TRGOVSKI LIST
Časopis la trgovino« Industrlfo In obrt.
•aročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za H leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953 - Telefon St. 30-69.
Uto XVIII.
V Ljubljani v torek, dne 14. maja 1935.
štev. 55.
Hašz čedna
vpcasanie
V	predvojni dobi, ko je bil avtomobilski promet komaj v razvojlu, ko je bil na naših ee&tah avtomobil nekaj izrednega, nismo posvečali cestnemu vprašanju te važnosti in pozornosti ko železniškemu. Takrat je v«e zahtevalo le nove železnice in zakonski predlog o novih lokalnih železnicah je bila tista vaba, e katero je skušala avstrijska vlada pridobiti za sebe poslance dunajskega parlamenta. Zanimanje za ceste pa «e je takrat omejevalo le na zboljšanje oest, da bi ta biLe za kmetovalca dobre dovozne ceste k železnici. 0 tlakovanju cest Pa se takrat ni govorilo, še manj pa se p razpravljalo o velikih cestah, ki bi bile Prave prometne žile med posameznimi pokrajinami.
Menda nekateri ljudje na odločilnih mestih še danes žive v tistih predvojnih časih, ker je drugače skoraj nemogoče, da je pustil ves ogromni napredek avtomobilskega prometa na zboljšanje naših cest tako zelo nutjhno sled. V glavnem so ostale vse ceste takšn©, kakor so bile pred tridesetimi in ^eiS Jeti, prav tako tudi vsi nevarni ovinki ^ vse še ibolj nevarne soteske skozi obljudena kraje. Tu in tam se jje sicer poskušalo nekaj napraviti, a vse je bilo tako brez sistema in tako razbito, da je v glavnem ostalo vse pri starem. Posledice te nemarnosti za ceste pa se danes že kažejo. Mesto v naše kraje vozijo avtomobili in avtobusi turiste po krasnih cestah v Italijo. Mesto da bi privabljale znamenitosti in lepote naših krajev turiste, jih slabe ceste odganjajo v množicah. Niti nad vse ceneno življenji v Jugoslaviji n© more izravnati pogubnih posledic slabih cest.
Treba zato, da se že enkrat energično lotimo cestnega vprašanja, če nočemo, da Prespimo vso današnjo dobo. Takoj pa je treba dostaviti, da tega vprašanja s samimi krparijami ni mogoče rešiti. Treba je napraviti velik načrt in določiti velike glavne ceste, ki bodo glavne arterije našega cestnega prometa. Za veo državo treba določiti te arterije in za vse banovine,.
In tako je postulat, od katerega ni mogoče niti iiajirnnje odstopiti, velika avtomobilska cesta iz Kranjske gore do Ljubljane im naprej do Sušaka, in druga cesta iz Maribora do Ljubljane. Ti dve glavni cesti za tujski promet iz severa id» morja ter za blagovni promet k morju in od morja treba začeti graditi, ker sta za razvoj našega gospodarstva življenska potreba.
Naj se ne govori, da ni denarja. Če je našla Avstrija denar ne le za elektrifikacijo svojih železnic, temveč tudi za zgraditev modernih avtomobilskih cest, če F našla Češkoslovaška možnost, da reši ce-stno vprašanje, če se pripravlja Italija, da Ogradi, že paralelke obstoječim cestam v Alpah, potem se mora najti za ceste potrebni denar tudi v Jugoslaviji. Je to samo »tvar dobre volje in nič drugega.
Seveda pa je treba poskrbeti tudi za dobro organizacijo cestnih del. Ta organizacija je hitro mogoča, če se omogoči sodelovanje zasebne iniciative pri gradnji teh cest. Vsaka biTokratičnoet mora biti tu popolnoma izločena, ker bodo na ta način tudi nove ceste najcenejše. V našem gospodarskem svetu jle mnogo volje dejansko I**nagati pri rešitvi cestnega vprašanja in Neodpustljiv greh bi bil, če se ta dobra Volia ne bi izkoristila. Seveda pa ni mogoče upati na izdatnejšo pomoč zasebnega go spodarskega sveta, če se tudi ne bo upoštevala njegova volja. KdoT hoče samo Otirati, mora biti tudi pripravljen, da Sam Poravna račune za svoje diktiranje.
Morda bi bilo za izgradnjo novih cest 8Ploh najbolje, da bi se s sodelovanjem Zasebnega kapitala in interesiranih samo-'Prav ustanovile privilegirane družbe za ^adnjo določenih cest. Poleg raznih davč-Jh in taksnih olajšav bi morala država še
garantirati za določen odstotek obresti delničarjem teh družb in prepričani smo, da bi v kratkem prišlo tftidi do ustanovitve teh družb.
Na vsak način pa se mora naše cestno vprašanje premakniti z mrtve točke in treba je zgraditi najprej velike glavne žile cestnega .prometa, dočim bodi krajevnim faktorjem prepuščeno, da poskrbe z dr-
žavno podporo za dovozne žile k tem glavnim ceetam.
Vprašanje naših cest je nujno, a je tudi rešljivo, če je tu dovolj dobre volje. In ta 'mera biti, ker je napredek gospodarstva odvisen od dobrih prometnih zvez, med katerimi so velike avtomobilske ceste da-n$p morda še na drugem mestu, v bolj napirednih državah pa tudi že na prvem.
žafiet nazadweMtie Uqwvm> ofata
(/ f%a/e*n Utošhi&n UMUHu {t padio- števila tc$wit* <za 21?, obetov <za 238 t* ^UnslciU ofcafov <za 26
Zbornica za TOI je izdala pregled o prijavljenih in odjavljenih trgovinskih, obrtnih, gostinskih in industrijskih obratih v letošnjem prvem četrtletju. Statisii-ka dokazuje, da se razmere na našo trgovino in naš obrt niso niti najmanj zboljšale, temveč da propadata trgovina in obrt še nadalje. To je jasen dokaz, da se ka dokazuje, da se razmere za našo trgovine in obrta to, kar je nujno potrebno za ohranitev teh dveh najvažnejših panog našega narodnega gospodarstva, najvažnejših zato, ker sta čisto naši in ker nam dajeta glavno moč, da se osamosvojimo tudi v drugih panogah našega narodnega gospodarstva. Od druge polovice 1. 1932. traja že neprestano propadanje naše trgovine in obrta, ter se je od tedaj do ‘danes znižalo število trgovskih obratov za 3372, obrtniških po za 2935, torej skupno za 6325. Lani smo še s strahom napovedovali, da bo kmalu padec trgovin in obrtov presegel številko 6000. Danes je ta številka že daleko prekoračena, kar pač jasno govori, kako ostro obliko je že zavzela kriza trgovine in obrta.
V	letošnjem prvem tromesečju sicer ni padec trgovinskih in obrtniških obratov iako velik kakor v lanskem prvem tromesečju, toda dejansko je letošnje nazadovanje še težje.
Kajti treba je upoštevati, da so že davno propadla vsa količkaj nesolidna podjetja. če propadajo tudi še sedaj po skoraj triletnem »čiščenju« podjetja, potem treba reči, da propadajo že zdrava podjetja, ki bi morala zmagali vse težave, če bi količkaj vladale za trgovino in obrt znosne razmere, če propadajo tudi podjetja, ki so tri leta zmagovala vse težko-če krize, potem pomeni to, da so pogoji za trgovino tako poslabšani, da je ogrožena v eksistenci tudi že solidna trgovina.
