprašanje
Iz Gorice smo přejeli nedavno sledeče pismo : ,,Močno
ste nam
i
drage

N
unidan ustregle z naznanilom
„kako se odpravi mokroten zrak in apnjeni puh iz novo pobeljenih izb". Naznanite nam še,
vas prosimo
kak
b
se d
dpra vit
d
duh
d
aj in dim
v
sikod poslom za spavnice in da ta teški duh od saj in dima jim zapira dihanje in jih duší. V pozimskih nočéh ne morejo imeti okinj odpertih zavoljo mraza, pa tudi poleti to le malo zdaja. Jez sem z apnom prebelil vrata, ki zapirajo
mesteje in dimnik sobne
peci, mislec,
da bi apno utegnilo
na-se potegniti ta ncsopljivi duh; toda sajeva moča je kmali
:u
presinila in precernila vsako novo prebeljenje , in ta gerdi duh se s tem pomočkom ni dal izgnati
Ker se duh od saj in dima, ki se vsaki dan ponavlja, nikakor ne more odpraviti s kakim enkratnim ka-denjem, belilom itd., smo se posvetovali zastran gori ome-njenega vprašanja z izvedenim našim gosp. J. Pajkom
y
ki nam je v enakih okolisinah svoje skušnje v sledečem popisu razodel. Znabiti, da je kaka dobra drobtinica vmes za marsikako rabo. Gosp. Pajk takole piše:
„Imel sem navadno kuhinjo, v kteri je bilo ognjišče za kuho in mesteje za kurjavo velike peči, ktera dvé izbi greje, v kteri se pa pozimi tudi kuha. Bil je po navadi en sam dimnik.
V ti kuhinji se je ob času nasprotne sape tako kadilo, da ni bilo moč v nji prestati, in celó po celi hiši je stala gosta megla.
Leta 1852 sem si napravil tako imenovano varčno
ognjišče (Sparrherd). Pri tem ognjišču je po navadi tudi
• • V V
majhno navadno ognjišče za manjše kuharije ; pri meni je v
tem ognjišču za čevelj od spodej popisanih vrat nazaj po
stavljena obokana peč narejena, tako, da to ognjišče tudi za
kruh peči rabimo. Kakor varčno ognjišče je tudi to malo od vseh
straní z zidom obdano ; le na eni strani, na kteri se malo ognjisce kuri, kuha in kruh peče, ima 2 čevlja široke in 2 čevlja in 6 pavcov visoke železne vrata na dvoje, tako, da se na vsako plat polovica odpira; se vé da varčno ognjišče ima
tudi svoje, pa majhne vratica. To dvojno ognjišče ima, kakor mora biti, svoj dimnik. Pa se vendar tudi ta dim lahko
v bližnji dimnik spelje. Stari dimnik, ki je ravno med me-
nasprotni strani ognjišč
na
stejami gori imenovane peci, za kurjavo že popred v kuhinji bil, je ostal za dim peči. Da se pa dim iz mestej po kuhinji razširjati ne more, sem
naredil pred mestejami majhno ognjišče , ktero sem tako od tal do oboka kuhinje ozidal, da nov 6 pavcev debeli zid toliko od starega zidú stojí, da more dimnikar, kadar dimnik ometa, va-nj zlesti. Ima pa ta novi zid ravno pred mestejami take vrata kakor so zgorej popisane.
Tako se dá v vsaki izbi, v kteri so mesteje za kur-
javo kake peci narejene, novo ognjisce narediti, ktero se v sili tudi še za kako manjo kuho lahko rabi ; po tako napravljenem
ognjiscu se nic ne kadí v izbo, pa jo tudi se nekoliko greje.
