Štev. 164 TRST, sreda 15. junija I9IO. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN te« »k Mdeljab la praznikih rt 5., ab ptntf sljklli rt 9. ajvtraj. Pmuliae itev. m prodajajo po S nv6. (6 »tot.) ▼ mnogih lobakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranjn, si. Potro, Postoj ni, Sežani, Nabrežioi, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Jiici, Dornbergn itd. Zastaral« itov. po 5 n?i. (10 stot.). 34LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRK ▼ Jirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S at, mm, aamrtnice, zahvale, poslanice, oglaai denarnih savodov po lO 6t. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglaai po 4 stot. beseda, naj-euaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratai oddelek aprave „Fdinosti". — Plačuje se izkljnftno lo upravi „Edinosti". — Plačljivo In HtoZtjhro 9 Trsta. ===== CPINOST Glasilo političnega druftva ^Kdlnotf4 z« Primorsko* T 9din$š* j4 m»l1 NAROČNINA ZNAŠA xa aalo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- roiba brez doposlana naročnine, se oprava ne ozira, ■uvtalit m aeteljake lsSanJe „SOISOSTT etaae: sa ««le lete Krta M«, aa pel leta Kroa S-SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na nradniitvo lista. Nefranka-vaaa pisma aa as sprejemaj« la raksplsl M BS vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na apravo lista. UREDNIŠTVO: uflot Glergis Galattl 18 (Naradal *•■) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koneoreg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, oliea - GHorgio Galatti štev. 18. - FaStae-hranilnKfil rafcin iL 141 652. TELEFON it 11-57. —a=«==i_.-1-'---------------- POLIT. DRUŠTVO „EDINOST" sklicuje za soboto, 18. junija ob 8. url zvečer velik manifestacij ski shod u ieliko duornnoJHor, D" o Trstu. Dnevni red: Italijansko vseučlliščuo vprašanje In naše zahteve na šolsk. polja. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR političnega društva „Edinost". Državni zbor. DUNAJ 14. Poslanska zbornica je sklenila z 214 proti 189 glasom preiti v specijalno debato o proračunu za leto 1910. Da se povspeši posvetovanje, je zbornica na predlog predsednika sklenila razdeliti ves posvetovalni materijal v štiri skupine. DUNAJ 14. Zbornica je začela po sklepu da se preide v spec. debato, razpravo prve skupine, to je ministerski svet, dvor, kabinetna pisarna, uprava sodnija itd. Govorilo je veliko število govornikov. Posl. Gentilije izjavil, da so Italijani glasovali za prehod v specijelno debato, ker je nade, da bo v jeseni otvorjena italijanska fakulteta. Pri naslednjih glasovanjih se bodo ravnali potem, kakor bo glasil odgovor prizadetih strank. Italijani so kazali dosedaj obzirnosti, kolikor je bilo mogoče. Ako se bo pa to vprašanje Še dalje zavlačevalo, ne zadene krivda italijanskih poslancev. On se nadeja, da bo možno poravnati vse med Nemci in Italijani viseča vprašanja in tako omogoči skupno bivanje v Tirolu. Italijani ne napadajo nemško ozemlje, pač pa Nemci italijansko. Govornik sodi, naj se to ne nadaljuje več, ker sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi postalo nemogoče skupno delo v dež. zboru in drž. zboru, kar pa tudi ne bo krivda Italijanov. Ako se hoče, da pride do sporazumljenja med narodnostmi in da ne postane parla-mentariški položaj še kritičneji, treba da se ustreže željam Italijanov, ki ne zahtevajo drugo, ko svoje pravice. (Zase zahtevajo pravice, a kjer so v večini, jih odrekajo drugim. Op. ur.) Posl. Udržal je odgovarjal na včerajšnja izvajanja ministerskega predsednika ter rekel, da ni res, da so češki agrarci razbili nameravane češko-nemške konference. Njegova stranka je le naznanila novo pred-; logo, da bi, prišlo do kraja narodnostnim j prepirom. Češki agrarci hočejo poravnavo, a! le pravično poravnavo, na podlagi enako- pravnosti. Oni nimajo nikakega zaupanja do vlade, ki je najbolj pristranska, kar jih dosedaj je bilov Avstriji. Govor d.ra Rybara DUNAJ 14. Na nadaljevanju drugega čitanja proračuna je posl. dr. Rybar govoril o stališču Jugoslovanov nasproti italijanski vseučiliščni fakulteti in je izjavil, da nimajo sicer Jugoslovani načelno ničesar prigovarjati zahtevi Italijanov po vseučilišču, da so pa iz taktičnih razlogov prisiljeni to zahtevo tako dolgo pobijati, dokler ne bodo Italijani sami, izlasti Italijani v Trstu zadovoljili šolski zahtevi Slovencev po ustanovitvi slovenskih ljudskih šol v mestu Trstu in okolici. V tem vprašanju so edini vsi Jugoslovani in računijo tudi na podporo ostalih Slovanov. Potem je dr. Ribar pojasnil pravosodne razmere v Primorju, tožil je, da so preobloženi sodniki, ki morajo imeti vsak dan razprave, tako, da jim ne preostaja časa za sestavljanje razsodeb. V jezikovnem pogledu se je govornik pritoževal, da se ne jemlje ozira na slovenski jezik na najvišem sodišču ter je omenil tozadevno resolucijo posl. dr. Ploja. Nadalje se je govornik tudi pritoževal, da se zavlačuje z gradnjo pravosodne palače v Trstu. Konečno je izjavil, da bodo Jugoslovani glasovali proti proračunu. Zbornica je dovršila potem specijelno debato prve skupine proračuna in sicer poglavja: ministerski svet, cesarski dvor, dvorna pisarna. V tej skupini se bo glasovalo v začetku jutršnje seje. Italijansko vseučiliščno vprašanje in nemška zveza. DUNAJ 14. Glasom nekega komunikeja je danes popoludne ministerski predsednik baron Bienerth na neki konferenci v navzočnosti ministrov Stiirgkha in Hochenburgerja priobčil načelniku nemško-nacijonalne zveze znane vladne predloge glede provizorične ustanovitve italijanske pravne fakultete. Na današnji seji nacijonalne zveze je načelnik poročal o konferenci, na kar se je vnela obširna debata. Konečno je bila vsprejeta ponudba ministerskega predsednika, da pride osebno na sejo zveze, ki se bo vršila jutri, da poda nadaljna pojasnila o kompromisnem predlogu. Sporazum med obema jugoslovanskima kluboma v zadevi italijanske fakultete. DUNAJ 14. Ker je danes „ Savez južnih Slavena" se izjavil, da v zadevi laške pravne fakultete stoji na znanem sklepu „Narodne zveze", je danes „Slovenski klub" na predlog dr. Šusteršiča sklenil, povabiti parlamentarni komisiji obeh jugoslovanskih klubov na sejo, da se določi uspešno postopanje v zadevi italijanske pravne fakultete. Skupno posvetovanje se je vršilo danes popoludne. V isti se je z oziroma na razne nasprostujoče si vesti enodušno konstatiralo, da so v tem vprašanju zastopniki obeh jugoslovanskih klubov popolnoma edini. Konference so se udeležili posl. Ploj, Laginja, Rybaf, in Trešić-Pavišič od „Zveze južnih Slovanov", ter posl. Šustcšič, Korošec, Povše, Gregorčič in Grafenauer od „Slov. kluba". * * * DUNAJ 14. Klub italijanske ljudske stranke in liberalnih Italijanov je z ozirom PODLISTEK. jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski episal Ks. Šandor-Gjalski. • Prevei Fr. Orel. A s tako tolažbo se niti za hip ni čutila zadoščeno. Vsa duša jej je bila izmučena vspričo dejstva, da more ljudska zloba njeno nedotakljivo čistost napasti na tako razbojniški način. Dekle je odurno odbijalo od sebe pomisleke, ki so jo navdajali o vsebini one brbljarije; razmišljala jo je natančneje, a skrivaj v svoji notranjosti jej je bobnelo in šumelo, da je omadeževana njena kakor kristal svetla, čista in prozorna nedolžnost in pošteni nje dekliški glas. Ta strašni, zamolkli notranji glas, kakor da je imel seboj celo odmev: „Za vedno, — za vedno !" Odpadla je v njeni mladi duši ona zavesa, ki jej dosedaj ni