Posebno nekatere trgovske panoge so menda že obsojene na propast. Tako zla-st' ,vse jr90vine z živino, deželnimi pridelki in živili. Tako je padlo število trgovin z živino (v oklepajih številke za prvo tromesečje 1934) za 7 (20), trgovina s pre-šiči za 11 (11), deželnimi pridelki za 22 (13), z živili za 17 (30), z mlekom in mlečnimi izdelki za 7 (5), s sadjem za 4 (11), z delikatesami za 3 (6), s perutnino za 21 (21), s špecerijskim blagom 1 (4), z vinom 6 (11), z vinom v zaprtih steklenicah 3 (10) itd.
Značilno je, da propadajo posebno trgovine, ki dajejo zaslužka malim ljudem in ki so doslej največ pripomogle malim ljudem, da so prišli do kruha. To dokazuje, da je treba te vrste trgovine posebej zaščitili in jo obvarovati pred preostro konkurenco. A tudi davčna politika bi morala to dejstvo upoštevati in pavšaliranje pridobnine za malo trgovino postaja že kategorična nujnost.
Kako v težkem položaju so male trgovine, kažejo številke z vso jasnostjo, število brajnarij je padlo v letošnjem prvem četrtletju za 14, kramarij za 2, trgovin z mešanim blagom za 8, sejmarjev za 14.
Znatno se je znižalo tudi število avtobusnih podjetij (za 3), avtotaksijev (za 7), prevoznikov z avtomobili (za 2) in prevoznikov s konji (za 4). Upamo, da bo znižanje taks na motorna vozila v drugem četrtletju rešilo naše prevozništvo.
Nobena panoga pa se v nasprotju s temi žalostnimi številkami ne more pohvaliti z večjim napredkom. V dolgem seznamu o prijavljenih in objavljenih obratih je le nekaj panog, ki izkazujejo malenkostno zboljšanje, tako trgovine z radio aparati (za 3), agenture in komisijske trgovine (za 3V javne tehtnice (za 1) in kinematografi (zo U. .
Prav tako žalostna je statistika o propadanju obrta. Tako je padlo število obr-tojv (v oklepaju številke za prvo četrtletje 1^34) kovačev za 3 (9), ključavničarjev za
4	;(01, kolarjev za 13 (18), mizarjev za 11 (24), strOjarjev za 3 (5), sedlarjev za 1 (11),
izdelovalcev pletenin za 5 (12), krojačev za 24 (28), šivilj za 70 (45), čevljarjev; za 62 (92), mlinov za 17 (10), mesarjev za 1 (plus 4) itd. Značilno je, da se je povečalo število kmečkih mlinov za 12. Katastrofalno je nazadovanje šivilj, krojačev in čevljarjev, ki vedno holj izgubljajo možnosi legalnega obratovanja in ki zato stalno povečujejo kader šušmarjev. i
V	prvem letošnjem četrtletju še ni' čutiti v primeri z tarri nobenega zboljšanja, upamo pa, da bodo javna dela poživila gradbeno delavnost in s tem dala tudi obrtnikom nove možnosti zaslužka.
Tudi položaj gostinskih obratov se v primeri z lani ni bistveno zboljšal. SteVilo obratov je padlo za 26, dočim ldni v‘ če- ’ trtem četrtletju ' le 18. Najbolj je padlo število gostiln, in sicer za 30, ter restav* racij za 5, dočim sta bili ha novo prijavljeni 2 ljudski kuhinji, 6 krčem ih 2 hoV tela.
Edino ugodnejšo sliko nudi statistika industrijskih podjetij« Na novo prijavljenih je bilo: izdelovanje apna na tvorniški način 1, parne žage 3, valjčni mlin 1 in izdelovanje perila na tvorniški način L Odjavljen pa je bjl po I obrat izdelovanji usnja in mesnih izdelkov na tvorniški način. Skupno so bili 4 ind. obrati več prijavljeni, kakor jih je bilo odjavljenih.
f
O&cni z&oci naših. Zdcuženi
Skupščina Združenja trgovcev za steza Slovenjgradec in Prevalje
V Šoštanju je bila dne 9. t. m. skupščina? združenja, ki j jo je vodil podpredsednik združenja I. Rojnik, namešto predsednika Janka Kluna, ki je obolel. — Skupščine se je udeležil sreski podna-čelnik dr. Potočnik in zvezni tajnik I. Kaiser.
Podpredsednik Rojnik se je v globoko občuienem nagovoru spominjal mučeni-ške smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra 1., nakar so zborovalci počastili spomin kralja z enominutnim molkom in trikratnimi »Slava«-klici. Nato je med odobravanjem vsega zbora izrekel podpredsednik Nj. Vel. kralju Petru II. zvestobo in udanost.
Podal je nato obširno poročilo o delovanju združenja, orisal težkoče glede zaščite kmetov, govoril o obubožanju kmeta in njegovi zaščiti, o obmejnih težkočah, ki se pojavljajo, o izrodkih nelegalne trgovine in o pomenu solidarnosti članov, ki se mora pokazati tako z delom pri združenju in pri centralni organizaciji trgovstva, pri Zvezi trgovskih združenj, ko tudi pri stanovskem in strokovnem tisku.
V	svojem poročilu je razpravljal tudi o težkem položaju lesne trgovine, ki je močno prizadel področja obeh srezov, ker imata razvilo lesno trgovino in industrijo.
Tajnik L. Voj je podal statistične podatke, iz katerih posnemamo, da je štelo združenje koncem 1. 1934. — 458 članov, 75 učencev in učenk, 92 pomočnikov in pomočnic.
Za tem je poročal zvezni tajnik I. Kaiser o gospodarskem položaju in obravnaval najvažnejše težnje trgovstva v pogledu zaščite, davčne preobremenitve, težkoč iz področja obrtne zakonodaje, privilegirane podjetnosti nabavljalnih zadrug, preustrojitve gospodarske politike in potrebe stanovske organizacije ter njenega prizadevanja za uveljavljenje trgovine v javnem življenju.
Ob razpravi o obračunu za leto 1934. se je razvila kratka debata, nakar je bil računski zaključek po poročilu člana nadzornega odbora odobren.
Enako je bil tudi odobren proračun za leto 1935.
Za postavitev spomenika največjemu Jugoslovanu, heroju in mučeniku, Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju je določila skupščina 3000 Din prispevka, ter
podporo zo aranžerski tečaj, ki bo v več krajih sreza.
Skupščina združenja v letu 1936. bo v Dravogradu, kot središču obeh srezov.
Pii »Slučajnostih« se je predlagala uvedba prejšnje dohodnine. Po pojasnilih nekaterih članov pa ni bil sprejet ta piedlog. Sprejet pa je bil predlog, da se uvede davčni minimum.. Obširna je bila debata o krošnjarstvu, ki je v teh obmejnih srezih prepovedano in ga sploh ne bi smelo biti. Nekatera poučna in zanimiva pojasnila je dal nato o krošnjarstvu sreski podnačelnik dr. Potočnik.
Skupščina je bila dobro obiskana in preveval je duh trgovske zavednosti, ki zahteva solidarnost trgovstva in ki hoče izvesti organizacijo trgovstva do konca.
Skupščina Združenja trgovcev v Brežicah
Dne 8. t. m. je bil«, v prostoru Združenja v Brežicah skupščina Združenja trgovcev za srez Brežice.
Poslevodeči podpredsednik Ivan Vidmar se jle ob otvoritvi skupščine v lepem nagovoru spominjali N j, VeL kralja Aleksandra I. Zedinitelja in izrekel Nj. Vel. kralju Petru II. izraze udanosti in zvestobe. Vsi člani so počastili spomin blago-pokojnega kralja ter izrekli svojo udanost in zvestobo novemu kralju.
Nato je podal poročilo o delovanju združenja, iz katerega je razvidno, da je združenji© uspešno delovalo v prid članov. Sodelovalo je pri vseh akcijah, ki eo jih izr vedle naše centralne organizacije, zlasti je vodilo borbo proti zadružništvu in kroš-njarstvu.