Ravno tako se tudi dá v vsaki kuhinji, čeravno nima
varčnega ognjišča, navadno ognjišče obzidati in zapreti, in dim ne bo nadlegoval.	; • ;
Ko mi je ob hudem mrazu gori omenjena peč , ktere le ena stran v precej veliki spavni izbi stoji, spavnico premalo grela , sem dal v zidu med izbo in kuhinjo še ene
mesteje narediti, in pred te mesteje smo postavili v izbi železno peč, ktera se le, preden se spat gré in preden se
per ti h k uh i nj ah in takih predsobah, iz kterih vstane, ob hudem mrazu iz kuhinje enmalo zakuri. Ta pec
l___ • •	v	v r	.	• v	•	1	,	.	,	...	..	V	. .	—	v	• V# •
se kurijo se p
P
t
eg i v drug
Znano vam je, da take predsobe in tudi kuhinje
bi mar
ima med mestejami majhne železne vratica duricami, da se ognju dušek dati ali vzeti zamore)
se manjsimi
, da se me-
našim
steje, koj ko se zaknri, zapro. Pri verhu pecí gré iz pecí skozi zid železná cev, ktera dim iz pecí izpeljuje. Zunaj zida v kuhinji se v imenovano cev druga železná cev svoje
naravnim jezikom vselej ne zlagajo. Da so primorski
pisavci tako proti-naravno talii
v «
tudi iz nevednosti v
knige pi
V
>
ternu se nihče čudil
utakne, in ravna ali po potrebi kriva ob zidu v bližnji dim- so primorski pisavci grešili po uplivu talijanske
bo. Ali kakor
tako so
1
nik napelje.
dru
notrajni zemlji na terštvo
turške besede
Tako se dá kuriti brez dima in saj v kuhinji in upeljali na kvar jeziku domaćemu
fi red so bi. Na to vižo se tudi v vsaki izbi, v kteri se
YT hervaško kniževnost spada nekako tudi literatura ti
kuriti mora, dim lahko odpeljuje. Tako imam namesti pred stega plemena našega
oda, ki na današnjem civilnem Her
cerne kuhinje sedaj malano predizbo.
Opomniti pa moram le še to : Ce se v enem
• V V
ognjiscu
ali v eni peči kuri, morajo biti vse druge ognjišča ali me-steje in peči zapeřte; če ne, se bo kadilo. Zatega voljo
vaskem stanuje, namreč v županíi zagrebški, varaždinski in nekdanji križevski, in to ne samo zastran politične zveze in naravne blizine narečja , ampak še bolj zato , ker je to
morajo vse mesteje ali ognjišča vrata imeti'*.
pler imé
V
ze
od poslednjih sto let svoje izvirno
i
ki se izključlj
n aha j
slovenski pri vseh njegovih starih pi
Gospodarska s kušnja.
(Pomocek zoper plavo mleko). V časniku Na
savcih (kakor so : Pergosić, Vramec, Haldelić, Belostenec itd.) s hervaškim imenom zaměnilo. Zato moram tukaj tudi v tej literaturi nekaj
reči.
Ako je res, kar mnogi pisavci terdijo, da je pesništvo savske gospodarske družbe smo brali sledeče : Nekemu kme- (zvezani zlog) najnavadneji začetek vsake literature, druga
tovavcu v Rheinhessen-u, ki je imel veliko maslarijo in si-
poletinski vročini, přiměřilo,
pa in
rarijo, se je večkrat, zlasti ob da mu je mleko plavo postajalo. Marsikaj je skušal,
išja stopnj
da je
proza (nevezani zlog)
mora
pa
nic ni pomagalo. Zadnjič si misli, kajî ko bi dal kravje vi- se v mena z vodo klorovega apna (mit verdiinnter Chlor- se lotili pro kalklosung) umivati? In res — pomagalo je. ( V tem pri- znana kniga
se priznati, da so pisavci tega plemena našega naroda mnogo praktičnega talenta pokazali, ker so uno pervo stopnjo,
ki
išljenih lepotah nahaja, přeskočivši skor
vsi precej
kot potrebniše za javno življenje. Perva
i
pisana v
kem narečji
1
ladajočem
porocilu ni povedano, koliko klorovega apna naj se v omenjenih županijah, je převod Vabočia Tripartit raztopí v vodi, s ktero se ima vime umivati; mislimo, da je,
to
ogerskih civilnih zakonov, tiskana v Nedelišču
1574
kaka 2 lota ali unca klorovega apna na maslic vode bi uteg- druga je Vi
i
nila prava mera biti; unča klorovega apna veljá v apoteki leta 1640 zgodovinsk
kronika iz leta 1575, tretja je iz
b s e g
itd
Pisavci
pol grosa).
tega
Slovstvine stvari.
Kratek pregled starega slovstva hervaskega.