dovoljevala pogleda v svet, kakoršen je v resnici; tako je vsaj v nekoliko zadobila pravo in resno I sliko sveta in videla — nedogledno mno-' žico lopovov, ki venomer streme za tem, da vso svojo okolico opljujejo se svojo strupeno peno zlobe in zavisti in nikoli ne do-, voljujejo, da bi se izpral le eden teh madežev. Bilo jej je strašno. Zazeblo jo je, ko je •pomislila, kako so lepe in srečne sanje j njene mladosti poparjene in uvele. A to j razočaranje, to probujenje bolelo jo je 'strašno in dekle je čutilo, kakor da se jej 'je duša postarala za celih deset let. „Kako srečna sem bila še včeraj — in ravno včeraj! — Žalibog, u videvam, da mi ni odločen ne hip radosti, ker ga moram takoj poplačati se skrajno bedo!" — govorila si je rano v jutro, ležeča še v postelji, in nekaj trenotkov jej je bilo kakor da čuti oni neizprosni mistični zakon še bolj mistične in strašne sile, ki slepo deli ljudske I duše med svoji dve družici: jedne izpostavlja | temi in prepadom besne nesreče, druge ; predaja sijaju in obilnosti sreče. Niti v šoli ni jej bilo možno okrepiti si duha, da-si so bili otroci danes posebno mirni in dobri, kar ni bilo navadno po praznikih. Želja istih nedolžnih otročičev, da bi jej ugodili čim najbolje morejo, oprijela se je njene razžaloščene duše tako, da jo je j z nežno hvaležnostjo ganilo v dno duše, a pri tem je tim močneje čutila svojo bčl. na včerajšnjo izjavo ministerskega predsednika in z ozirom na to, da je nade, da pogajanja, ki se vrše glede italijanske pravne fakultete, dovedejo do ugodnega uspeha sklenil, da svojega stališča napram vladi in strankam večine za sedaj ne spremeni. Pridržujeta si pa, glasovati v tretjem čitanju proti proračunu, ako pogajanja ne dovedejo do ugodnega uspeha. BRZOJ/UJNE l/ESTI. Hrvatsko-srbska koalicija. ZAGREB 14. (Ogr. biro). Izvrševalni odbor hrvatsko-srbske koalicije je imel danes predpoludne predkonferenco, na kateri se je razpravljalo več notranjih strankinih vprašanj. Popoludne se je izvrševalni odbor sestal, da sklepa o postopanju hrvatskih delegatov v ogrskem drž. zbort. Vseslovanski kongres" MOSKVA 14. Tukajšnje društvo za slovansko kulturo je sklenilo na svoji včerajšnji seji odposlati na slovanski kongres v Sofijo sedem odposlancev, med temi mi-Ijukova in Kovalevskega. Sinoči je društvo prejelo brzojavko predsednika kongresa Bobčeva, v kateri se jo naproša, naj odpošlje samo enega odposlanca. Nato je društvo sklenilo, da se sofijskega kongresa ne vdeleži. Napad na romunski parnik v Pireju. BUKAREŠT 14. Romunska brzojavna agentura poroča; Ko se je včeraj iz Alek-sandrije dospevši romunski poštni parnik „Imperatul Trajan" usidral ob nabrežju v Pireju, ga je napadla množica kakih 3000 oseb. Poveljnika pamika so s silo tirali na pristaniški komisarjat. Na parniku sta se nahajala otroka romunskega prestolonaslednika princ Nikolaj in princesinja Marija, ki se vračata iz Egipta. CARIGRAD 14. Listi poročajo, da je porta naložila svojemu odposlancu v Atenah, naj protestira, ker so ob napadu na romunsko ladijo „Imperatul Trajan" v Pireju Grki zlostavili nekega turškega častnika in druge pasažirje. ATENE 14. (Aten. ag.). Vlada je uvedla preiskavo proti onim mornarjem, ki so v Pireju šiloma osvobodili nekega dezerterja grškega pokoljenja, ki so ga imeli na nekem iz Aleksandrije dospevšem romunskem parniku odvesti na Romunsko. Ni res, da je množica oplenila ladijo in ziostavila kapitana. TURČIJA. CARIGRAD 14. Listi poročajo, da je bivši vojni minister Salih vsprejel listnico ministerstva vojne mornarice. Potres. RIM 14. Ob 12 45 po noči je bilo čuti v Reggio di Calabria, Miletu in v Gallini močan potresni sunek. RIM 14. Drugi potresni sunek so čutili v Messini in Gallini ob 10*30 dopoludne. Prebivalstva omenjenih mest se je polastila velika panika. Škode ni potres napravil. Poplave. AHRWEILER (Vestfaltsko) 14. V Ahr-talu so se utrgali oblaki, kar je provzročilo velike poplave. Promet na Ahrtalski železnici je ustavljen. Ves okraj mej Neuenahrom in Remagenom je spremenjen v veliko jezero. Na gorenji Ahri je voda od- Skoraj da ni zajokala, ko jej je mala Mandica skrivaj poljubila roko medtem, ko jej je Jurkica kazala, kako se na tablici drži kamenček. Ko je ob desetih dovršila šolo, spomnila se je, da mora k Stepanoviću po tiskovine za izkaz onih otrok, ki so nemarno zahajali v šolo. Na hodniku je srečala Lisičko. Ta jo je samo premotrila od nog do glave nekim slavnim, zmagonosnim pogledom ; porogljivo se jej je posmejala in je, pevaje za-se neko melodijo, odhitela mimo nje. Jurkici ni ušel nje čudni pogled, a ni si ga mogla raztolmačiti. Še doma v svoji sobi je razmišljala o njem. Med tem je potrkal nekdo na vrata. Dekle je bilo še od včeraj vse prestrašeno ter se je, začuvši to trkanje, streslo po vsem životu. Odzvala se je slabim glasom. Na pragu se je pojavil Haramija se Smiljaničem. — Vi _? — iz vil se je Jurkici z jedne strani začudjen, z druge pa prestrašen vsklik, videči za širokimi Haramijevimi ledji bledo in razdraženo lice Smiljaničevo. „Po vsem tem — mi sedaj prihaja še v hišo; kaj bo svet govoril še le sedaj —!" — je pomislila v skrbi in lice se jej je nagubilo v strog, očitajoč izraz. Smiljanić ga je razumel, zadrhtale so mu ustnice in čutil se [nesla železniške nasipe. Brzojavne in tele-| fonske proge so razdejane. Poškodovanih je mnogo hiš, utonilo je tudi mnogo živine, poljski pridelki so deloma uničeni. AHRWEILER 14. Povodom velike poplave v Ahrtalu je utonilo tudi veliko ljudi. Voda je odnesla neko kantino z italijanskimi delavci; petnajst njih je utonilo in so njih trupla že izvlekli iz vode; o drugih ni še znano ničesar. Sploh se pogreša 87 oseb, vendar ni izključeno da še žive. GRADEC 14. Vsled silnih nalivov je izstopila reka Raba pri Weizu in med postajama Gleisdorf in Feldbachom ozir. Feh-ringom (Ogr. drž. žel.) so morali danes vožnjo ustaviti, ker je železniški nasip poplavljen. BUDIMPEŠTA 14. Iz južnih delov dežele prihajajo poročila o silnih nalivih in po vodnjih. Izlasti je v Čakovcu in Barošu napravilo neurje veliko škode. Dunaj 14. Cesar je obiskal danes lovsko razstavo že v petič. Porto 14. Dr. Mure, specijalist za ušesne bolezni je minolega petka preiskal v San Sebastianu kralja Alfonza. Ker ni kralju pomagala lanska operacija, ga bodo še enkrat operirali na ušesih. Curih 14. Tukaj so aretirali hotelskega tatu, privatnega uradnika Edvarda Dansterja iz Dunaja, ki so ga že dolgo iskali. Danster je kradel po hotelih v vseh večjih evropskih mestih, pri čemer se je vedno izdajal za grofa Henckela. Pet držav že zahteva, da da se jim izroči Dansterja. Politični položaj s posebnim ozirom na Italijansko vseučiliščno vprašanj«*. Govoril drž. posl. dr. R y b & f na shodu političnega društva „Edinost" roinole nedelje v Barko vlj ah. Predloga za ustanovitev laške univerze. Ali, če so Italijani skoro tri leta — kakor pravijo — nesebično služili vladi in Nemcem, pa so prišli sedaj po plačilo. To plačilo naj bi bilo laška univerza. Vlada se je dolgo obotavljala, in tudi Nemci niso bili nič kaj vneti za ta laški postulat. Zlasti oni, ki stoje na principu, da naj se nobeni nenemški narodnosti ne dovoli vseučilišča. Torej tudi Italijanom ne. Ali slednjič je bila vlada s svojimi Nemci prisiljena upoštevati to zahtevo Italijanov, ker so ti začeli groziti, češ, da niso zaslužili takega postopanja. Nemci so se morali odločiti. Isti Nemci, ki so demolirali italijansko fakulteto v Wiltenu, so morali sedaj podpirati zahtevo po italijanski