Po prečitanju zapisnika je poročal tajnik združenja o statističnih podatkih in delovanju združenja.
Sledila je razprava o računskem zaključku za leto 1934., ki izkazuje Din 18.763.— dohodkov in 15.545.50 Din izdatkov. Premoženje združenja znaša 50.570,18 Din. Po poročilu nadzornega odbora je bila upravi podeljena razrešnica.
Proračun je bil odobren v višini Din 13.570, v dohodkih in izdatkih.
Razpravljalo se je nato o strokovnem nadaljevalnem šolstvu glede na izdano uredbo in napravili sklepi glede ureditve strok. nad. šolstva v srezu.
Zvezni tajnik I. Kaiser je zatem podal poročilo o gospodarskem položaju, o zaščitah, davčni preobremenitvi, obrtni za-
koiptta^ preusmeritvi g^podarak« *poli- k katerih notranjih tika in, o dolivanju. stanovsko organizacije i»|ajoh, krošnjarst jugoslovanskega trgovca in pomenu**© oc; -'Šfcupščina je le] ganizaulj«.	dWW|ost in priznaj
Pri »Slučajnostih« ®e jte debatiralo o nte^ stanovskih organfesačij
ah
potništvu. j petLa, pdkaaafe žno
jA&ft Vto dOfn&Cl lcO'jpl&Ci£> V
industriji
Nič ni težjega, nič hujšega, kakor biti brez samostojnosti! Kakor v osebnem in zasebnem življenju, tako velja to tudi za javno in državno življenje. Naša, pa tudi vse druge zgodovine nam jasno govore, koliko krvi se je prelilo in koliko življenj se je žrtvovalo, da si pribori narod samostojnost in s tem sposobnost za svobodno življenje.
Vendar pa, čeprav smo teritorialno samostojni in čeprav svobodno upravljamo svojo državo, še nismo organizirani tako,,
■da ibi bili samostojni in neodvisni v pravem smislu besede. Zakaj manjka nam še industrijska, gospodarska samostojnost in ta nedo&tatek more postati usoden za nas.
Ce kje, potem pri nas ta nedostaitek me bi smel biti Bog in narava sta nam vse, ■več kakor komurkoli drugemu. In samo od nas zavisi, da ustvarimo tudi ono drugo komponento svobode: industrijsko in gospodarsko samostojnost.
Ali moremo uresničiti to samostojnost?
Ali moremo sami sebi ustvariti vse, kar je potrebno za življenje in za obrambo države? To je vprašanje, ki danes mora zanimati vsakogar od nas!
Moremo in moramo!
Moremo, kajti:
pri nas v državi imamo vse, da bi mogli ustvariti tudi to, česar nimamo.
izvažamo sirovine za mal denar, a potom plačamo z zlatom predelave iz tega, od nas izvoženega materiala, mi svoja bogastva omalovažujemo in ne cenimo in vendar so ogromna.. Naši gozdovi zavzemajo nad 10,429.000 ha (32 odstotkov naše površine), naše rude pa privabljajo ves svet in naša zemlja je prikladna za vse kulture, naš narod pa je delaven in pošten...
SPa vendar!... Naše rudnike izkoriščajo tujci, naše gozdove sekajo tujci in odnašajo težke milijone, mi pa uvažamo ricinusovo olje, čeprav bi ga mogli tudi sami izvažati, uvažamo nadalje loj in kože, čeprav je naša dežela kmetijska in ima njena živinoreja vse pogoje, da nam da potrebne sirovine, mi uvažamo sukna in kožo, volno, nimamo svile, čeprav so naši kraji prikladni za to kulturo in uvažamo celo baker in železo, pa čeprav imamo bogate bakrene in železne rudnike...
In da res moremo, »dokazuje naslednje: Zaradi splošne krize in zlasti po gospodarskem zastoju v gospodarskem življenju maše države v jeseni 1984 po tragični sinrti kralja Viteza, se opaža vedno večja težnja tujine, da plasira pri nas svoje ka-pitale. Od tega tujega kapitala se posebno uveljavljajo: angleški, češkoslovaški, francoski, nemški, švicarski, italijanski in celo japonski kapital. Od začetka tega leta se je prijavilo pri nas tega kapitala v višini nad pol milijarde dinarjev.
Ta tuji kapital »e zanima za te industrije: elektrolizo bakra, izdelovanje koksa iz premoga, kemično industrijo (členim, azof, modra galica), tvornioe aluminija, tvomice avtomobilov, tekstilno indu-strijb in dr. Razen tega stremi tuji kapital za tem, da se plasira v naše bogato in nad vse rentabilno rudarstvo, da izkorišča zlato, srebro, svinec, cink, magnezit, antimon, krom, asfalt, bitnminozni škriljevec, mineralna olja itd.
Zakaj prihaja ta tuji kapital k nam?
Zato — ker je naša dežela prebogata na sirovinab, ker je delovna sila cenena, notranja situacija ugodna in stabilizirana in ker je narod pošten. Torej: tuji kapital »tromi k nam, ker ima tu vso elemente varnosti in vse pogoje za uspeh in rentabilnost!
Moramo, ker:
Mi imamo svoj kapital! Ali je treba, da je naš nacionalni denar spravljen v nogavice, zamrznjen in brez koristi za njegove lastnike in državno zajednico? Ali ni naša dolžnost, da ga spravimo v promet, da se investira v našo narodno industrijo in so avtu a tem omogoči rentabilnost? AK sim'jo naši veliki in mali kapitalisti dovoliti, da nam tujina odnaša velike dobičke, naš denar pa da leži brezploden in mrtev? Ali ■pa, da ga colo v našo veliko sramoto in našo splošno škodo hranijo naši ljudje po švicarskih bankah, kjer ne dobivajo no-
benih obresti, temveč nasprotna še sami plačujejo obresti za hranjenje tega denarja? Ali se sme prepuščati tujini izkori-" ščanje naših naravnih bogastev? Ali res ne vedo, da mora naša država napredovati gospodarsko in se razvijati industrijsko? In — podeg vseh teh realnih razlogov, še en višji in plemenitejši: ali smejo patrioti dovoliti ta pohod tujine? Kapital je za gospodarstvo to, kar je kri za organizem živega bitja. Mora biti v gibanju, ker njegov zastoj pomeni smrt! Ali se more in sme dovoliti, da teče v našem gospodarskem organizmu tuja kri?
Moram* se osamosvojiti, ker pri nas je denar!
Moramo, ker nam dvig industrije zavaruje obstoj!
Moramo, ker zahteva tako od! nas tako ljubezen do domovine ko ozir do samega sebe in do bodočih pokolenj!
Moremo in moramo!
Imamo denar! Naša bogastva so velika! Naš narod je delaven! Naša industrija, če se bo vodila po načrtu, je pripravna j za dobičkanosen in pameten plasman tudi za vlagatelje!
Kajti s tem bi dosegli to, za čemer streme vse dežele: imeli bi svojo organizirano industrijo, postali bi industrijsko neodvisni, usposobili bi se za življenje in zagotovili bi svoj obstoj in svojo obrambo!;
Moremo in — moramo!
(»Industrijski pregled«.)
Dazstave
ririar
Veliki borec za svobodo Poljske, neod-jenljiip revolucionar za njen naprecjgk, neumorni dfelavec- za »jeno notran jost »d t-tev, maršal Jčzef Pilsudski — je umrl.
Vest o njegovi smrti je pretresla vso. Poljsko,, ki se v silni bolesti zgrinja okoli groba svojega že legendarnega junaka. Obenem pa tudi s sveto prisego v srcu, da bo zvesto nadaljeval^ njegovo delo in delala v smislu njegovih idealov za slavo Poljske.