Po Ant. Mažuraniću poslovenil Fr. Bradaška.
(Dalje.)
Narisavši tako nezveršeno okostnico literature hervaške
narecja napisali so precejno število in mnogo zlo obsirnih bukev, spadajočih na vero, pobožnost in keršansko življenje
računstvo, lečništvo« poljodelstvo itd
. do-
na zakon, zgodovino,
Kar se tiče pravilnosti in čistosti jezika te literature
laj
• V •
verhunec v
elistarji vladika P e t r e t
• V
(1651) in pa v Habdeliče vi h knigah 1674. (Konec sledi.)
i
mislim, da je potrebno, da nekaj tudi v njenem značaji vsaj v obče rečem. Vsa tedaj gori omenjena narodna literatura Hervatov samo v tem nosi pečat edinstva na sebi,
Kratkocasno berilo.
Kdor drugemu jamo koplje 9 sam va-njo pade.
Po Hervaškem in semtertje tudi po Slovenskem se pri
da je pisana v enem edinem domaćem, sploh razumljivem poveduje následná narodska pripovedka, ktero po „Nevenu4'
posneto častitim bravcem podam.
jeziku tega naroda, v vsem ostalem pa je prava podoba raz
sterganosti našega naroda tistih časov ; samo po unajni	V neki vasi je živel pošten in delaven kmetič z ime-
odeji (po pismenkah in pravopisu) in pa po slovnici bi ji ne	nom Ivan prav veselo in zadovoljno s svojo ženko in edino
mogel clovek edinstva prisoditi. Kar se pa pisave tiče, ona	hčerko Jelico. Ivan ni bil ravno bogat, vendar je imel vsega je, kakor sem že rekel, zdaj glagolska zdaj ćirilska in zdaj latinska, in tedaj vse skupej stavljeno se celó nič enoličuo ne
dosti
i
kar mu je bilo potrebno za življenje, zakaj kterega
kolj delà se je lotil, vse mu je šio srečno spod
rok.
Zato
nezla- pa je bil tudi vedno veselega serca in živel je srečno s gajo, tako, da samo v knigah z latinskimi čerkami pisanih, svojo družinico. Za druge ljudi se ni posebno pečal. Nje-
pokazuje. Se enakega pisanja knige se med seboj
kterih je ravno tudi največ, najdeš po pet in šest zuanejih pra- govi sosedje pa so bili hudobni ljudjé in polni nevošljivosti vopisov. Kar se pa tiče slovnice, dohaja njena različnost do srečnega Ivana; kljubovali in nasprotvali so mu, kjerkoli
večidel od narečij tistih krajev , v kterih so knige pisane,	so le mogli. Ko Ivan neko jutro vstane in hoce iti pogle-
in ceravno visi od notrajnih vzrokov jezika, vendar ne preči	dat svoje polje, ne more odpreti hišnih vrat. Poluka skoz
medsebnega razumljenja. Glavno narečje hervaškega jezika	majhno okence in zdaj vidi, da so mu hudobni sosedje kùp je dvojno: štokavsko in čakavsko, kterih vsako se
»meti in druge nemarne šare pred duri nametali.
Ivan se
sopet deli na svoje podnarečja. Ker je pa vsa naša naj-	zamisli in reče ženi: „Véš kaj, dušica moja, přisadila se
stareja, nam znana literatura začela se je v krajih ležecih	mi je že hudovoljnost mojih sosedov; prec juter grém po
skor ob celi severo-izhodni strani morja jadranskega, to je,	sirokem svetu sreče iskať'.
med Terstom in reko Bojano , kjer se, kakor je znano, z	Rečeno je bilo kmali tudi storjeno. Drugo jutro Ivan
majhno izjemo čakavsko narečje govori, je tedaj popol- vstane, vzame košek, ga napolni s smetmí izpred hišnih noma naravno, da je vsa najstareja literatura hervaška na
?
vrat, se poslovi lepo od žene in hčerke ter gré po svetu, čakavske m narečji sostavljena, odkodar je malo po malo Potoval je celi božji dan, pa nikjer se s srečo ne snide. sicer na štokavsko narečje prenešena tudi v njem ohra- Ravno na večer pride v neko mesto. Lačen in žejen kot nila se, al zmiraj je obderžala dosti sledu svoje perve očevine.