univerzi. Tako je prišlo, da je vlada predložila predlogo za ustanovitev laške univerze. Zadrega radi sedeža. Do tu je šlo še dobro. Ali potem se je to vprašanje usodno zamotalo za vlado in Nemce. Italijani zahtevajo brezpogojno Trst kakor sedež fakulteti in izdali so devizo: Trieste o nulla! To svojo zahtevo opirajo na trditev, da je Trst kulturno središče vseh avstrijskih Italijanov! S prvega so bili Nemci odločno proti Trstu; pozneje so se začeli izrekati za Trst, a v zadnje so se — gotovo po viših vplivih — zopet premislili in se izjavljajo zopet proti Trstu. Ob enem pa so Nemci tudi proti temu, da bi itali- je v še večji zadregi, nego bi bil tudi brez tega. — Gospod pristav je prišel, da vam reče: „z Bogom!" — moral je navsezadnje zapričeti Haramija. — Kako? — Od čuda je Jurkica pristopila k Smiljaniču ter ga premotrila dolgim pogledom. — Da, premeščen sem. Včeraj sem dobil dekret, da moram takoj odpotovati v Liko v Korenico, — je potrdil Smiljanić ter sel na stolico, ki mu jo je ponudila Jurkica, ne da bi zinila besedice. — A kako to ? — je začela zopet in postala žalostna. V prvem hipu jej je bilo resnično težko. „Odslej torej ne bo niti njega več tukaj, — jedinega prijatelja !" — pomislila je sama pri sebi in občutila se je osamljeno, tako osamljeno; — spomnila se je zmagonosnega pogleda Lisičkinega in sedaj ga je razumela; a takoj jej je prišlo na um, da s tem preneha povod ljudskemu opravljanju in človeška sebičnost je vplivala nanjo, da se je skoraj veselila. Seveda je ta hipni'čut njenega srca zamrl v kali in zopet jej je bilo resnično žal, da Smiljanič odide. Kaj bo iz tega, — jedno se kopiči na drugo! Jedna neprilika za drugo —!" si je mislila za-se. (Pride še.) t Stran II »EDINOST« št. 164. V Trstu, dne 15. junija 1910 janska fakulteta prišla na Dunaj, kakor je vlada namerovala. Sedaj morajo torej študirati, kam naj bi spravili to nesrečno italijansko fakulteto, ker jo nikjer nočejo imeti. Italijani sami ne vedo, za k?.j naj bi se odločili. Morda bi bili zadovoljni tudi s kakim krajem izven Trsta, ali boje se svojih volilcev, posebno pa Tržačanov, ki so jim poprej vedno kričali : Trieste o nulla! Konfuzija je torej popolna in nikdo ne ve izhoda. Zmota Italijanov. Huda zmota na strani Italijanov je bila, da so hoteli enostavno prezirati nekega faktorja, ki je v visoki meri interesiran na rešitvi tega vprašanja in ki mu torej gre tudi beseda. To smo mi Jugoslovani! Pogajali so se z vlado, pogajali z Nemci, nas pa so puščali na strani kakor da nas ni! Enkrat lani je bil moment, ko se je zdelo, da jim je glave razsvetlila pametna misel. Mi smo žugali z obstrukcijo. Tedaj je bila prišla italijanskim zastopnikom misel, da bi se z nami pogajali. In po inicijativi ital. krščanskih poslancev je tudi prišlo do takih neobveznih razgovorov, ki smo se jih udeležili vsi jugoslovanski poslanci, a od laške strani krščanski socijalci in socijalni demo-kratje. Ti so nas vprašali, kaj bi mi zahtevali, da privolimo v italijansko univerzo. Mi smo jim naglašali, da se ne protivimo njihovi zahtevi, da jim privoščamo visoko šolo; ali tudi oni da morajo pomisliti, da, čim oni dobe to, moramo ob enem dobiti tudi mi! Čemu naj bi mi dlje časa čakali, ko nas je vendar več po številu ?! Opozarjali smo jih tudi, da ravno oni, ki zahtevajo za-se univerzo, najvišo šolo, nočejo dati nam niti ene ljudske šole, da-si imamo vso pravico do nje. Krščanski socijalci in socijalni demokratje so priznavali sicer, da je naše stališče opravičeno, ali pripominjali so, da glede naših zahtev ne morejo oni sami odločevati, ker v Trstu, kamor naj pride vseučilišče, odločujejo laški liberalci! Ravno ti pa tedaj niso bili niti zastopani v parlamentu na Dunaju. Povprašati da morajo torej v Trstu, ali bi se hoteli pogajati z Jugoslovani ? Nu, vsi se dobro spominjate, kako sta „Piccolo" in „Indipendente", čim sta doznala o tem, začela kričati, da raje nič, da se raje odpovedo univerzi, nego da bi dovolili nam bodi tudi najmanjo kompenzacijo! (Silen vrišč. Hrupni pojavi ogorčenja). S tem so bila ona pogajanja pokopana. Ali italijanski krščanski socijalci še niso obupa-vali, marveč so, ko je prišel Pitacco kakor tržaški poslanec na Dunaj, menili: „Tu vidiš sedaj sam velike težave! Izreči se torej ti!" Ali dr. Pitacco ni nič izrekel — ni rekel ni „da" ni „ne", marveč se je previdno izogibal vsakemu odgovoru. Tako je vsa stvar definitivno zaspala. Nikdar nismo dobili potem od Italijanov nikakega odgovora. Poslednji so računali namreč, da po reformi poslovnega reda Slovani ne bodo mogli obstruirati, in so menili zato, da je prišel ugodni moment, da spravijo ta svoj postulat na dnevni red ter dobe univerzo tudi proti volji Slovanov. (Zvršetek pride,) Gbrambeni tečaj v Ljubljani. Z veseljem opažamo v zadnjem času, kako si zanimanje in smisel za narodno obrambeno delo osvaja vedno širše kroge in vedno več pristašev po vsej naši domovini . Vsakogar mora ta pojav napolniti z radostjo in zadovoljstvom. Da dobi to splošno razpoloženje tudi potrebno smer in potrebno vsebino, je sklenil manjšinski odsek akad. društva „Adrijeu v Pragi prirediti letos o priliki glavne skupščine C. M. družbe v Ljubljani obrambeni tečaj. Ta obrambeni tečaj bo pri nas prvi svoje vrste in bo izkušal izpolniti iste vrzeli, ki jih danes še nahajamo v naši narodni obrambi. Navdušenje za narodno stvar je danes pri nas skoro že vsesplošno; čutimo tudi nekako rapoloženje na boj z odvekimi so-vragi in tudi potrebno trdno zaupanje v zmago in boljšo bodočnost našega malega naroda se je že dostavilo. Toda to še ne zadostuje. Treba je iti še korak dalje. Treba je dognati, v koliko je to naše zaupanje v bodočnost naroda opravičeno, treba je dati bojnemu razpoloženju bojno polje, treba je navdušenje izrabiti, praktično udejstviti, kratko: treba je programa naši narodni obrambi za letos in za bodoča leta! Ti razlogi so privedli praški „manjšinski odsek" do sklepa prirediti obrambeni tečaj. Da pridejo misli in predlogi, ki se bodo razpravljali na tem tečaju, v najširše vrste, se bo vršil tečaj dva dni pred letošnjo slavnostno skupščino C. M. družbe v Ljubljani, in sicer dne 1. in 2. malega srpana. Nadejati se je, da vsaj večina tistih, ki zaradi skupščine in veselice pridejo v Ljubljano, posetijo tudi pragmatično skupščino vseh slovenskih narodnih delavcev/ namreč: obrambeni tečaj. Razpravljala se bodo samo vprašanja, ki se tičejo neposredno našega naroda, ki so za njega in baš v sedanji dobi največje važnosti. Tečaj bo resen in znanstven, kar je že razvidno iz toček njegovega dnevnega reda. 1. dan (1. malega srpana) 1. popo-Iudne : a) Pangermanizem in „Drang nach Suđen" (poroča dr. Rybar iz Trsta). b) Lrudsko štetje, uradno in zasebno (poroča Fux). 2. pop*4udne. c) Problem notranjega izseljevanja in priseljevanja; statistika; organizacija (razpravlja Jenko Alačkovšek). d. Organizacija naše gospodarske obrambe (referira dr. Gregor Žerjav). //. dan (2. malega srpana) 1 dopo-ludne: e) Manjšinsko šolstvo (poroča Lev Brunčko). f) Naš položaj ob narodni meji na Koroškem (razpravlja potov. učitelj C. M. družbe Ante Beg) in na Štajerskem (potov, učitelj C. M. družbe Ivan Prekoršek). 