271
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Kakor se kaže, se ta mesec še ne bojo zaceli veliki zbori dcržavnega svetovavstva, zakaj pretekli teden je menda odbor 21 deržavnih svetovavcov svoje posvetovanja še le končal; kar je ta zbor sklenil, se bo pred še natisnilo, in en iztis potem vsakemu deržavnemu sveto-vavcu izročil, da bo vsak za-se vse dobro doma prevdaril in vedil, za česa bo šlo v velikem zboru, ki se po vsem tem tedaj ne bo začel pred prihodnjim mescom septembrom.
— Po ministerskem ukazu od 30. julija se imajo tudi na Horvaškem in Slavonskem za manjše pravde kraj ne sodnije ustanoviti, v kterih bojo možje (^razsodni možje) sodili; začele se bojo te sodnije 1. oktobra t. 1. Ob enem je ministerstvo velelo, naj se okrajne sodnije razun Zagreba
tudi na Reki, v Varaždinu, Karlovcu in Oseku napravijo in naj sodijo v vseh takih pravdah, kjer tožba 100 forintov nov. dn. ne presega.
—   19. dan t. m. so se snidli upniki na kant djane velike tergovske hiše Arnstein-ove in Eskeles-ove na Dunaji, ki je imela cukrarnico ljubljansko, graško in več drugih posestev. Notar dr. Kaiser je dokazal, da premoženje te hiše znaša 4 milijone in 113.814 gold., dolgovi pa 9 milijonov in 156.537 gld. Odbor, ki je prevzel poravnanje teh dolgov, je ponudil vsakemu, ki ima pri tej hiši kaj terjati, 15 gold. za 100, ki mu jih hoče berž od-rajtati, pozneje pa utegnejo še 15 gold. dobiti, tako, da za 100 gold. bi dobil vsak upnik 30 gold. Baron Eskeles je potem besedo poprijel in razložil, po kakošnih nesrečah je prišla ta nekdaj tako imenitna hiša na kant; rekel je odkritoserčno, da so svoje špekulacije preveč napeli in čez svojo moč storili. Upniki so bili zadovoljni s to čeravno veliko zgubo, ker so prepričani, da je poštenost te hiše še večja kakor nje nesreča.
—   Vremenski prerok prerokuje dolgo in lepo jesen, ki nas bo odskodovala za neprijetno poletje. Prerokuje pa to iz sledečih prikaziu: žabe ragljajo še ponoči kakor spomladi, — lastovice spet valijo, — kukovica se je slišala še zadnje dni pretečenega mesca, in prepelica še ni omolk-nila, čeravno ni žita več na polji.
Ogersko. Iz Pešta 15. avg. Danes zjutraj sta bila na vseh mestnih voglih dva oklica nabita. V enem deželni poglavar fzm. vitez Beuedek prepoveduje, da po vsem Ogerskem se ne smejo nikjer in nikomur večbakljade napraviti. Drugi oglas pa zapopada prepoved, po kteri ne sme nihče tistih palic nositi, ki so podobne buzdohanu, ki je bil nekdaj v vojskah navadno orožje; buzdohan je cep z batastim, robatim koncom. Na Ogerskem so začeli zdaj po tej podobi nositi lične glaviče, ki pa jih je deželno poglavarstvo po omenjenem oklicu v versto prepovedanega orožja postavilo, tedaj ojstro prepovedalo. Tudi so bili včeraj vredniki vseh nevladnih časnikov na policijo poklicani in bilo jim je v imenu deželnega poglavarstva zažugano, da vsak prestopek zoper tiskarno postavo se bo brez vse milosti kaznoval. — V pondeljek 20. dan t. m. je bil na Ogerskem velik praznik sv. Štefana, deželnega patrona. Veliko se je že davnej pred govorilo o posebnih slovesnostih ta dan, pa bali so se tudi kakošnih posebnih demonstracij. „Frem-denblatt" piše, daje ogerski primas prišel v Budo in na dan cesarjevega godu pel veliko sv. mašo; na sv. Štefana dan pa bo obhajal cerkveno svečanost deželnemu pa-tronu na čast. Velika gospoda je večidel na deželi. Deželni poglavar je dovolil, da pri procesii na sv. Štefana dan ne bo policije po ulicah; mestne županii v Peštu in Budi pa ste odgovorne za ohranjenje dostojnega reda.
— Telegraf je naznanil časniku „Fremdb.cc 19. dan t. m. zvečer ob desetih to-le: „Ravno zdaj se jutranjemu dnevu na čast osvetljuje celo mesto. Na več hišah vihrajo velike narodne bandera. Po ulicah je ljudstva vse polno. Eljen-klici in popevanje Szozat-a se slišijo; povsod kraljuje red in mir."