Okolnost ta bila je v dobro vsi naši literaturi, zakaj kakor je primorsko narečje bogatejše v besedah kakor so na-
oddaljene od morja, tako so vse tište besede, ktere v notrajni zemlji manjkajo, prišle na občno korist vsemu so
kužek, in zraven še truden dolgega potovanja poterka na
vrata perve
gostivnice, da
bi v nji prenočil. Prav dobro se
navečerja, tudi napije se po volji
recja
spati; poprej pa še oštirju svoj košek izročí in reče:
in potem se spravlja
Pri-
n
jatel, dobro
narodu. Al ker so Primorci bili v neposredni dotiki z bolj izobraženo Italijo, naučili so se že zdavnej jezik talijanski, ter so iz njega zajemali svojo izobraženost in ž njo tudi koša, moraš mi biti porok.
mi varuj dragocenosti, ki se v kosu znajdejo; nesem jih v daljno deželo ptujemu imenitnemu gospodu. Bog obvaruj , ko bi
kaj zgubil; toraj, da mi kaj ne zmanjka iz
»
Ne
boj se, človece", mu zaverne
talijanske običaje in pa način mislenja in govorjenja, ki se z
kerčmar, „ne
bo ti zmanjkalo, kar je za nohtom cernega
ë»
f
29 ï
în s temi besedami odnese Ivanov košek v varno izbico, ktero skerbno zaklene. Zdaj gresta obadva spat.
Drugega jutra zarano se napoti Ivan naprej, toraj prosi od kerčmarja svoje dragocenosti. Ta ga pelje v shrambo, kjer je bil koš shranjen; zviti Ivan polagoma odkrije, pa zagledaje v njem smetí, začne žalostno kričati in tuliti: „joj meni, joj meni, vkradeno mi je tuje blago! glavo sem gotovo zapadel!"
Kerčmar se zlo prestraši, ko sliši Ivana tako tarnjati,
in ker se je bal, da bi ga kmetič ne tožil in bi tako njegova gostivnica ob veljavo in dobro imé ne prišla, se prične z Ivanom za odškodovanje pogajati. Ker je kerčmar bogat bil, mu obljubi koš napolniti s cekini, kar je po dolgem be-
sedovanji res tudi storil.
Ivan. zvita buča, se smeja v pést, da je oštirja tako
oplahtal, ter se veselo domu poda. Zeljec zvediti, koliko je pritresel dnarja domů, pošlje hčerko Jelico k sosedu — akoravno mu je ta nar večji sovražnik bil — da naj mu merico posodi. Jelica merico prinese, in ko je Ivan svoje cekine z njo premeril, jo pošlje sopet sosedu nazaj. Sose-dova žena pa je bila zlo radovedna, kakor so sploh vse Evine hčerke od perve do zadnje. Rada bi bila zvedila, kaj bo mož meril, toraj je bila namazala dno merice s smolo in res se en cekin dna prime. Ko soseda to zapazi, vpraša Jelico, odkod je oče toliko cekinov prinesel; deklica pa na to odgovori : prodali so smetí, ktere so hudobni sosedje pred vrata nametali in potegnili so v mestu za nje celi koš cekinov.
Lakomna žena ne lena napravi svojega moža, naj tudi on gré v mesto s smetmí barantat, ker se kupčija tako dobro izplača, kar ta tudi storí. Cel koš jih nabaše, in ko v mesto pride, vpije po ulicah : smetí, smetí so na prodaj, kdo dá več cekinov za nje? Mestnjani se mu na glas smejajo, eni ga pa tudi pomilujejo, zagotovljaje ga, da imajo take robe domá zastonj dovolj. Nevoljen, da ni nič prodal, priropoče sosed domu in napravi druge vaščane,
da Ivanu hišo zažgó.
Vernivši se nekega večera z ženo in hčerko od težkega
delà iz polja domu najdejo svojo hišico spremenjeno v pepél. Ivan se sicer nekoliko za ušesi popraska, ker je šio vse rakom žvižgat, pa kmali se potolaži, ženo in hčerko k nekemu žlahtniku pošlje, sam pa nabere oglja od zgorele bájte v koš. gré na kupčijo po svetu, in zopet kakor vpervič pri-
trese cekinov polen koš domu.