2. popoludne: g. Narodni položaj na Gorenjskem in Kočevskem (govori Ante Beg). h) Primorsko — Trst (dodaja Ivan Marija Čok iz Trsta). Zadnje točke programa nam bodo nudile jasno sliko, celotni pregled našega na-rodnopolitičnega posestnega stanja v naših najbolj ogroženih pokrajinah. To bo naša bilanca, stvarna, resna, nepristranska in odkrita. Vsakemu predavanju bo sledila debata in zaradi stvari same je želeti, da se te udeleži čim največ izkušenih narodnih bori-teljev iz vseh koncev in krajev naše domovine. Debata naj bo glavno, posamezna poročila" dado k njej le predmet. Obrambeni tečaj bo tisti forum, pred katerim se bodo razpravljale vse hibe in pomanjkljivosti narodne obrambe dosedaj in se bodo podajali predlogi, nasveti, načrti za našo narodno obrambo v bodoče. To velja za posamične pokrajine in za vso Slovenijo sploh. Stvarna, resna kritika bo dobro došla, ker je taka kritika vedno prvi korak k ozdravljenju razmer. Dnevna politika bo predmet debate le v toliko, kolikor je to neizogibno. Obrambeni tečaj bo politično nepristranski, motril bo razmere izključno z narodnostnega vidika brez ozira na levo in ] desno. Zato so vabljene vse samoupravne korporacije (občine šolski sveti itd.) Iz obmejnih in ogroženih krajev, vsa resna obrambena in kulturna društva — sploh vse, kar se zanima za narodno obrambo. Spoznajmo se, priznajmo si neizprosno hibe in napake, preglejmo svoj položaj, začrtajmo si pot — in potem krepko naprej, na delo! P r i p o m n j a. Tečaj bo pristopen le tisti ki so svojo udeležbo pravočasno prijavili in se izkažejo z vabilom. Kdor se tor« j misli tečaja udeležiti, naj se zglasi upr:i ništvu „Slov. Branika" (Ljubljana, Tr-ža£!c;t cesta 33), ki mu na prijavo pošlje vabilo. — O tečaju se namerja izdati knjiga, ki bo obsegala referate in debato v izvlečku; kdor si jo misli naročiti, naj to prijavi istotam. Lev Brunčko. Vpliv Rima in Berolina na avstrijske razmere. Trst, 14. junija 1910. Torej ne samo Rim, tudi Berolin je pričel pritiskati na našo vlado, naj bi ugodila vseučiliškim željam Italijanov in postavila njihovo pravno fakulteto v Trst. Pravzaprav se temu prav nič ne čudimo, saj je Avstrija (kakor smo včeraj povdarjali) samo filijalka Nemčije. Samo tej patronanci se imajo avstrijski Nemci zahvaliti, da uživajo v Avstriji še vedno privilegije in nadvlado nad drugimi narodi. A vsi avstrijski davkoplačevalci se imamo tudi Nemčiji zahvaliti za to, dam nalagajo toliko davčno breme in da se nam obetajo še novi davki. Nemčija hoče, da je njena zaveznica „močna". Zato si mora naša država nabaviti toliko dreadnougthov, da m ;re vspešno varovati — nemške interese na jugu. To pa stane denarja, ki ga seveda morajo plačevati davkoplačevalci. To bi bil torej oni „blagodejni" upliv zveze z Nemčijo v narodnem in gospodarskem oziru. Sedaj se je jela Nemčija utikati tudi v naše notranje kulturno-politične razmere in zahteva od avstrijske vlade, naj ustreže italijanskim željam. — Kakšen krik so pred leti zagnali Nemci po vsem vesoljnem svetu, ko je v državnem zboru nekdo svetoval vladi, naj j bi skušala uplivati na Nemčijo, da bi ne postopala tako kruto s Poljaki! To je kar j deževalo protestov proti takemu nedovolje- j nemu umešavanju v notranje razmere našej zveste zaveznice. In ko se je pred leti — ako se ne motimo — grof Thun skušal potegniti za avstrijske delavce v Nemčiji, se je vzdignil proti njemu silen vihar. Zato smo zelo, zelo radovedni, bo-li imela avstrijska vlada toliko poguma, da z indignacijo zavrne to umešavanje Nemčije v naše notranje razmere ?! Kar se pa Italije tiče, smo njenega večnega vmešavanja že vajeni. Škandal je samo ta, da ni imela naša vlada nikdar dovolj poguma, da bi raznim kričačem a la Barzilai stopila na prste. Zdi se, da je imel pritisk Nemčije in Italije v stvari italijanskega vseučiliškega vprašanja vendarle nekaj uspeha. List „Der Morgen" javlja, da je nastal med ministerskim predsednikom Bienerthom in med ministrom zunanjih stvari Aehrenthalom oster konflikt zaradi italijanske pravne fakultete. Grof Aehrenthal hoče na vsak način doseči, da se z o žirom na Italijo in zunanjo politiko ugodi Italijanom glede sedeža laške fakultete. Bienerth, ki stoji pod uplivor.* vojaških krogov, se protivi Ahrenthalovi želji in išče še vedno formulo, ki naj bi zadovoljila vse. Tudi v včerajšnji seji državnega zbora je Bienerth povdarjal, da bo vseučiliško vprašanje rešeno v tem smislu, da bodo zadovoljni vsi zainteresirani činitelji. V Avstriji se navadno rešujejo taka vprašanja na način, da ni nihče zadovoljen. Bojimo se, da bo tudi v tem slučaju tako, ako ne hujše, in bomo morali zopet mi Slovani plačati račun. Bienerthova usta so bila vedno polna sladkih obljub, katerim po sedanjih žalostnih izkušnjah ne smemo več verovati. Aehrenthal bi bil torej na strani Italijanov in to z ozirom na „zaveznico" Italijo. V političnem svetu vzbuja splošno začudenje dejstvo, da sedanji italijanski minister zunanjih stvari San Giuliano ni še obiskal Aehrenthala, med tem ko se je ta nedavno mudil v Berolinu pri nemškem kancelerju Betthmann—Hollwegu. Da se Aehrenthal in San Giuliano še nista doslej sešla, dokazuje le, da razmere med Italijo in Avstrijo niso nič kaj prisrčne. Zato bi bilo umljivo, da se Aehrenthal zav-zemlje za Italijane, ker bi rešitev vseučiliškega vprašanja v njihovem smislu — vsaj za nekaj časa — vspostavila „prisrčne" razmere z Italijo. Vsekako morajo prihodnji dnevi prinesti pojasnila v položaj. Dnevne novice. Protesten shod Hrvatov. V Sarajevu se je vršilo dne 12. junija impozantno zborovanje Hrvatov proti zapostavljanju hrvatskega naroda povodom cesarjevega obiska. Vsi govorniki so dajali izraza svojemu ogorčenju proti vladi. Ob viharnih aklamacijah je bila vsprejeta resolucija, ki zahteva izdatno zadoščenje in ki za slučaj, da bi se tako zadoščenje odreklo, napoveduje, da odpošljejo Hrvatje deputacijo k cesarju. Na večer so priredili velik komers. Mi bi si dovolili opozoriti Hrvate v Bosni na znani rek : pred vsem spoznavaj samega sebe ! Pred vsem naj bi izprašali svojo vest, koliko je krivde na njih samih, da je prišlo tako daleč, in ali niso ravno oni omogočili vladnim krogom tako preziranje Hrvatov. Vlade vedno računajo s strankami ali narodi, ki predstavljajo gotovo mero moči. Iz te resnice izhaja izlasti za narode in stranke, ki tvorijo le manjšino, da z notranjo kom-paktnostjo in konzistenco nadomeščajo, kolikor jim nedostaje na številu. Stranke ali narodi, ki si hočejo kakor manjšina zagotoviti veljavo, morajo najprej skrbeti za čvrst, zdrav in jednoten notranjen sestav. Ali ravno proti tej conditio sine qua non so Hrvatje v Bosni grozno grešili. Kako petino prebivalstva tvorijo in še ta petina se je — zavedena po intransigenci škofa Stadlerja proti drugovernikom in po sovražtvu istega škofa proti rodoljubnim frančiškanom — razdelila v dva sovražna si tabora. Kruto se je maščevala nad hrvatskimi katoliki v Bosni stara resnica, da je tisto „bolje" navadno sovražnik dobrega. Hrvatje pod vodstvom dr. Mandiča so bi li škofu Stadlerju premalo katoliški. Hotel je imeti s katoliškega stališča boljšo politiko. S tem svojim prizadevanjem pa je Hrvate le razkrojil in tako oslabil, da so kakor naravna posledica prišli dogodki, proti katerim prirejajo sedaj protestne shode in — zvone po toči. Ali, če že česa pričakujejo od te protestne akcije, bi jim mi svetovali, naj s protesti proti vladi spoje tudi proteste proti Stadler-jevi intransigenci. Balkanska zveza. Z Bel grada javljajo, da je balkanska zveza pod vodstvom Turčije gototfa stvar. Za prvo bo zveza na gospodarskem polju, a pozneje bi se pretvorila tudi v vojno zvezo, ki bi imela namen zastaviti pot daljnemu prodiranju germanstva na Balkan. Instalacija škofa Krapca naslednika velikega Strossmayerja na djakovski