Ob težki izgubi, ki je zadela poljski narod, sočustvuje z njim ves kulturni svet in ni danes lista na svetu, ki ne bi posvetil vsaj nekaj vrstic spominu velikega maršala.
Posebno toplo pa čuti z bratskim poljskim narodom jugoslovanski narod, kateremu je zločinska roka ugrabila njegovega nesmrtnega vodnika in ki zato ve, kaj pomeni to, kadar izgubi narod svojega vodnika. V globokem in iskrenem sožalju deli •jugoslovanski narod bolest s jpoljskim narodom.	•	*
Pokojni maršal Pilsudski je bil eden tistih velikih ljudi, ki ostanejq nepozabni v zgodovini svojega naroda, ki se pojavijo vsako stoletje enkrat in ki zapuščajo potem za seboj globoko in svetlo sled.
Voditelj svojega naroda v najbolj idealnem smislu je bil maršal Pilsudski. V nesvobodnih časih je začel boj za svobodo syojega naroda, prebujal narod, ga organiziral v legijo strelcev, ga obvaroval v najtežjem času pred zmotami, da je tudi v 1. 1916—1918. ostal zvest samemu sebi s čudežem ob Visli mu rešil svobodo, nato ga pa z neprestanim delom in nezmotljivo Čuječnostjo privedel iz vseh notranjih težav ter mu ob smrti poklonil novo ustavo, ki bo varen temelj notranje konsolidacije Poljske. Tako je Pilsudski do konca izpolnil svojo nalogo kot voditelj.
Večna slava spominu velikega patriota, večna slava spominu maršala Pilsudskega!
in *e#znz
XV. Ljubljanski velesejem
od 1. do 11. junij«, bo bogato zaseden z vsemi proizvodi domače industrije in obe-
ta. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnih izdelkov, preprog, galanterije, raznih praktičnih 'novosti, usnja in usnjenih izdelkov, poljedelskih strojev in avtomobilov. V okviru letošnjega pomladanskega velesejma bo tudi razstava Zvezo gospodinj pod naslovom »Žona in obrt«. Pokazala nam bo, kako se je žena' v borbi za lastno eksistenco spričo velikih zahtev realnega življenja XX. stoletja praktično uveljavila v raznih poklicih. Razgrnila bo pa tudi pred nami stremljenje današnje žene, s čim manjšo porabo čhsa in energije doseči čim večjo popolnost, zunanjo in notranjo dovršenost svojega dela. Tehnični višek te razstave pa bo medna revija, ki ima pred vsem namen odločno poudariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev tekmujepo brez skrbi s tujino. Živi modeli se bodo predstavljali občinstvu, oblečeni po modi, bodisi kar se tiče klobukov, obleke, obutve itd. Domače ženstvo se bo lahko na ta način najbolj nazorno prepričalo o visoki vrednosti domačega blaga in domače izdelave. Ta del razstave bo odprt popoldne in tudi zvečer ob svitu reflektorjev in žarnic. Med odmori bo skrbel za zabavo bogat program, ki bo obsegal glashene, plesne in pevske točke. Z lutkoviin odrom in otroškimi komadi pa bo preskrbljeno -za deco in odrasle.
Druge posebne razstave so: poučna razstava o domači volni in njeni uporabi, kjer s® l»o predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov. Velika gasilska razstavn. Razstava onih vrst in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeh in dobiček.
Obiskovalci imajo na železnicah 50 odstotni popu&t. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za Din 5.—- Na velesejmu dobe potrdilo o obiskp, nakar jim vozna karta z železniško izkaznico velja za brezplačni povratek.
Prevozne olajšav« za potnike in razstavno blago, namenjeno na XV. Ljubljanski velesejem, ki bo od 1. do 11- junija, so dovolile te države:	Avstrija, Bolgarija,
Češkoslovaška, Francija, Grška, Italija, Maidjarska, Nemčija, Poljlska, Romunija m Švica.
Opozarjamo na akademijo,
ki jo priredi v soboto, dne 18. maja v Trgovskem domu v Ljubljani Šolski odbor Združenja trgovcev v Ljubljani vpproslavo
251etnice, ko je prešla trgovsko-nadaljeval-’ na šola v čisto slovenske roke.
Pridite na akademijo ter počastite ta pomembni jubilej in da pokažete trgovskemu naraščaju, da ste z njim in da je solidarnost temel jno načelo slovenskega trgovstva.
Obremenitev motornih vozil v Dravski banovini in drugod v državi
Dočim se plačuje v Beogradu od avtomobilov samo letna taksa v višini 500 Din ter je tudi zagrebška občina znižala občinsko 'takso od 1000 Din na 500 Din, se plačuje v Dravski banovini še banovinska trošarina na pnevmatiko in v Ljubljani in Mariboru še mestna taksa, ki je zelo visoka. Kakor poroča »Avto«, je v vseh banovinah, razen v Dravski, motorno vozilo, če je registrirano izven mest, prosto vsake takse. Za osebni avtomobil srednje težo 1300 kg pa se plača poleg letne prijavne takse ter pristojbin za pregled, ki je v vsej državi enaka, v Beogradu 500 Din letne takse, v Zagrebu 500 Din, v Ljubljani 2470 Din in v Mariboru 1950 Din, v Dravski banovini na deželi pa 650 Din. To je vzrok, da je bilo v Dravski banovini po ukinjenju dajatev na motorna vozila prijavljeno primeroma le malo zaplombiranih voz, in sicer 92 osebnih, 10 tovornih in 72 jnotociklov. Še vedno pa je pod plombo 149 osebnih, 58 tovornih in 92 motociklov. Pač jasen dokaz, da je treba znižati tudi mestne takse.
Gasilska razstava
Letos priredi Gasilska zajediiica Dravske banovine, ob priliki Ljubljanskega velesejma od 1. 'do 11. junija t. k, veliko gasilsko razstavo. Vsi bratje gasilci, posamezniki, ko tudi vse edioice, čete, župe, naj že sedaj priskočijo razstavnemu odboru na pomoč, da lahko pokažemo vsej javnosti naš postopen gasilski razvoj, sedemdesetletno delo na gasilskem polju mora razstava pokazati zelo nazorno tu ko na organizatoričnean, kakor tudi tehničnem poljiu, in sicer od začetka pa do današnjega dne. Posla s pripravami >o ogromno. Razstava mora biti v vsakem pogledu na višku, da častno uepe v ponos gasilcev Dravske banovine.
.. .Jg8Hi*8ka mm jffc-lfltfjiičil* svoja politična posvetovanja, ki so znova dokazala popolno sojflasnost vseh držav Balkanske ■veze. Zlasti se je na zasedanju razpravljalo o podonavskem paktu, zopetni oborožitvi Avstrije, Madjarske in Bolgarske in povrnitvi Habsburžanov v Avstrijo. Na oborožitev morejo države Balkanske zveze pristati ie, če dobe garancijo, da preneha revizionistična propaganda. Povript^v Habsburžanov pa odklanjajo.
Po zaključku političnih posvetovanj je predsednik vlade Jevtič odpotoval, v Rep-grad. Pri nadaljnjih posvetovanjih o gospodarskem sodelovanju držav Balkanskega sporazum^ zastopa našo državo pomočnik zunanjega ministra Purič.
Italijanski časniki pišejo velike članke o Balkanski zvezi, prinašajo izjave Titu-lesca in splošno se opaža v tem tisku velik preokret v korist zveze z Malo antanto in Francijo.