Nevošljivi sosed to zvé. „Cakaj — si misli — z ogljem bo gotovo boljša kupčija, kakor s smetmí ;" zapali toraj tudi svojo bajto, nabaše oglja v koš in hola! z novim blagom po širokém svetu na kupčijo. Vprašan, kaj prodaja, odgovarja: °&Uei Pa Ie kaki kovač mu male krajcarje za-nj ponudi. Vès zdelan in serdit se priplazi vdrugič brez cekinov domů.
Sreča Ivanova je bila zdaj celi soseski tern v peti ; vsi se zoper njega vzdignejo in enoglasno sklenejo, da morajo se ga znebiti. Prihodnjo nedeljo ga hočejo zavezati v žakelj, ga nesti na obrežje zvunaj vasi tekoče reke, in pervi vaščan, ki se bo po službi božji vernil domů, ga bo trešil v vodo.
Ivan kaj debelo gleda, ko ga v nedeljo sosedje zgra-bijo, in kakor se je tudi kerčil in branil, mogel je v žakelj.
Na bregu reke premišljuje Ivan svojo žalostno osodo, pa zvita buča si vé kmalo pomagati. Na vse gerlo začne kričati : „Nočem biti župan ; o ! purgermajster pa za nobeno
ceno ne!"
Pripeti se, da ravno zdaj přižene bogat mesar lepo čedo debelo pitanih goved memo, ktere je bil za skope dnarce v bližnjem mestu kupil. Slišaje glas v žaklji vpijočega Ivana ostane in vpraša: „Kaj ti je, človeče? kaj vpiješ?" Ivan pa ne len začne pripovedovati, da soseska po vsi sili hoče, naj bi bil nje župan, on pa tega po nobeni ceni noče, in zatoraj so ga vaščani v žakelj zavezali, da bi ga s tem prisilili, da bi se jim udal, „al jez nikakor ne vzamem na svoj herbet toliki jarm" — pravi nazadnje zviti Ivan — „raji poginem, kakor da bi kdaj županil". „Kaj, to so tvoje nadloge, moj človeček?" reče slavelakomni iq bogati mesar.
Ker je že zdavnej kopernel po županski časti, se ponudi, da bi menjala, in v plačilo obljubi še Ivanu celo čedo goved.
Ivan, se vé, je bil s to pogodbo prav zadovoljen; mesar ga toraj odveže in si zvleče koj sam žakelj čez glavo. Ivan ga zdaj terdno zaveže, zažene potem goveda in jih tira domů, mesar pa začne na včs glas kričati: „jez hočem biti župan, hočem biti purgermajster!" — Ljudjé privrejo iz cerkve; slišaje pa glas iz žaklja: „jez hočem biti župan, hočem biti purgermajster!" mislijo, da se Ivan iz njih norca delà. Zlo se tedaj razserdijo in pravijo: „Cakaj le, kmali
te černo postaviti za župana" ter trešijo mesarja v žaklji v vodo.
Veseli, da so se enkrat znebili presrečnega Ivana, se vernejo vaščani domů. Pa kako so vsi osupnjeni, ko domu pridši zagledajo Ivana zraven velike cede pitanih goved. Na vprašanje: odkod ima toliko živine, jim odgovori: „Za vse to se imam zahvaliti le Vam, ljubi moji, ker vse sem najdel v vodi, kamor ste me bacnili; da ste mi pa še kamen na vrat natvezli, da bi se bil mogel še globokeje potopiti, tam še le bi bil dobil nar lepše živine na izberanje. „Dete hentaj ! to bo kaj za nas" — si mislijo lakomni sosedje. Vsi si urno kamenja na vrat natvezijo, hlté k vodi in v njo poskačejo, kjer se utopé.
Tako se je zviti Ivan srečno znebil svojih sovražnikov in živel odslej s svojo družinico še mnogo let miren in zadovoljiti. Kdor drugemu jamo koplje, sam va-njo pade.
__________J. Levičnik.
Slovanski popotnik.