škofijski stolici, se bo vršila dne 29. t. m. Na predvečer mu priredi meščanstvo bakljado, serenado in razsvetljavo. Po svečani instalaciji dne 29. bo škof vsprejemal predsta-vitelje oblasti, korporacije in razna odposlanstva. Prebivalstvo Kitajske. Profesor na vseučilišču v Tsientsu, Renouf, ceni na podlagi dobljenih podatkov prebivalstvo Kitajske v vseh 18 pokrajinah na 407 milijonov duš, to je 104 osebe na en štirijaški kilometer. __ Domače vesti. Himen. — V nedeljo se je poročil v Ljubljani g. Herman F u r 1 a n, bančni uradnik v Trstu, z gospico Danico Pr e do viče v o iz znane rodoljubne rodbine. Ob tej priliki je podaril g. novoporo-čenec 50 K podružnici „Glasbene Matice" v Trstu in 50 K „Tržaškemu kvartetu" kakor prispevek h kamenu za obrambeni sklad. Iskrena hvala! — Novoporočencema želimo vse najbolje! Pred odločitvijo o vseučiliškem vprašanju. Prejeli smo: Zadoščenjem smo pozdravili naznanilo v „Edinosti", da sklicuje naše politično društvo „Edinost" za soboto zvečer javen shod in da s tem prilike tržaški slovenski javnosti, da povzdigne svoj glas o tem za našo bodočnost, ves naš razvoj prevažnem vprašanju. Redki so shodi, ki bi imeli toliko važnosti, kakor ga bo imel ravno naš sobotni shod. Z ene strani gre tu za vprašanje, ki se tiče življen-skega interesa celokupnega naroda, na drugi strani pa nam bo povzdigniti svoj glas v veleresnem, usodnem trenotku, ko se italijansko vseučiliščno vprašanje očevidno velikimi koraki primiče taki ali taki rešitvi. Tu je torej važnost vprašanja in ne manje važnost trenotka. Naglašali smo že, da gre tu za vprašanje, ki se tiče koristi skupnega naroda. Zato menimo, da bi raz-žalili za vedno tržaško Slovenstvo, ako bi mu še le naglašali, da vspričo tega vprašanja ne sme biti med nami nobenega diferenciranja po strankah ali strujah. Kdor se čuti Slovenca, zvestega sinu svojega naroda, ta je poklican in dolžan, da s svojim glasom pomnoži skupni naš glas. Uverjeni smo, da bo sleherni Slovenec v soboto sledil glasu narodne dolžnosti in da prihiti na shod: ne morda temu ali onemu na ljubo, marveč iz ljubezni in udanosti do skupne narodne stvari. Z veličastno manifestacijo pokažimo svetu, da smo glede vseučiliškega vprašanja in s tem vprašanjem spojenih drugih naših kulturnih zahtev vsi tržaški Slovenci le en zaveden in za kompakten boj v neomajno falango združen tabor. Nov kandidat za škofovsko stolico v Trstu. „Hrvatski Korespondenci" brzo-javljajo iz Trsta: Pogajanja, ki se vrše med dunajsko vlado in Vatikanom v svrho imenovanja tržaškega škofa, so ostala doslej, kakor smo doznali iz dobrega vira, brez-vspešna. Kakor se govori, je goriški prost in državni poslanec dr. Alojzij F a i d u 11 i, ki so ga sufraganski škofi označali kakor najsposobnejšega kandidata, stavljen izven kombinacije, ker se tej kandidaturi upira namestnik princ Hohenlohe, ker namest-ništvo tržaško vidi v Faiduttiju političnega agitatorja. Drugi kandidat, ki prihaja v poštev, kanonik Mecchia ni priljubljen niti pri duhovščini, ki se je izrekla za župnika d.ra P e d e r z o 11 i j a. Da-si dr. Pederzolli uživa simpatije pri 1 i b e r a 1 n i h Italijanih in pri namestniku, se vendar zdi, da njegovo imenovanje škofom tržaškim naleta na težave, ker se je v zadnjih dneh pojavila kandidatura nevtralnega moža v osebi provincijala kapucinskega samostana na Reki, patru Bernarda Škrivanića, rodom Hrvata. Posnemljemo to po dolžnosti kronistov. V proslavo jubileja Družbe. — Iz Skednja nam pišejo : V proslavo Družbinega jubileja priredi pevsko društvo „Velesila" v nedeljo, dne 19. t. m. koncert na dvorišču „Konsumnega in posojilnega društva" v Skednju (pri Barakošu). Vstopnine ne bo nikake. Ob enem bodo v proslavo 50-letnice himne .Naprej" pevci peli to himno, povsem na novo naštudirano. Dalje bo pel zbor „Velesile" krasno „Poputnico", zloženo v proslavo 60-letnice istrskega prvoboritelja Vjekoslava Spinčiča. Čisti dohodek tega koncerta je namenjen otroškemu vrtcu v Skednju, ki je potreben in tudi vreden vse materijalne podpore. Zato se načelništvo „Velesile" nadeja obile udeležbe od strani bratskih društev in drugega občinstva in kliče milim gostom že sedaj iskren : Na zdar! Začetek ob 6. uri pop. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži ne prihodnjo nedeljo. Furor teutonicus na državnih železnicah. Da so državne železnice domena najbesnejših nemškonacijonalnih fanatikov, je že stara in znana stvar in mi smo se že opetovano pečali s temi razmerami. Naše ljudi se preganja in zapostavlja na vseli koncih in krajih, dočim se favorizira in protežira razne nemške pritepence, za kar skrbe pred vsem različni visoki uradniki. Med te spada v prvi vrsti načelnik postaje na kolodvoru pri sv. Andreju inšpektor Gustav Ritter von Stalier. Proti temu gospodu smo dobili že toliko pritožb, da smatramo za svojo dolžnost se pričeti pečati ž njim. Slovenske uradnike in uslužbence muči in šikanira za vsako malenkost, mejtem ko delajo nemški Benjamini kar se jim zljubi. Kot dokaz, kako sovraštvo goji ta gospod Ritter von proti vsemu, kar je slovansko, naj navedemo samo, da je sprevodnikom o neki priliki zagrozil, da jih bo kaznoval, ako ne bodo zamenjali na direktnem vozu Praga—Trst tablo z nemško-češkim jezikom izključno z nemškim ! Slovenskih tozadevnih napisov ni, dasi bi imeli pravico do njih. Ker bi pa navsezadnje kak naš človek vendarle bolje razumel češki, kakor nemški, treba tudi to odstraniti! „Prva primorska gostilniška zadruga v Trstu". — Slovanski gostilničarji v Trstu so se že po večem številu vpisali v „Prvo primorsko gostiln, zadrugo" v Trstu, osnovano pred kratkim. Glavni namen tej zadrugi je, pridobivati svojim zadružnikom vse v gostilniško obrt spadajoče predmete, kakor : pivo, sifone, pokalice, mineralne vode itd. po znižani ceni. Več ponudeb od raznih tvrdk je zadruga že dobila, kar kaže, da bo dosezala svoj namen v polni meri. — Lajšala bo gostilničarjem položaj nasproti pivovarnarjem, katerih zastopniki so dosedaj V Tr^tu, 15 junija 1910. „EDINOST" št. 164. Stran III pogosto zelo odurno postopali žnjimi. Potem tudi nasproti konsorciju mesarjev. Kdor bo hotel naše zadružnike preskrbovati z mesom, bo moral privoliti v primeren popust. Ako ne, bomo naročevali meso iz Gorice, Ljubljane in Gradca. Ob sedanjih razmerah imajo gostilničarji pri kuhinji gotovo izgubo in poleg tega ne morejo tako streči svojim gostom, kakor bi želeli. Dobiček od vina gre v pokrivanje izgube v kuhinji. Enaka se nam godi pri nabavljanju kruha. V teku 8 let se je cena kruhu podvojila. Pekje delajo nasproti nam, kar hočejo, ker so organizirani. Kar se pa tiče stanarin — presega postopanje hišnih posestnikov vse meje. Najemnina narašča od pogodbe do pogodbe. Tekom 10 let so se najemnine skoro podvojile. Tako vidimo na vseh koncih in krajih naraščajočo draginjo. Seveda se ni čuditi temu prevratu. Vsakdo gleda najprej na-se in na svojo korist in še-le potem, ko ima sam dovolj, vrača eventuelno onemu, ki mu pomaga na pridobivanju dobičkov. Poglejmo le: pivovarnarji imajo svoj kartel, mesarji svojo zadrugo, peki isto, zastopniki mineralnih voda imajo kartel itd. Vsaka kasta je temeljito organizirana in crpi moč proti drugim iz te jake organizacije. Le mi gostilničarji smo še vedno raz-trešeui in zato obnemogli nasproti drugim. Treba torej, da se tudi mi enkrat postavimo na lastne noge in se organiziramo. Gostilničarji ! Združimo se vsi v novoustanovljeni „Prvi primorski gostilničarski zadrugi v Trstu"! Ta naj