Lavalova pogajanja v Varšavi so bila uspešna ter so je Lavalu posrečilo razpršiti poljske poinisleke proti franoosko-ruski zvezi. V uradnem ikominikeju o razgovorih med Beckom in Lavalom se ugotavlja, da s(a oba državnika presojala vsa vprašanj* s stališča ohranitve miru in tesne solidarnosti, ki je izražena v francosko-poljskl zvezi.
Lava] je odpotoval iz Varšave v Moskvo, kamor je prišel v nedeljo dopoldne. Po razgovorih z Litvinovomi bo podpisal Laval francosko-rusko pogodbo.
Predsednik Avstrijske republike Miki*9 je obvestil Mussolinija, da bo izp remontih Avstrija svojo ustavo in uvedla namesto predsednika republike regentstvo. Prvi regent naj bi bil nadvojvoda Evgen, V razgovoru z novinarji ni Titulescu te vesti demantiral.
Grški zunanji minister Maksimog se jo sestal prvič po dveh letih z grško kraljico Elizabeto. Atenski listi pripisujejo temi* sestanku precejšen pomen.
Italija bo zahtevala od Društva narodo* mandat nad Abesinijo, da odpravi suženj stvo. Tako poročajo ameriški lisiti iz Rim*-Italijanska vzhodno afriška vojska je p« zadnjih mobilizacijah narasla, kakor poroča »Procier Taablatt« že .na 2&4-000 moi Vsa italijanska vojska pa šteje danes še 710.000 mož, h katerim je treba prištet' še 383.000 mož fašistične milice. Velik del te vojske pa pi namenjen za Afriko, temveč bo ostal na avstrijsko-italijanski meji ker hoče biti Italija pripravljena na vse eventualnosti.
Nemški finančni minister grof Schvvcrj# Krossigh je odšel na daljši bolezenski dP pust, s katerega se več ne vrne. Finančk minister Schwerin Krossigh je bil že dal časa v ostrem nasprotju s hitlerjevci, ke' ;e bil za politiko varčevanja in ker ni ha tel odobravati njihove razsipnosti z df žavnim denarjem. V nasprotje pa je priš,e z njimi tudi zaradi svojih verskih nazorov ter se ltot prepričan evangelik ni štrinj* z novo pogansko cerkveno politiko hitler jevcev.
Papež je sprejel nemške romarje
imel pri fej priliki daljši govor, v katere* je govqril o preganjanju katoličanov ‘ Nemčiji. Izrekel je svoje zaupanje, da n' bodo tudi oni tako preganjani, kakor bili mladeniči, ki so bili pred kratkim p( njem v Rimu.
Hitler bo imel napovedani zunanjep* litični govor dne 16. maja pri otvoritv parlamenta, torej v istih dneh, ko se F Laval pogajal v Moskvi s Sovjetsko R* sijo.
Španska vlada je sklenila, da omili ce» zuro nad časopisjem. Svoboda listov h omejena le glede kritike delovanja sodiš* državne uprave ter glede zunanje politik Posebno sodišče za zaščito države v Rim je obsodilo 19 protifašistov iz Vidma, G' rice in Trsta na ječo od 3 do 20 let.
Stalin je podpisal uredbo o triletki t povečanje s.oyjetske vojne mornarice. m
 L/> lazliorlplnlpa \rcn1i u .f r.t 1 • L l rvrP/lV
ruske ladjedelnice vseh v triletki predv denih ladij ne bi mogle zgraditi, se bp< te oddale v delo ameriškim, angleškim 1 italijanskim ladjedelnicam.
Na konferenci baltiških držav je bi sklenjeno, da še začne s pripravami^ j ustanovitev gospodarske unije baltiškj držav. Glede sklenitve pakta z Rusijo prišlo do soglasja, ker sta se temu pa* upirali Estonska in Latiška. Litevska, je bila zaradi klajpedskega konflikt* Nemčijo za ta pakt, je odstopila od sv« zahteve iz solidarnosti do obeh drU? baltiških držav.
Štev. 55;
mmtm usm*- mw$m.
iwwm'in nul« nwn"nmnim'W H' 11 iiiiiiiiiiiiiii«
!>atl>fihn
***% '
o o*
Stanje Narodne banke
Po izkazu Narodne banke z dne 8. maja se je njeno stanje izpremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din):
Zlata in kovinska podloga je skupno narasla za 13,7 na 1.357,0. Zlato v blagajni se je povečalo za 6,4, ono v tujini za 13,4 na 81,8. Nasprotno pa so padle valute in devize, in sicer: valute za 0,16 na 0,4, devize za 5,9 na 05,2 in devize, ki ne spadajo v podlogo za 9,8 na 167,6.
Kovani denar je padel za 19,8 na 243,0. Posojila so se povečala za 2,5 na 1.789,1. Eskontna so se dvignila za 2,8, lombardna pa so padla za 0,27 na 250,0.
' Vrednosti rezervnega fonda so še povečale za 3,5 na 113,2, vrednosti nepremičnin pa za 0,5 na 158,1. Razna aktiva so se zmanjšala za 10,2 na 373,5.
Obtok bankovcev se je dvignil za 31,6 na 4.466,4, obveze na pokaz pa so padle za 26,2 na 1.200,2.
Zmanjšale so se tudi obveznosti z rokom, in sicer za 7,3 na 279,7, razna pasiva pa za 17,6 na 246,7.
Skupno kritje znaša 30-72%, samo zlato pa se je dvignilo na 27‘61%.
*
Podružnici Narodne banke v Vršcu in Pančevu se ne ukineta, ker je fin. minister r^porazumno z banko odtečjl, da se obdržita.
Po zadnjem izkazu Avstrijske narodne banke z dne 7. maja ie ostala gotovina panke z 242,2 milijpna šilingov skoraj nespremenjena, meničpa^ posojila so se povišala na 233,8 milijona, obtok bankovcev pa se je zmanjšal za 52,6 na 872,5 milijona šilingov.
Švedsko zlato se vrača iz inozemstva, za narodno banko je te dni dospela iz Londona nova pošiljka v vrednosti 10 milijonov kron. V začetku aprila jo dospelo iz Londona zjlat* za 34 milijonov kron.
Statistika konkurzov in prisilnih poravnav
Društvo industrialcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 30. aprila 1986. naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta):
1. Otvorjeni konkurzi.
V Dravski banovini 4 (10), v Savski 4
(4), v Vrbaski 1 (—), v Primorski — (1), v Drinski — (3), v Zetski — (3), v Du-navski 2 (2), y Moravski — (1), v Vardar-ski 1 (3), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1).
2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza:
V Dravski banovini 3 (6), v Savski 1 (11), v Vrbaski — (3), v Primorski 1 (3), v Drinski — (4), v Zetski — (2), v Donavski — (3), v Moravski — (—), v Vardar-ski— (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2).
3. Končana konkurzna postopanja:
V Dravski banovini 8 (2), v Savski 8
(5), v Vrbaski — (—), v Primorski — (1), v Drinski 5 (4), v Zetski (2), v Du-navski 6 (10), v Moravski 4 (8), v Vardarju 2 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2).
4. Potrjene prisilne poravnave:
V Dravski banovini 4 (8), v Savski 9 (—), v Vrbaski — (—), v Primorski 3 (—), v Drinski — (1), v Zetski — (—), y Du-navski — (2), v Moravski — (1), v ^ar' darski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo -.(-)•
Stanje aktivnih kliringov
Po Izkazu Narodne banke z dne 8. t. m. ie znašal naš aktivni saldo v klirinškem prometu z Nemčijo 297 milijonov Din in je treba čakati na plačila pol leta. V klirinškem prometu ž Italijo se je naš saldo dvignil od 34,3 na 34,8 milijona Din ter je treba čakati na izplačilo 20 dni. V klirinškem prometu s Švico pa se je $aš aktivni saldo zmanjšal od 13,3 na 11,4 milijona Din in je treba na izplačilo čakati približno en mesec.