Iz Oseka 12. avg. V vasi Vertovacu blizo Požega je pred nekimi tedni tukajšna kerčmarica Nina K. svojega moža, s kterim je imela 3 otroke, umoriti dala. Najela je za to hudodelstvo dva človeka. Ko sta ga res zaklala, je vpila in tulila kakor da bi se ji bila največja nesreča zgodila , pa se ve da vse je bilo sleparija. Ker je sodnii bilo znano, da ima z nekim drugim možem opraviti, jo je vkljub vsem joku umora sumljivo zapreti dala; preiskava je razodela, da je res umora kriva. Po nagli sodbi so bili vsi trije 8. dan t. m. v Požegu obešeni.
Iz Reke 11. avg. Včeraj so se podali poslanci reške in bakarske županije in reške tergovske zbornice na Dunaj, da razodenejo cesarju nadloge, ktere žugajo deželi, ako se kmali ne napravi železnica.
272
¦v
Cesko. Iz Kerkonoških gor 11. avgusta. Grozno slaba letina nam žaga; rež, poglavitna hrana naših hri-bovcov, je sicer izperva lepo kazala, pa zavoljo deževnega in merzlega vremena smo jo pozno želi in zdaj je ne moremo suhe pod streho spraviti (v teh krajih nimajo kozolcov kakor  na Krajnskem).   Tudi krompir nam zlo gnjije.
—  Žena Palackova, ki je 25 let za serčno boleznijo bolehala In zavoljo ktere je slavni zgodovinar češki večkrat v Niči bil, je 8. dan t. m. na poti iz Niče domii v Bodenbach-u umerla. Rajnka je bila posestuica grajšine Lobkoviške, kjer so jo tudi pokopali.
—   V Iz biču so 14. dan t. m. pokopali nekega kmeta In bčelarja, ki so ga njegove lastne bčele do mertvega uklale; šel je pijan k ulnjaku in kaj je počel, se ne ve; al tako so bile bčele razdražene, da še od mertvega so jih mogli ljudje s sikalicami (špricovnicami) poditi.
Stajarsko. Čudna prikazen se je vidila na gori sv. Uršule ponoči od 7. do 8. tega mesca. Oba križa na cerkvi sta kakih 12 do 15 minut se svetela kakor da bi vsa v belem ognji bila; tudi lasje cerkovnika, ki je zavoljo te prikazni hitel v turn, so se, ko je gori prišel, tako sveteti začeli. Zrak je bil tako poln elektrike ali nebeškega ognja, kakor naši ljudje elektriko imenujejo, da so se je mežnarjevi lasje in železni pa morebiti pozlačeni križi čez in čez navzeli in po tem sveteli.
Iz Tiroljskega 15. avg. Deževno vremo, ki že skor 3 mesce terpi in je celo tu in tam povodinj napravilo, je zakasnilo vse poljske pridelke; zlasti je turšica zaostala; terta pa k sreči ne boleha tako kakor druge leta.
Istra. Iz P ulj a. „Triest. Ztg.u piše, da so unidan ustavili v Pulji (Pola) barčico, ki je iz Romanje jadrala proti Terstu, obložena z več kištarni, ki so bile polne pre-kucijnih razglasov. Padrona z vsemi njegovimi ljudmi so zaperli, barko pa postavili pod vojaško varstvo. „Triester Zeitung" je unidan tudi povedala, da so nekteri Italijani teržaški in primorski poslali   poklonivno   pismo Garibaldi-tu.
Laško 19. avg. Čedalje huji oblaki se vlečejo čez Ne a poli ta iih ko, zakaj Garibaldi čedalje več moči dobiva, kraljeva moč pa čedalje bolj pojemlje. Vendar še Garibaldi te dni ni nič počel, ker hoče z vso silo na enkrat udariti nad Neapolj. Dolgo pa ne more več terpeti na Laškem tako kakor je zdaj; prenapeto je vse; Laško je podobno viharnemu morju, kteremu se ne kralj sardinski ne cesar francozki, če bi tudi hotla, ne moreta več ustaviti, — Garibaldi si je napisal na bandero svoje geslo „cela mora Italija biti" in za njim dervi vse. Hudih reči je tedaj še pričakovati. Kadar zmaga Neapolitansko, se bo gotovo lotil Rimskega in pozneje tudi Benečanskega; al tu bo vojska kervava, ker močna armada avstrijanska bo branila cesarsko deželo. Za gotovo se pripoveduje, da je v Toplicah bilo unidan sklenjeno, da pruska vlada se ne bo vtikala v vojsko med Lahi in avstrijansko vlado, dokler bojo Lahi sami; — al če bi jim utegnil Francoz pomagati, bo pomagala avstrijanski armadi pruska. Sam Bog ve, kaj vse bo iz vseh teh homatij!
Francozko. Iz Pariza. Napoleonov dan — veliki šmaren — je bil letos kakor druge leta; ljudstvo je že vsega vajeno. Cesar je v taboru Salonskem; 24. dan t. m. bo s cesarico vred nastopil potovanje v Savojo, Nico, Kor-siko in Afriko (Algerijo).