nas veže v slogo na obrambi naših interesov ! Gostilničar. Primorski paviljon 3. julija na CMD. slavnosti v Ljubljani mora nadkriljevati v kolikosti in kakovosti vse druge paviljone ! A kaj bi ne, saj je znano veliko rodoljubje in požrtvovalnost tržaških Slovencev 1 Odzovejo se gotovo vsi, če tudi z eno ali pol krone. Samo prosimo, ne čakati vsi zadnje dni, temveč dan na dan naj prihajajo darovi, bodi v denarju, galanterijah, butiljkah, jest-vinah, domačih in šolskih potrebščinah. — Pošilja naj se: gospej dr. Rybarevi, Valdi-rivo ; g.ej Biček, Narodni dom ; Nikolajevemu zavodu, ul. Farneto 18, II.; gospici Mankočevi, ul. Fontana 4. Okolica pa svojim podružnicam. Našim trgovcem ! Naše gospe in go-spice, ki so se zavzele, da napolnijo na Ciril-Metodovi slavnosti dne 3. julija v Ljubljani svoj „primorski paviljon", se nahajajo v vednem strahu, da ta dan ne bodo mogle pokazati onih vspehov, ki so jih nava-jane pri svojih prireditvah za našo šolsko družbo. Zato se prav lepo obračajo do vseh slovenskih trgovcev, da poiščejo v svojih trgovinah kjer morda najdejo kak mali dar v ta namen. Kako butiljko vina ali likerja, kako škatljo sardin, sira, salama, vse to pride prav našim rodoljubkam za njihov paviljon. Torej slovanski trgovci ! Izkažite se tudi o tej priliki zavedne in narodne, ter sledite izgledu trgovca g. Gregoriča, ki je daroval 24 butiljk dobrega vinca. V mestu vsprejemajo v ta namen: g.a Zinka dr. Rybareva Via Valdirivo štev. //., g.ca Milka Mankočeva, Via Fontana 4, Zavod sv. Nikolaja via Farneto 18. in g.a Biček v „Narodnem Domu". V okolici in drugje pa odbori podružnic. Damski odbor. Nedeljski shod plinarniških delavcev. Minolo nedeljo se je vršil na vrtu „Delavskega konsumnega društva" pri sv. Jakobu shod delavcev mestne plinarne, sklican po' plinarniški skupini N. D. O. Lahko rečemo, da se je redkokdaj zbralo toliko ljudstva, da razpravlja o kakem gospodarskem vprašanju, kakor na nedeljskem shodu. Na vabilo N. D. O. se je odzvalo nepričakovano veliko število slovenskih delavcev iz mestne plinarne. A prišlo je tudi do 100 laških delavcev. Dnevni red je veljal načrtu po katerem namerava občina kupiti 10 milijonov m* plina od kranjske industrijske družbe v Škednju, da bo na ta način zadoščalo zahtevam'prebivalstva v prihodnjih 10 letih. — Predsedoval je predsednik krajne skupine N. D. O. J o s i p Puhel, ki je pozdravil zborovalce v slovenskem in laškem jeziku in naznanil, da bodeta govorila kakor poročevalca strokovni tajnik N. D. O. tov. Ekar in dr. Josip Mandić. Ekar je v slovenskem jeziku razpravljal o položaju v mestni plinarni in o usodi tam zaposlenega delavstva z ozirom na pogodbo, ki se jo namerava skleniti. Opozarjal je v krepkih besedah na nevarnost, ki preti de|avstvu in pozival isto, naj bo pripravljeno, kajti časi so resni. Dr. Josip Mandić je v skoro eno-urnem govoru podal v slovenskem in laškem jeziku stvarno sliko o vrednosti in pomenu nameravanega načrta toliko za delavce, kolikor za občino. Omenjal je zlasti učinek novega načrta na nadaljni razvoj plinami-skih delavcev na polju mezdnih pridobitev. Na koncu svojega govora je predložil resolucijo, v kateri se naglaša, da se pri sklepanju pogodbe za celih deset let ne sme podfnobenim pogojem pustiti z vida položaj več stotin delavcev. Dr. Josip Mandić je govoril tako prepričevalno in temeljito, da so celo laški delavci burno odobravali in zahtevali, naj se resolucija brez razprave stavi na glasovanje. Ko je predsednik to storil, so zborovalci enoglasno vsprejeli rezolucijo in izvolili štiri delavce iz svoje srede, ki rezolucijo izroče mestnemu zastopstvu. Nato so govorili razni delavci o tekočih vprašanjih. Tekom vsega shoda je vladalo največje soglasje. K vprašanju mestne plinarne se še povrnemo. Na adreso c. kr. poštnega ravnateljstva. Na pošti št. 8 (prosta luka) je na železniških voznih redih, ki so, kakor znano, izdani v treh jezikih, dal madni vodja odrezati slovenski tekst. Nadejamo se, da bo poštno ravnateljstvo primerno poučilo omenjenega gospoda, da javni uradnik ne sme skazovati na tak način so-vražtva napram drugemu narodu. Sokolski posebni vlak popelje v nedeljo 19. t. m. sokolske vrste iz Trsta, Vrdele, Opčin in Barkovelj. S tem vlakom se popeljejo poleg Sokolov tudi moški naraščaj in ženski oddelki ter občinstvo, ki naj se pravočasno preskrbi z voznim listkom. Vlak odide iz Trsta ob 11 30, iz Ro-cola ob 1143, iz Vrdele ob 11*53 in iz Opčin 12-14. Na drugih postajah naprej do Št. Petra vlak ne sprejme nikogar več. Cena vožnji tja in nazaj je iz Trsta in Ro-cola K 2-50, z Vrdele in Opčin K 210; listki za naraščaj do 10 let stanejo navadno ceno osobnega vlaka, t. j. iz Trsta in Ro-cola K 190. — Kjer se bodo dobivali listki v predprodaji, se naznani jutri v „Edinosti". Za damske paviljone na Prošeku o priliki sokolskega zleta tržaš. okraja 26. t. m. so začele nabirati naše vrle narodne dame. V enem paviljonu se bo vrtelo kolo sreče, za kar treba raznih galanterijskih predmetov ; v drugem pa bodo prodajale dame jestvine, sladščice in razne pijače. Vse darove vsprejema g.a dr. Gregorinova (Nar dom, vhod iz ulice Galatti). Tržaška mala kronika* Nagla smrt. Včeraj popoludne je nenadno prišlo slabo 74-letni Franici Vidmar iz Rojana št. 539 in je kmalu potem izdihnila. Zdravnik z rešilne postaje je zamogel konstatirati le smrt. Hotelski tihotapci. Minoli petek je prišel v Hotel Vanoli neki gospod in zahteval sobo, ki jo je tudi dobil. Zahteval pa je še drugo za nekega svojega prijatelja, o katerem je rekel, da se imenuje dr. Jos. Bin-der, dočim se je sam predstavil kakor dr. Ivan Wolff. Ko je drugi dan hotelski natakar zahteval plačilo za obe sobi, je navidezni dr. Wolff rekel, da plača jutri, češ, da mu niso še dostavili prtljage, ki da se še nahaja pri špediterju Schenker & Co. Postre-šček hotela se je pri tej tvrdki informiral, a tu so mu rekli, da na ime dr. Wolffa ni nikake prtljage. Istega večera je tujec zginil, ne da bi plačal računa. Včeraj pa ga je policija iztaknila in aretirala. Njegovo pravilno ime je Ivan Heckers, trgovec, 26 let star, uoma iz Virtenberškega. Tat na pomolu. — Predsinočnjem ob 2. uri je bil na Josipinovem pomolu aretiran 30-letni dninar Lovro Cerni iz Trsta. Ta je z drugim, ki jo je popihnil, naložil na voziček staro železo, lastnino parobrod-nega društva „Dalmatia". Že je bil naložil 40 kg od tam nakopičenih 7 kvintalov, ko ga je zasačil uslužbenec za zapiranje in straženje. Drugače bi bil najbrž vse odpeljal. Na policiji je rekel, da je hotel z onim železom preiskati morje radi ribolova (?). Nepoboljšljiv. Ernest Vianello, 23-Ietni mornar, ki je bil že večkrat kaznovan, enkrat, ker je svojim starišem zagrozil s smrtjo, je bil v zadnjih dneh zopet dvakrat K Potni kovčeki. - Torbice in listnice. - Lastna tovarna. 