5. številka »Samouprave«,
glasila Županske zveze ima to vsebino: Dr. š. A.: o upravi in vzdrževanju občinskih vodovodov — Dr. Henrik Steska; 0 organizaciji nekatoliških verskih zajednic v Jugoslaviji - Dr. V. K.: Uredba o občinskih uslužbencih — Kako skušajo v Nemčiji znižati število brezposelnih _ jz županske zveze — Razsodbe upravnega sodišča — Vprašanja in odgovori.
IH
(Besede U cefoc*»i Un{i^w/odsU/eM^a pouka na f/is. šdaU)
r ; Nadaljevanje.
speso, transito, delkredere, dubioso. Analiza podana na shematičen način za one kupčijske primere, ki jih preseka bilančna doba. (Sestavljena analitika).
Drugi semester.
Rajat je; podana to princip dopike z bilanco tudi- Nato. slede praktične vaje in sicer na italijanski (dvostavni razširjeni) miinn, j. j. z glavno to popipžnigii knjigami, skontri in, saldakontL Kontni načrti. Kon-tiranje. Določevanje kolektivnih, partikularnih ip solo - kontov. Enomesečni kupci jsk j pačrt, ki je bil opravljen tudi z bilanco in prehodom v novo poslovno dobo po modernem knjigovodskem sistemu.
Amerikansko knjigovpd&tvo in njega oblike ter nemško jmnitrotoe kpjigovpdstyo. Ža take vpj« je najprifkisduojši najnovejši prepisni sistem. Opis tehničnih pripomočkov, kardeksov, kartotek: Agripa, Roleks, iitd. Moderniziranje italijanskega knjigovodskega sistema in poanen ter namep novih prepisnih sistemov. Njih žurnalj ip po njih napravljeni kontni načrti. Vseskozi za firmo posameznika v trgovini >en gros« ip >en detaik. Neprestane vaje v enostavni in sestavljeni analitiki (t. j. :prijmeroy spgajočih čez bilančnp dobo). (Dalje prihodnjič,)
Mnogi učitelji eo pričeli pouk z dvostav-nim (italijanskim) knjigovodstvom in sp pri tem obravnavali tudi principe in pravila DOPIKE vobče. Ta pouk so pričeli po večini z bilanco. Toda, tudi ta metoda ne more biti dobra. Bilanca je integralni del kn j igovodstv en ega pouka in jo more pravilno razumeti le učenec, ki je preje spoznal načela dopike. Če je bilanca jasna učitelju, ki jo je dobro spoznal v praksi in v dobah svojega študija, ne more pa biti jasna učencu, ki pričenja knjigovodstvo z abecedo. Bilanca je abstraktni del knjigovodstva. Pri njej gre za abstraktno knjiženje in zahteva za razumevanje predznanje knjigovodskih načel. Preje j<e treba spoznati saldno teorijo,* potem šele princip bilance. Ker pa je bilanca zelo važen del knjigovodstva, je treba urediti pouk v knjigovodstvu tako, da bo popolnoma razumljiv čim prej; teeba ga je torej usmeriti k bilanci. Bilanca pa je sestavni del knjigo vodstvenega zakona DOPIKE in nje pravil. Zato ne kaže nikakor prekiniti pouka v nižjem razredu in ga nadaljevati pred poznanjem, bilance šele v naslednjem šolskem letu, v višjem razredru, kakor to predpisuje novi učni načrt. Princip dopike, analitika in bilanca so y ne razdražljivi medsebojni zveži, zato ne smerno pouka prekiniti z glavnimi počitnicami, ako hočemo pri učencih doseči zadovoljiv uspeh.
Narisati na šolsko desko otvoritveno bilanco in porazdelitev postavk na konte, moremo z didaktičnim uspehom le takim učencem, ki znajo knjižiti in poznajo princip zaključne bilance, nikakor pa ne začetnikom in novincem. Saj tudi v aritmetiki n. pr. ne bomo podajali operacije o množenju tako, da bi pričeli s produktom. Seznaniti moram10 učenca torej poprej s principom množenja. ' Prav tako napačno pa je tudi pričeti razlago knjigovodstva z otvoritveno bilanco, ki je vendar že končni uspeh, odnosno rezultat knjigovodskih operacij.
Ker dosedanji način pouka ni dovedel do zaželenega uspeha, sem si ustvaril lastno metodo. Preizkusil sem jo na raznih trgovskih šolah in pri privatnem pouku z raznimi učenci, različne starosti, najrazličnejših poklicev, pa tudi različnih predštudij. Po teh izkušnjah naj bi se pouk knjigovodstva na trgovskih akademijah (trg. &red. šolah) reformiral takole:
Drugi letnik. Prvi semester.
Uvod in zakoniti predpisi. Naravni zakon kupčije. Knjigovodski zakon ali DO-PIKA. Nauk o postavkah in protipostav-kah. Analitika. Na šablonah (shematičnih križih), ki predstavljajo kontno debetno in kreditno stran je vknjiževati kupčijske primere od najenostavnejših do zamotanih. Primere je treba nato analizirati to jih postaviti na pripadajoče konte. To pa po treh glavnih pravilih dopike, namreč: I. Vsaka postavka mora imeti sebi enakovredno protipostavko. II. Ena postavka ima ilahko dve ali več protipostavk, ki pa ji morajo biti skupno enakovredne in III. Dvoje ali več postavk ima lahko dve ali več protipostavk, ki tvorijo protivrednost. N. pr.: Najenostavnejši primer: Poravnamo fakturo po banki ali blagajni, in zamotan primer: debitor nam poravna fakturo: en del po banki po odbitku skonta in ostanek z rimeso, kateri odbijemo diskont. Zaradi vaje pričnemo z žumatom italijanskega sistema. Račun na račun, oz. račun, računu ali račun za račun. Račun več računov ali na več računov oz. naslednji na račune, račun, račun in račun------------
ali dva računa na dva ali več računov. Po nebroj vajah enostavne analitike prihod v praktično vknjiževanje. Enomesečni primer s knjigo kontov in žurnatom. Bilanca, sirova, končna in otvoritvena z inventuro in izkazom o dobičku to izgubi. Teorija bilance in saldna teorija. Po teoriji praktičen primer na istem enomesečnem kupčijakem primeru. Oblika knjig in kontov je omenjena in obdelana mimogrede. Nato sestavljena analitika. Prehodne zadeve. Konti so-
* Postavil sem novo saldno teorijo refleksov in protirefleksov, ki omogoča s pomočjo barvne metode »poznavati vsa svoj&tva bilance v teoriji, ki pa se žal nahaja v manuskriptu to jo poznajo le moji učenci. Upam pa, da izide v kratkem, morda v zagrebški knjigovodski reyjji.
JDobavc^ilcljlacij/v
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 17. maja ponudbe o dobavi lesa, terasfalta, strešne lepenke in štukaturnega trstja. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.)
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 22. maja ponudbe o dobavi mrež za separiranje premoga; do '29. maja pa o dobavi razne pelezpine.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 23. maja ponudbe o dobavi 200 kg karbojiueja, anemometra, 1500 m jeklenih vrvi, aparata za vodostaj kotlov, 10 spiralnih peres, 1000 hrastovih pragov, 1 ko-vloturnika ter raznega lesa.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 30. maja ponudbe o dobavi sukanca, ščetk, metel in koksa; do 2. ju ni ja pa o dobavi čopičev in lesa; dio 3. junija pa o dobavi čistil za kovine, masti za parkete, ščetk, vžigalic, smetišnic, angleškega kamna, gob, lužnega kamna, naftalina, urinola, bombažastih krp ter steklenega papirja.