*	J. Navratilovo prevažno delo, za ktero so tudi „Novice" naročila nabirale, je ravnokar prišlo na Dunaji na svetio v nemškem jeziku podnaslovom: „Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes aller Dialekte, ins-besondere iiber den Gebrauch und die Bedeutung der Zeit-formen in Vergleichung mit den klassischen und modernen Sprachen (deutsch, italienisch, franzosisch und englisch). Mit einer tabellarischen Uebersicht in alien obigen Sprachen. Ein praktisches Handbuch beim Sprachstudium. Von J. Navrat il, Offizial des k. k. obersten Gerichtshofes. Wien 1856. Cena ti knigi, ki bi imela v rokah vsakega biti, komur je za napredek slovenskega jezika mar, je 1 fl. 30 kr. Na-ročnikom, ki so se pri nas oglasili, jo pošilja gosp. Blaz ni k.
#	„Slovanski popotnik" prebiraje mnoge slovanské časnike je zadel unidan v „Prijatlu" na „jezikoslovne stvari", v kterih čislan pisatelj slovensk očituje slovenskim pisateljem in se vé da tudi „Novicam" mnogotere napake. „Sine ira et studio" hoćemo na oni sostavek le toliko odgovoriti, kolikor je treba, da nas verli rodoljub ne bo gra-jal terdovratneže, ako se ne bomo še poprijeli pisave, ktero nam svetuje, - ker vémo, zakaj ne. Da nam je napredek slovenskega jezika vseskozi pri sercu, nam menda ni treba na dolgo in široko dokazovati; — od tistega časa, ko smo upeljali sedanji pravopis v kniževnost slovensko, noter do današnjega dné nam je vedno mar bilo za čist slovensk
jezik, — al „hiteti pa ne prehiteti se" bilo je vseskozi naše gêslo, ker bolj kot vsakemu drugemu nam je znano, kako ne varna je pri nas naglica, ktera več podere ko sozida, ako hoče v hipu vsem navadnim oblikam slovo dati. P o č a s i se tudi deleč pride, in da smo Slovenci zadnjih 10 let več doveršili za svoj jezik kot marsikak drug jezik , kdo more to tajiti, ako se ozrč na přetekle čase. Krivo sodi, kdor tega ne spozna! In če tudi še ne pišemo čisto brez pogreškov, če tudi se nismo še znebili popolnoma skušnjav, v ktere pisatelje slovenske zapeljuje včasih nemščina , vendar lahko rečemo, da ravno tako se godi tudi drugim jugoslovanskim in češkim pisateljem; naj se le berejo časniki njih. Na priliko le en izgled, ki ga imamo ravno pri rokah: „Tom prilikom der žao je gosp., kojemu imamo u obče mnogo zahvaliti, da se je za tako kratko vrieme razvio kot nas školski život, shodan govor, u kom" etc. Ko bi mi „govor der žal i (Rede ha l ten), — ko bi mi bili vgojzdili


98
metl „deržao" in „shodan
s:ovor" toliko stavkov
»
i
kako
bi nas bili na sito in rešeto djali ! Zato Ie pravično ! nur billig!	Novičar ÍZ raznih krajev.
In pomisliti je tudi treba, da zlasti časnikarji moramo dosti-	Kakor v Celovcu tako so po vseh krajih na Koroškem,
krat tako hitro pisariti, da še časa nimamo, da bi le en- ]yer sta pre8V> cegar in cesarica popotovala, Nju Veličanství krat prebrali, kar smo pisali. Tù ne gré „nonnum prematur giovesno in serčno sprejemali. 9. dan t. m. sta dopoldneob
pol desetih zapustila sv. Mohor in čez Podklošter in Belak
in annum
Kar se nas tiče, stojimo s svojo pisavo
tam
y
v „Novicah"
kjer šolske „slovenske berila" in slovenski „zakonik".