1 luan Rocker, Trst al. S. flnfonio 10 i ■g Velika trgovina vsakovrstnih predmetov lz kože za potnike, turiste in planince V lastni tovarni se ztielujejo kovčeki, klcbučnlce. platnena, nmetnt izdelana pokrivala za kovfieke ter se izvrinjejo vsakovrstni popravki. — ZMERNE GENE. TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH. MHZ" mineralna voda iz ogrskih vrelcev MUSCHONG - BUZIASFURDO, brez vsakih bakcilov, uspešno deluje proti boleznim na obistih in mehu, kronični nefrite, kamnu, kakor tudi bronhijulnemu katarju in boleznim sekretnih organov. — Glavna zaloga : Aleksander Jttarangoni, Trst, 7elef. 474 Zdravljenje: krvi Čaj „Tlsočernl cvetu (Milleflori) Č sti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim Blučajim jI če peče v želodca, kakor proti slabemu prebijanju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI'1 Trst (mestna hiša) Telefon 377 Po5tQ6 poiiljatve se izvrdujejo takoj in franko, ako se dopoilje Kron 1-10. ggaMBMBMBflF?' Pohištvo vetlo in temno, pOBamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. MP" vse po nizki ceni. Izgofoulj. moške obleke ..... in šivalni stroji ..... na obroke ln oeno. — Proda IVANKA DOREGHIN', Trst (Zaloga pohišt va) ul. Madormina 8 Pristno brnsko sukno Pomladna in poletna sezona 1910 kos kos kos kos kos kos 7 kron 10 kron 12 kron 15 kron 18 kron 20 kron Kos dolg 3-10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in ::: telovnik stane Kos za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah solidna in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - lmhof v Brnu. Uzorei gratis in poStn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da naroči blago naravnost iz tovarn, mesta, velika ugodnosti. Radi velike razprodaje vedno nveie blago. — Stalne, ugodne oene. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. Izjava. Podpisani izjavljam, da obžalujem svoje žaljive trditve na škodo gospoda učitelja FRANA BRATOS ter da sem bil v to zapeljan po osebi, ki skuša škodovati ugledu našega g. učitelja. ANDREJ MOŽINA gostilničar in posestnik ▼ Trebčah. ftognška biselica TEMPEL, RADINSKIGIZELIN VRELEC. Najboljši min. vodi ---ZASTOPNIK:--- LACKO KRIŽ, PULA HRANILNICA in POSOIILNICA v Spodnjih Škofijah registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na . redni občni zbor ki se bo vršil dne 29. junija 1910 v prostorih gospoda IVANA BOŽIĆA v Spodnjih Škofijah s sledečim dnevnim redom: 1) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2) Poročilo načelstva. 3) „ nadzorstva. 4) Volitev načel ststva. 5) Volitev nadzorstva. 6) Slučajnosti, Začetek občnega zbora točno ob 9. in pol uri. V slučaju pa, da se do te dobe ne snide zadostno število člacov, zboruje aa v smislu druStv. pravil pol ure kasneje ravno na istem prostoru ter tudi z ravno istim dnevnim redom in sicer ne oziraje se na število prisotnih udov. NAČELSTVO. Leopold B;zjak Sežani prodaja svoje mizarsko orodje in 3 mizaiske klopi ali pa da v najem. Poizve ee pri goriomenjenemu v Sežani._990 Zaloga obuvala ■■■■ in laafna delalnica ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst ul. Giosue Cnrduccl 31. F111 j alka nI. S. Sebastiano 8. Velika izbera moških in Ženskih čevljev. - Poprave se izvrSujejo točno in aolidno po zmernih cenah ■ -o o a. —t C N< < ta 30 gr o -t ca Zi »O oo Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA ČUTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosue Csrdacci St. 40 (prej Torrate) Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga »rajo, hlač in drugih predmetov za delavce. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA ClTTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosoe Carđnccl štev. 40 (prej Torrente) ferdinand fiirst Trst, Via Miramar štev. 19 —s TELEFON 14-03 Zastopstvo in zaloga parnega mlina Bernhard Back sinovi ob Szegedin. ean PRODAJA NA DEBELO sirka in ovsa. TržoSlio posojil, in hranilnico T lastili hI M. registrovana zadruga z 1 :: omejenim poroštvom :: j Telefon št. 952. | Trst, PIozzo Cosermn 2, L n. - (Ubod po Slavnih stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in II 01 jih obrestuje ^^^ iS |4 |0 Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vla?a so lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5*V0—®*/o> na menJice P° 114 za8t*ve1 po 5V/, in na amortizacijo za dalj-io dobo po dogovoru o o o o o Uradre ure: od 9.—12. ure dopoludne in od S.—5. popoludne. Izplačaje ee vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Pjštno - hranilnični račun 816 004. las aajmoderneje nrejeno varnostno oelloo za shrambe vrednost papirjev, llstia itd. kakor tudi hranilne pusice, a katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco. Ftran IV EDINOST'1 s-. 164. V Trstu, 15. junija" 1910 HOTEI, BALKAN 70 sob, električna razsr java, lift. kopelji. CENE ZMERNE. J. KČGL. HOTEL T li A \ —P 'lil im aretiran, ker je po gostilnah popival, a je pri plaćanju računa napovedal bankrot. Nezgode na delu. Josip Gerominič, star 40 let, težak, stanujoč v ul. Alessand. Volta št. 2, je delal včeraj v nekem skladišču v ul. Cologna. Med delom je tako nesrečno padel, da si je zlomii eno rebro in dobil še drugih poškodeb na telesu.—Josip Nabergoj, star 46 let, mizar v Lloydovem arzenalu, stanujoč v ul. dei Lavoratori Štev. 15, si je mej delom zlomil desno ramo. — Anton Šuc, star 42 let, doma iz Mavhinj, je delal včeraj v nekem kamenolomu blizu Sežane. Med delom je padlo nanj več težkih kamenov. Dobil je veliko, nevarno rano na glavi. Vsi trije so bili vsprejeti v tukajšnjo mestno bolnišnico. Koledar in vreme. — Danes: Vid in tov. muč. — Jutri: Frančišek Reg. sp. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -}- 20.° Cels. — Vreme včeraj: dop. oblačno, pop. dež. Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Počasno boljšanje. Društvene vesti. Rojanski odsek telovadnega društva „Sokol- sklicuje za danes ob 8. uri zvečer v dvorani „Kons. društva" važno posvetovanje. Ker bo posvetovanje jako važno, sc udje odseka naprošeni, da pridejo vsi. Na zdar! Ustanovni občni zbor podružnice C. M. D. za Barkovlje se bo vršil v petek dne 17. m. ob 8. uri zvečer v „Narod, domu" v Barkovljah, Tržaška gledališča. MINERVA. Jupiter Pluvius nima nika-kega usmiljenja s poletnim gtedaliŠčem. Za jutri je zopet napovedana opera „M i g n o n", seveda če ne bo dežja. Vest? !2 Istre. Pevsko, bralno in sokolsko godbeno društvo „Zvezda" v Herpeljah priredi povodom domačega opasila v nedeljo, dne 19. t. m. društveni ples na planem, pri g. Ivanu Baša v Herpeljah. — Svirala bo popolna društvena godba pod vodstvom kapelnika g. Majcena. — Čisti dobiček je namenjen mladi sokolski godbi, zato se bodo hvaležno sprejemala preplačila. V Herpeljah dne 2 junija t. I. zbrano učiteljstvo je nalovilo na „vi" K 1020 za podružn. sv. Cir. in Met. v Klancu. Denar hrani blagajničar. Gospodarstvo. Plesnive sode moramo oprati najprej z mrzlo vodo in s ščetjo (krtačo) in šele potem z vrelo vodo, kateri se dodaja nekoliko sode. Če je sod močno plesniv, je pa boljše, da mu vzamemo eno dno proč ter ga potem pooblamo ali ožgemo. Ko mu devljemo spet dno, izperimo ga z gorko vodo ter nazadnje zavinimo. Žge se sod najboljše z žganjem, s katerim se znotraj polije. Prememba v krmljenju se mora izvršiti le polagoma. Zato svarimo naše živinorejce, naj ne prenehajo kar naenkrat s suhim krmljenjem, ter začnejo krmiti z zeleno pičo. Živina rada oboli, ako jej dajemo naenkrat preobilo zelene krme. Predno se torej žene na pašo živina, naj se jej da doma nekoliko sena ali slame in šele potem naj se jo pase. LISTNICA UREDNIŠtVA. G. dopisniku iz Koperščine: Vaši želji ustrežemo in prinesemo v kratkem določila o novem zakonu glede eksekucije na plače. ALEKS. FRANC MAYER - TUST žgalmca ka TELEFON 1743 lajboljit vir za dobivanje pofien® kave IfniinnvnHia 2 dolS° Prak8° v trgovini že i l\njiyuvuujcl plemeniti službo 1. julij«. Vešč je sir venskega, nem i tega in italijanskega j« zika. — šel bi tudi iz mesta Ponudbe do 20. t. m. pod „20u na Irseratni odd. Edinosti. 997 lavni nloc — priredi društvo „Mladina" v JaVIII fJlCo Križu na Kra3u v nedeljo 19 t. m. Svirala bo godba iz sv. Križa. — Začeteff plesa ob 3. pop.