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 29. maja fea dobavo smirkovega platna, steklenega papirja; dne 31. maja za dobayo lesa; dne 4. junija za ddbayo antimonsulfida; dne 5. junija za dobavo lesnega oglja; dne 11. junija pa za dobavo radiatorjev.
Nabava 5000 kg bencina. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje dobavo 5000 kg mešanega bencina ž ofertalno licitacijo na dan 28. maja 1.1. Pogoji v pisarni direkcije.
Dne 23. maja bo pri upravi drž. monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 31.200 kg žebljev, dne 27. maja pa pri Komandi mornarice v Zemunu za dobavo večje množine raznega motvoza.
Dne 30. maja bo pri Inženjerskem oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga ofertalna licitacija za dobavo 220.000 kg portland-cementa.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Občni zb#ri
Tvornica za dušik d. d. Ruše ima 18. občni zbor dne 24. maja ob 16. uri v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru.
Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani ima 25. občni zbor dne 24. maja ob 16. uri v pisarni družbe pivovarne Union v Ljubljani.
Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani bo
imela XIL občni zbor 27. maja ob 18. uri v pisarni na Miklošičevi cesti 16.
Zaščita, r. z. z o. z. v Ljubljani ima izredni občni zbor 20. maja ob tireh pop., Masarykova 14/11. Likvidacija.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastnik? d. d. ima občni zbor 29. maj? ob 10. ur;i dopoldne v Celju.
A. Westen d. d. v Celju bo imela občni zbor 29. maja ob 10. pri v Celju-Gaberje.
Možnosti nove angleške trgovinske politike
Izjave Baldwina v Liverpoolu so povzročile govorice, da namerava vlada odpraviti sistem kvot za uvozna živila in ga nadomestiti s sistemom carin in tarif. Proti temn ugotavlja angleški tisk, da je vlada vezana p0 mnogih trgovinskih pogodbah in zdaj ne more izvesti nove politike. Tako je po ottawakem dogovoru, ki velja do 15. novembra 1835 in se lahko še obnovi, prost uypz jajc, masla, sira in drugih mlečnih izdelkov jz Kanade, Nove Zelandije, Avstralije, Južne Afrike ip Južne Rodezije. Kvote za dansko slanino, gnjati, maslo in jajca so bile določene s pogodbo, ki poteče junija 1936 Podobne Rogodbe z Norveško in Švedskp se končujejo julija 1936, s Finsko novembra 1936, z Litvp, Latvijo, Estonsko decembra 1936. Kyotp sp bodo obdržale torej vsaj |e dvp teti-
Boj za mandžurski petrolej
Muogp delnic Mandžurstke petrolejske družbe ima Južnomandžurska železniška družba, ki je popolnoma v oblasti Japoncev in ki je pravi proglasitelj monopola p mandžursko nafto. Družba bo imela tudi rafinerijo nafte v Dairenu in bo dajala sčasoma ves potrebni material. Zato je Anglija opozorila Japonsko, da pomeni monopol kršitev starih kitajskih pogodb, ki jih je ob svoji ustanovitvi potrdila, tudi Mandžurija, in je zato upravičena zahteva angleških interesentov, da se vzdrži režim odprtih vrat. Japonska pa je odgovorija: da je Mandžurija samostojna država, razen tega pa da ne more Anglija ničesar, zahtevati od države, ki je ni še niti uradno priznala. Kljub temu groze Angleži, da smatrajo Japonce odgovorne za svoje izgube zaradi petrolejskega monopola v iRandžpriji.
Francosko posojilo Italiji
Že več časa se govori o francoskem posojilu Italiji, čeprav so bile te vesti ponovno demantirane. Sedaj se je izkazalo, da gre Je za posojilo v obliki pšenice. Francoska vlada je namreč pokupila od svojih žitnih proizvajalcev velike količine pšenice, da s tem prepreči padec cen. Ker pa te pšenice š® ni mogla prodati v tujino, je sedaj prodala Italiji 50.000 ton pšenice, in sicer za polovično ceno, katero je sama plačala prodajalcem. Poleg tega pa je kupnino Italiji kreditirala.
*
Naš izvoz črešenj v Avstrijo je v smislu trgovinskih pogodb Avstrije s sosednimi državami ltetos določen na približno 60 vagonov. Nadaljuje dovolitve za uvoz se ne dajejo.
Japonsko blago krije doslej že 30% yse potrošnje industrijskih izdelkov Južne Srbije. Uvažajo se zlasti japonske cehitoidno lutke, lutke iz gume, glavniki, ščetke, ustniki, svinčniki, peresa, bombažne tkanine, porcelan, navadni nakit itd.
Trgovinska pogajanja med Rumunijo in Turčijo so se razbila. Vendar pa &e pričakuje, da bodo gospodarska posvetovanja med državami Balkanskega sporazuma v Bukarešti v kratkem povzročila obnovo pogajanj.
Francoska vlada je odobrila gospodarski siporaaum z Belgijo.
Cene ruskega mehkega lesa na italijanskem trgu ®o bile prejšnji teden v Genovi te: jelove deske, tombante, 20 mm debete, 260—20p lir, tertia 220—250 lir, morali od 5 k 5 dalje 230—260 lir za k. m, franko vagon.
0 težavah v trgovini JRadjarske z Italijo in Avstrijo je govoril grof Bethlen v finančnem odboru iu zahteval, da sklene vlada pove pogodbe, ker se na politični osnovi sestavljene pogodbe niso obnesle in je Izmena blaga neugodna za Madjarako. Finančni minister Bornemisa je v odgovoru priznal te težave, omenil pa tudi, da jie delni vzirok slaba lanska madjarska žetev.
Izvoz češkoslovaškega sladkorja je bil v aprilu z 291 tisoč centi za 93 tisoč centov večji ko v lanskem aprilu. Ves izvoz minule letine pa je z 1 milijon 310 tisoč g prekosil lanskega za nad 300 tisoč in je izvoženega že 50#/o vsega previška.
Evtopski kartel za sirovo jeklo in Britanska federacija za železo in jeklo sta sklenila dogovor, da se omeji uvoz kartela v Anglijo na 643 tisoč ton letno. V treh mesecih se mora skleniti trajna pogodba, federacija pa je pri vladi zaprosite, da bi se carina na železo. i» iekk> ne povišate.
'v,
tcgiBtoindd odHOŠa{i x Thununifc
Zadnji »»Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« je objavil pregleden članek o rumunski zunanji trgovini ter o naših trgovinskih odnošajih z Rumunijo, iz katerega posnemamo:
Čeprav je Rumunija po svoji gospodarski strukturi v mnogem podobna naši državi, je treba vendarle konstatirati, da so v zadnjem času trgovinski odnošaji med obema državama precej živahni. Kakor naš, tako pripada tudi rumunski narod po Veliki večini kmetskemu stanu in zato imata obe državi glede izvoza skoraj enake interese. Kakor naša država, tako je tudi Rumunija zelo trpela od posledic vojne, agrarna reforma pa je kakor pri nas tudi v Rumuniji povzročila velike izpre-membe.
Zato je razumljivo, da se rumunska zunanja trgovina ni mogla tako razviti, kakor bi se moglo pričakovati z ozirom na ogromno povečanje Rumunije po vojni. Saj se je po površini povečala za 115%, po prebivalstvu pa za 30 odstotkov.