Bavarsko. Iz Mnihovega 13. avg. Železnica med Dunajem in Mnihovern se je odperla z velikimi slovesnostmi.
—  Posebno pomenljive pa ste zdravici, ki ste ju pri kosilu izgovorila cesar avstrijanski in kralj bavarski. ^Današnji dan
—  je rekel cesar Franc Jožef — je več kakor le ze-dinjenje dveh železnic. Nemška bratovska naroda sta, ki sta si danes približala. Sinovi avstrijanski podajo danes roko bratom parskim.    In ravno s temi občutki edinosti po-
zdravljamo tudi vse druge nemške rodove in zaveznike. Veselo se danes tudi spominjam tistega dneva, ko sva si pred malo tedni z vladarjem pruskim enih misel v roke segla. Zato slava mojemu kraljevemu bratu in prijatlu par-skemu! Slava zvestim in junaškim Parcom! Slava edinosti vladarjev in narodov nemških lu — To pozdravico je od-zdravljal kralj parski z enakimi nadušenimi besedami in jo pklenii z vošilom terdne edinosti nemške tako-Ie: „Slava mojemu cesarskemu bratu in prijatlu avstrijanskemu! Slava zvestim in v vojski skušenim sinom avstrijanskim! Slava edinosti obeh nemških velikih vlad!"
Prusko. Iz Berolina. Naši časniki še celo nič niso spomnili o zdravicah cesarja avstrijanskega in kralja parskega. To je čudno. Pa tudi francozki časniki nekako osupnjeni molčijo in le „Patriett je te dni spomnila, da Nemci nikoli ne bojo edini.
— V Berolinu kažejo čudno spako, namreč živo te-lic o z dvema glavama. Da pride dvoglavna živina na svet, se večkrat primeri; al malokdaj ostane živa, kakor ta, ki je zdaj že 12 tednov stara; vendar telica je in pije le z eno glavo; tudi le ušesa te glave se gibljejo; telica tudi le s to glavo muka itd.
Rusovsko. Iz Petrograda. Kakor „Mom. Chron." piše, stoji 30.000 rusovskih vojakov že v Besarabii, še večje kerdelo pa je že pripravljeno se le-sem podati, tako, da cela armada ob Prutu pod vodstvom generala Luders-a bo znesla 80.000 vojakov. Po novicah ravno tega časnika se bo rusovski car, spremljan od kneza Gorčakova, prihodnji mesec v Varšavo podal, kamor pride tudi več rusovskih višjih deržavnikov, in odtod bo šel na Nemško. Odgovornost za to novico prepušamo angležkemu časniku.
Serijsko. Iz Beligrada 12. avg. Sava je spet 4 turške metlice na breg vergla, na kterih so se smertne rane očitno vidile. Tudi poleg Semendrije so 3 merliče iz Donave potegnili. Vseh skupaj je sedaj voda 11 v Beli-gradu unidan umorjenih in v vodo verženih nazaj dala. Turška vlada pravi, da še 6 ljudi pogrešajo. Turki bi se spet radi »prijeli s Serbi. Te dni se je nek serbsk uradnik v turških toplicah kopal; odtehmal pa je zginil, da ga ni nikjer. Serbska in turška vlada si sicer na vso moč prizadevate pomiriti svoje ljudi; al Beligradčani so vkljub vsemu tema vsaki dan v strahu, da bi se spet ne ponovil kervavi razpor.
Turško. Iz Carigrada 14. avg. Serbska deputacija je naše mesto zapustila. Turška vlada noče spoznati rodo-vini Obren o viče vi dedinskih pravic do prestola serbskega, vendar jo je volja, ako knez Miloš umerje, sina njegovega kneza Mihela spoznati za naslednika njegovega.
Ccrnagora. Cernagora je zgubila 12. dan t. m. svojega kneza Danila. Ravno ko je hotel v svojo barko stopiti, da bi se bil iz Kotora v Perzagno nazaj peljal, ga je nek Cernogorec, Kadič po imenu, skozi trebuh v s tre lil. Morivca, kterega je knez iz svoje dežele pregnal in ki se je zdaj nad njim maševal, so berž zgrabili; Danilo je drugi dan umeri, 34 let star in od leta 1852 knez černogorski. 14. dan t. m. so Černogorci prišli po merliča in ga nesli na Cetinje. Že je za naslednika oklican stričnik njegov 21 let stari Nikica (Miklavž) Petrovič Njegoš. Ali bo obveljal za kneza ali ne, bo še le prihodnost razodela. Nikica je bil več let v Parizu in je nek ves udan Napoleonu. Javaljne bo to prav rusov-skemu čaru. Mala deželica černogorska tedaj utegne spet velik kamen spodtikljeja politiškega biti.