__995 Prnria C P 8ta'na vodna moč z 50 HP in f | (Jud Ou velikimi tovarniškimi poslopji blizu želfznice pri Ljubljani. Vprašanja pod „TOVAJLNA na It seratai oddelek Edinosti. Maznanilo. 994 Mali oglasi Odprl sem KLEPARSKO DELAVNICO v ulici Rifiutti št. 37 in se priporočam vsem rojakom za mnogobrojan obisk. Postrežba točna. Delo trpežno. Cene nizke. S spoštovan ero A. KRAINZ, klepar. a Nar. del. organizacija, i Trgovski pomočnik Izredna seja odbora skupine Lloyd se vrši danes v sredo ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. v ul. Lavatoio 1, I. — Ker je seja zelo važna, naj nihče tovarišev odbornikov ne manjka! Vlad. Slavec, predsednik. Vesti iz Goriška. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici javlja, da je izžrebano število za dvo-kolo na nedeljski slavnosti 995. Društvo se udeleži korporativno sokolske slavnosti Prf}(|£l S G prihodnjo nedeljo v Št. Petru. x Proti c. k. zemljeknjižnemu uradu okrajnega sodišča v Gorici se množe pritožbe iz mesta in z dežele. w 4 ■ —--'I---- slovenskega in nemškega jezika iš'e primerne službe. Ponudbe pod „Pošten** na Inseratni odd. Edinosti. _99S Dt*flfflo CD trgovina jest vin na jako dobrem T rUUo OO p.oscoru. Grtov dobiček. Vzrok odhod iz Trsta. Naj se p nudi Slovenec, ker ga pričakuje Breča. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 100J Koncesije (dekrete) StftS**1 4000, Žganiarne 2000, koncesije se dajo v najem 80 kron mesečno se iščejo. Obrniti se : Agencija Acque-dotto 6. 92 gostilna n Hiaaovanjem, vrtom, igro iia krogi je ; druge *>e da v najem ; I išče se voditelj gostilne, s kavcijo in poznanjem italijanščine in sluven -čiue. Agencija Actjuedotto 6-j 76 Naznanilo. Ča9t mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakrr tudi mojim številnim odjemalcem, da sem ctvoril v tem mestu ▼ ulici Bosclietto št. 2 (vogal ulice del Toro) mesnico v kateri bom prodajal najboljše goveje mesc, teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Higijenične mu oziru se bo po sve£ala vsa skrb. V nad?, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH. Stranke, notarji, odvetniki in denarni zavodi tožijo neprenehoma radi počasnega uradovanja, reševanja zemljeknjižnih vlog in še posebno zemljeknjižnih izpiskov. — Nič bolje se ne godi v pisarnah, kjer morajo stranke čakati na dostavljanje zemljeknjižnih sklepov 14 in več dni. Nič nenavadnega ni, da stranka dobiva vročen sklep skoro cel mesec pozneje od dneva, ko je dotični sklep podpisal sodnik. Slučaji so na razpolago. — Posebno na zemljeknjižne izpiske mora stranka čakati po 8 dni, zadnji čas 14 in tudi mesec dni. Niso redki slučaji, ko so trpele stranke radi take zakesnitve občutno gmotno škodo. Zadnja leta se dela na ureditvi zemljeknjiž-nega stanja. To je prav in hvalevredno, da-si je stranki, ki ima često radi tega mnogo poti v Gorico, povsem enako, da-li ima svoja zemljišča porazdeljena v več vložkih kake katastralne občine, ali pa se ista združijo v enega samega. — Radi razvidnosti in lažjega uradovanja je to sicer le odobravati, in so tudi odredbe, ki to zahtevajo. Ali naše mnenje je, da se izvršuje to delo še-le potem, ko so druga tekoča dela opravljenja. — Nikakor pa ne gre, da bi se radi takega dela odlagala nujna vsakdanja dela, kakor so med drugimi ravno zemlje-knjižni izpiski. Kakor so te pritožbe brez dvoma utemeljene in opravičene, prav tako gotovo pa niso naperjene proti uradniškemu osobju, ki je ne^zadevlje nikaka krivda. — Krivda pada na justično upravo, ki noče preskrbeti zadostnega števila uradnega osobja. justična uprava skopuhari pri pisarniških močeh, ki jo stanejo naravnost bagatelo, ne pušča pa si dvakrat reči, ko je zasesti kako mesto dvornega svetnika, ki jo stane na leto nad desettisoč kron ; taki svetniki poleg tega prav pogostoma veliko manj služijo javni koristi nego taka-le potrebna podrejena moč ! Naši poslanci naj podrezajo, kjer treba, da se stvar uredi tako, da bo ljudstvo za drag denar, ki ga mora v kolekih in taksah odštevati za vsako malenkost, tudi resnično kaj imelo, in to o pravem času. Ljudstvo itak že malo zaupa gospodom v „kancelijah", namen justične uprave pa ne more biti, da zaupanje popolnoma izgubi. PriSotnn 'n z<*ravo stanovanje z dvema ali ■ »IJcUlU tremi sobami, kuhinjo, vrtom, daje se za nizko ceno v najem v Dejanih — &v. Nedelja ob reki Rižani in glavni cesti, pol ure oddaljeno od Železniško postaje. Poj&suil* daje Pij b e r t o k, krčmtr Kons. društva v Dekanih 1C07 Antonio Do biser — urar in zlatar — sodni Izvedenec se je preselil v ul. DELLE rOSTE 3 vogal Torr-bfan- ea (TO BAKARNA; Sprejema vsakovrstna poprave PO ZMERNIH CENAH amr z jamstvom. TRST, ul. [■ Cavana 2 ■ pekarna in slaščičarna .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točne 1i na dom !_J 9 t Henrik Kosič naznanja, da je prevzel danes 11. t. m. zadružno go'tiino članov N. D. O. v ulici Carradori, vogal ulice Car^o Ghega. loči izvrstno vinu, črno ia bel j in sveže pivo. Izbori-a kuhinja. 975 C A i. TI JUGOSLAvl k®: ITAN — it prvi zvezek te knjige je dotijkan v Italiji. Prevodi v it*li ansktih\ %/ugodnosti glede prezenčne službe vap/e-\ ^ ^fjetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je) zastopati stranke pred oblaatnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanjo1 hitro in točno — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. p-jpoi. FOb nedeljah in praznifrth od 10. do 12 opolud Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonira-na od c. kr. namestništva IBilBHBii iz indijsKe trstike in iz vrbovlja Radi preselitve jako znižane cene. HENRIK PREDE Trst nI lova 22 BssassacsaesaBsss fl Trst - ulica Tivarnela št. 3 > i £Š| Telefon 16-64. M §1 ZALOGA VSAKOVRSTNEGA \4 W Oglja in Premoga. ikcsjKEBcamzmfd Naznanilo Naznanja se Blavnrmu občinstvu, da ne nnhajfr fSlT.M'^r. VATOVEC : ^tr (prej trg Barriera vecohla) sedaj ul. istituto 25 (uo$al ul. Manzoni 1) Zaloga testenin domačega pridelka, „PEKATF.TEJ iz IL1R35E BISTRICE, tuscaj. pridelka in napolitan-ekega. Zaloga olja iz oljk, vinskega jesiha kave, sladkorja itd. Posebnost: vina domača ln zanatrja v steklenicah ln pivo. Toplo se priporoča slavn. občinstvu in svojim prejšnjim cenjenim odjemalcem. Naročnine po pošt! od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah. Spritzer wem te imenuje belo Štajersko vino, ki je eilino pripravna pijača a mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tudi v buteljkah pristno vino Opollo iz Visa, Relo sladko is Visa, istrsko in teran Priporočam tudi svoj izbor dezerttiih in zdravilnih vin, rozoijo, likerje, tganie in sirupe. Zaloga „Aati spumariti* po Kron 3 ia 4. Sladki refoSk po K *. Izborno žganje po K 2-40 buteljka od E.Jurcev, Acquedotto9 TRVDKA Adolf: Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON stiv. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju Trst, ulica San Gloosnn! 7,1. natis. po 9. do I. in od 3. do _ ^ Prodajaln, ur in dragocenosti G. BITCHEE (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst S5tpv* Corso štev. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrrine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje i u menja staro zlato in tudi srebro z novit.ii predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. zaloga kole 3 RUDOLF R0TL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1233. Zaloga kole* : Peugeot, Waf-fer.rad. Standard od ISO kron napre;. Pnevm&tiki in potrebščine. Mehanična delavnica Hitra postrežba ===== zmerne. ===== Cer-