se vernila spet v Cei
in ondi prenoćila. Na celi poti
skozi spodnjo ziljsko in dravsko dolino so vreli prebi
In to je po naših mislih za sedaj dosti delec. In iz tega 8kUpaj ter Nju Veličanstvi pozdravljali s klici
žive
stanišča hoćemo omeniti par besedic zastran opazk v „Prijatlu
Gosp. pisatelj hoče, da bi pri inštrumentalu po izgledu
druzih Slovanov in staroslovenščine i z pu šal'
10. t. m. sta se podala na Stajarsk
s ali

in bi
nožem rezali",
„rokama delali"itd.;
da se pa instrumental
glavnih imen ženskega spola v singularu loči od 4. sklona,
enako nadušen sprejem ministerstva so za poravnanje treb za od vezo ze
Po
pisu c. k
HHi radosti, r ju je čakal dnarstvenega
h potřeb in p
mljiš za prihodnje leto 1857
ki se
o V
naj se razlikuje s končnico oj; postavimo (ponamus casum, ne pa postavim, kakor gosp. pisatelj piše), „vodoj napaja .........."	' ' ' " . da s ali z
seh Svetih letošnjega leta začne, v različnih deželah našega cesarstva sledeče doklade k vsakemu goldinarju
Kes
živino" namesto ,,z vodo napaja zivmo izpušati, bi bila malenkost, al Slovenci smo zgubili inštru
zemljišna določene
hišne
v
pod nj i Avsti
obertnijskeg
in
dohodkinega davka
16
v
zgornj
24
i
/
2 »
na Sale
mental brez s tako
da v
benih slovenskih
knigah ga
4 >
na Koroškem 231
4 i
na
ut«i uic/i o taivv, »	«.v,™.»».«	jtrajnsKem
nahajamo več razun edine besedice seboj, ktera se ne piše Ila leskem
burškem 26, na Stajarskem 203
Krajnskem 24, v Istri 16, na Goriškem 20, v Tirolih 10
s seboj. „Pa če ni bilo,
naj pa sedaj bode !" bi nam uteg
151
y
nil častiti gospod pisatelj reči. Mi pa odgovarjamo na to
i
da
ni še u g o d
cas za
b
rabo tega, in ako bi tako
• V
v nemar
potrebna bila, gotovo bi je ne bil dr. Mik los pustil v svojem berilu. S ali z pa m i ne rabimo nikoli kakor pade"; z rabimo le pred vokali in mehkimi konzo-
pišemo pa s. Za vse imamo p
s veseliem slišimo", namesti „veseli
9)
nanti Dalje
5
drugekrat
se očituje pisava
5)
»
slišimo
u
5
ker to je slovensko
pravi gosp. pisatelj
uno
pa poněmčeno. Da tudi Nemec pr

mit Freuden", zatega
volj
ii
z veselj
a
• V
ponemčeno. „Z radostjo doznajemo
u
smo brali te dní v nekem jugoslavenskem časniku; kako pa
to
satelj terdi
i
da
ii
z ušesi slušamo" ni p
ii
kajti use
ma slušamo
ii
U
so dual in plural, in tako tudi
če je govor od obéh očes ene osebe, se pravi
IV r
. OC1
y y
2v f
. OC1
1
3
°iedam ..z
ts
ocesoma
m, 4. oči, 5.
7.. : i
h
ampak
z ocrni
5 ii
6
m i, tedaj ne
1
Kar gosp. pisatelj od al in ali terdi, je izmišljeno;
e, al je prav za prav vse eno. Ali nahajamo
1
po vseh knigah za nemški od al se rabi bolj za ob
i
na pr
mati
1
hči
y
i "
„dal bi ti,
ber (in einem gewissen Geg
1 sej
j • • v ti nic
ne pomaga
satze), na pr. tudi naše pravilo. „I govorjenji v tem ali unem kraji, kakor pa po
a
To je
m
yy
i šče" se bolj razločujeta po
dj
ali
mest
G
in tudi terdi G
govori iše
y
Dolenec i šče.
Zeit
Dalj
pravi gosp. pisatelj
y
da
m
za
ii
a
ni prav, in da je bolje in blagoglasneje „casom
mit der Tudi
a
zakaj
tega ne razumemo : čisto slovenskih prirečij
?
Saj imamo vendar dosti tacih
i
h o m
i
n. pí
tegoma, scelom
• •
pored
i
oma, pi m a, s p o to m
rudi
za „oca
u
ali
ii
oce
u
se ne bomo prepir
i
itd. ker
boje pišejo najizverstnejši slovenski pisatelji. Ce je
kteri krat tudi P
ii
oca
u
pisal
i
nam je to pri vsem
velikem spoštovanji do našega slavnega mojstra tako malo
pravilo, kakor njegovo „sliši
u
za
utr
neprecenljivem
sveta otrokam sliši Slav
ii
Kerstu pri Savici", kjer pi
gehort", kar on rabi v
Nar več
ii
mo
u
manji germanizeni kakor
Gotovo je „z veseljem sliši hiša ć
ii
1
meni", das llaus
gehort mir
H koncu dostavljamo le še to opombico, da naj bolj in
pred vsem nam je potreba p
k
kladnj
(Syntax); nam je za to naj bolj mar; vse drugo ni tolike važnosti, čeravno tudi ni v nemar pušati. To je naša pogla-vitna skerb, in ker živimo v takih okoljšinah
i
da
k
d
vec slovenski govorimo kakor kak
drug jezik, se nam lovenskega naroda
prilike ne manjka zavijati jezik po duhu si
in po tem popravljati spise, ki niso tako osnovani. — Toliko v prijazno porazumljenje.
28
i
2'
2 1
na Marskem 15, v Slezii 13, v Bukovini v Dalmacii 8, na Erdeljskern 25, v Vojvodini 30, v
x 3
4 i
na Beneškem 2 . v Galicii
y
Lombardii 5
Horvaškem in Slavonskem pa 40 krajcarjev
na
Ogerskem, 6. dan t. m.
zacel veliki zbor kmetovavcev in gojzdnarjev v
se je kamor je prišlo iz
mnogih
dezel okoli 1500 deleznikov
Pragi,
po
navadnem pervem pozdravljanji so se v občni zbornici za
pomenki, in kaj mislite, kaj je bilo p
Učeni možaki
*
ne pozabivši prostega kmeta, so začeli naj poprej vpra-
y
sanje pretresati: „Po kteri poti hi se dala omika kmetijskega
stanu
aJ
»•otovše doseći
to
V
od tega bomo
V
se
• v
ob
svojem času.
Z neznano svečanostjo je bilo v nedeljo 7
Memogredé omenimo, da je napačno, ako gosp. pi- jyiosk
dan t. m. kr on an je rusovskega cara A lek s and
II. v
obhaj
vse kar se le
veličastneg
in
krasnega
misliti more, je bilo tù zedinj
V f
OČI
adovedne neštevilne
množíce
i
ki se je tù zbrala, pa so obraćali
P
tistih
j a ti šk ih
d
-se se posebno kteri so pod-
verženi rusovskemu caru; tolika je bila različnost obrazov,
Prekucij
oblek in običaj
da ni moc vsega popisati
v S vaj ci v kantonu Neuenburžkem je konec; ljudovladna stranka ima vlado spet v rokah kakor poprej, glavarji kra-
stranke pa, ki so prekucijo začeli, so zaperti, in ča
kaj
kaj se bo
> V
z
njimi
zgodilo
Kakor se
kih časnikov vidi, stojí francozka
d
vladnih fran na strani lju
dovladne stranke, pruski časniki iz Berolina pa so edino
Napolitanski vladi ste
zgodilo
le popisali kar se je	_
vdrugič poslale francozka in angležka opomin , naj stori kar one terjate in kar mir in blagor dežele zahteva. Bado-
HHHHHI AV-
vedno se pričakuje, kaj bo kralj v tretjič odgovoril. strijanska vlada je storila vse, da bi se odvernil huji raz-
M^m^mHMMse bo
por
ali bo obveljala nje rahla beseda
Drag
na S panj skem napravlja 0 "D one 1
večje zadrege, ktere so tolikanj večje , ker ne
gori
čedalje ne doli
nima zadostne podpor* véliki križ častne legij
Cesar Nap
mu je poslal
Novi svet in stari.
(Po ilirskem.)
Svet sedanji pregizdavi Hvali se večkrat, pravi: „Naši dedje so še spali, Malo so reči spoznali I" Al morda da tud' resnica Je sledeča prislovica :
ii
Svet sedanji v svojem znanji Je v Ijubezni dokaj manji, In njegovo umovanje Prazne slame več nažanje*4.
Josip Novak.
Pogovor vredništva. &osp. B. v B
Prosimo za vse,
pa tudi
enjopisne čertice Frrance B
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natískar in založnik : JoŽef Blaznik.