Rumunija izvaža v glavnem žita, petrolej, les in živino. Te štiri izvozne skupine Obsegajo skoraj 90 odstotkov vsega ru-munskega izvoza. L. 1932. je od vsega izvoza odpadlo na žita 34-4%, na petrolej 43-2%, na les 73% in na živino 38%. Naadalje izvaža Rumunija še živalske proizvode, živila, povrtnino, zdravilne rastline itd.
Zunanja trgovina Rumunije je bila v zadnjih letih stalno aktivna, ter je izvoz presegal uvoz povprečno za 4 do 5 5 milijarde lejev. Skupna vrednost izvoza se je gibala od 16 do 28 milijard lejev.
Od romunskega uvoza je odpadlo: na prediva, rastlinske sirovine in dotične industrijske proizvode 32-9%, na železo in železne izdelke 106%, na stroje in motorje 86%, na volno in njene zdelke ter živalsko dlako 5'9%, na uvoz kovin, avtomobilov in motornih vozil, kolonialno blago, kavčuk, zdravila in druge predmete odpadejo manjši deleži.
Zaradi svoje gospodarske strukture je Rumunija navezana na izvoz svojih agrarnih in rudarskih proizvodov ter na uvoz precejšnjih količin gotovih izdelkov, ker je domača, .industrija razen one za živila slabo razvita in ne more kriti potreb domačega trga.
Aktivnost trgovinske bilance je mogla Rumunija zaradi padca cen ohraniti samo s forsiranjem svojega izvoza. Kakor druge dolžniške države, je morala tudi Rumunija s presežki svojega izvoza dobivati sredstva za transferna plačila in za nabavo v ta namen potrebnih deviz.
Najboljši kupci Rumunije so bile: Anglija s 13-95% vsega rumunskega izvoza, Francija s 13 03%, Nemčija z 12 34%, Ita-
lija z 10-64%, češkoslovaška s 6-97%, Avstrija s 6 38%, Madjarska s 5 4%, Belgija s 3-5%, Poljska z 1-47 in Jugoslavija z 1-37%. Teh deset držav kupi nad 75 odstotkov vsega rumunskega izvoza.
Nasprotno pa je 90 odstotkov vsega uvoza iz teh držav:	Nemčije 2369%,
Francije 14 06%, Češkoslovaške 122%, Italije 11%, Anglije 1075%, Avstrije 488, Poljske 4-61%, Združenih držav Severne Amerike 3-42%, Švice 287%, Belgije 214, Madjarske 2-14%, dočim je uvoz iz Jugoslavije mnogo manjši.
Če upoštevamo, da imamo primeroma malo industrijskih izdelkov, ki bi jih mogli spraviti na rumunski trg in če nadalje upoštevamo, da je morala Rumunija z raznimi deviznimi omejitvami zmanjšati svoj uvoz, potem je razumljivo, da je moral naš izvoz z Rumunijo nazadovati. — Število predmetov, ki jih uvažamo iz Rumunije, je mnogo večje ko število predmetov, ki jih izvažamo v Rumunijo. Uvoz nafte in njenih derivatov je naš glavni uvoz iz Rumunije, v drugi vrsti pa uvažamo ječmen in razna oljnata semena za našo industrijo. Poleg tega uvažamo še premog in razne izdelke iz kovanega železa, dočim kože tako uvažamo ko izvažamo.
Ker je Rumunija v zadnjem času predvsem omejila uvoz iz onih držav, s katerimi ima pasivno plačilno bilanco, je nastala možnost, da izvažamo v Rumunijo tudi predmete, ki jih je dosedaj Rumunija uvažala iz Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije in raznih drugih industrijskih držav. Zlasti naša tekstilna, papirna In kovinska industrija bi mogle poskusiti, da spravijo’ svoje proizvode na rumunski trg.
V	zvezi s tem pa nastaja tudi potreba, da se dosežejo ugodnejše carinske postavke za naš izvoz, da se znižajo železniške tarife in da se dovolijo onim izvoznikom, ki spravijo večje količine na rumunski trg, posebne refakcije. Z uveljavljenjem klirinškega sporazuma bi se tudi okrepila možnost plasiranja našega blaga na romunskem trgu, ker bi na ta način rumunski zvozniki prišli hitreje do svojih plačil.	,	0
Končno pa bi bilo potrebno tudi rieftako gospodarsko sodelovanje med Rumunijo in Jugoslavijo, da si ne bi s svojimi izvoznimi predmeti medsebojno konkurirali na tujih trgih. To velja zlasti za les in za razna žita. Ker imata obe državi osrednje organizacije izvoznikov bi se moglo s pomočjo teh sodelovanje tem laže doseči. Upati je, da bo gospodarska Mala antanta temu sodelovanju posvetila vso potrebno pozornost in ga postopoma tudi uresničila.
f*6 našem blagu v tujini
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb aii povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem nave-de: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način ambalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti cif pristanišče države, kamor naj gre blago aii pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejio tudi vzorci blaga.
Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
tenu, ki ae brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Ce zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem bil
Leg in lesni izdelki:
447 _ Bologna: razna gozdna semena, semena divjih jabolk in divjih hrušk;
448 — Bruselj: hrastov les;
449 — Timiperley: prvovrstna parjena bukovina in jelovina.
Deželni pridelki in zdravilne rastline:
460 — Reka: vse vrste živil, zlasti sočivja in fižol;
451 — Praga: seno;
452 — New York: semena rastlin fructus anici in fructus foeniculi;
453 — Varšava: ponuja s© zastopnik za posušeno povrtnino;
454 — London: hmelj;
455 — Praga: razna povrtnina, grah in fižol.
Sadje in vina;
456 — Reka: suhe češplje, v sezoni pa tudi sveže;
457 — Varšava: ponuja se zastopnik za vino, sveže in suho sadje;
458 — Anvers: suho sadje.
Živinoreja, perutnina in ribarstvo:
459 — R©ka: perutnina, jajca, mast in prekajeni mesni izdeki;
460 — Dunaj: odpadki od kož za izdelavo mizarskega kleja;
4(51 — Langenlois; sirove kozje kože; '
Že v 24 urah
harvs, pleairi b ke milno tnali obleke, klobuke itd. Skrobt In ivetlolika arajee, ovratnike in maniete Pere, nit, manga in lika domala perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanki nasip 4—6. SetenburgoTa ul. 8 Telefon it tt-78.
462 — Lodz: sirova volna;
463 — Berlin: sirove kozje kože z dlako, dolgo 3 do 4 cm;
464 — Dunaj: sladkovodni raki.	I
Rudarstvo in kamni;
465 — Dunaj: kalcijev fluor id;
466 — Bor Brocklin: sl juda;
467 — Gradec: sirov magnezij, ki postane po žganju bel.
Industrijski proizvodi;
468 — Dunaj: tkanine za pohištvo;
409 — Nassjo (Švedska): kravate;
470 —- Meka: razno stekleno in porcelansko blago, papir in kuverti za pisma.
Stanje nemških državnih financ
Podpredsednik Državne banke dr. Drey-se je v nekem članku izjavil, da je vladna politika potrebovala za javna dela mnogo denarja. Ker tega ni bilo mogoče dobiti samo z davki in posojili, je Richsbanka vskočila s kratkoročnimi krediti. Ti krediti so nekoliko ogražali valuto, a banka je prevzela ta riziko v prepričanju, da ji ne bo treba iti čez dopustno mejo. Upa, da inflacije, kakršna je bila pred desetimi leti, ne bo.
Ta članek smatrajo v inozemstvu za svarilo, da Državna banka ne more več finansirati vladine politike, ne da bi resno ogražala valuto. Proračunsko poročilo bi se moralo objaviti 1. aprila, a je bilo odloženo. Lanski deficit je znašal 2 milijardi mark. Po zadnjih številkah so kratkoročne obligacije za preskrbo dela dosegle vsoto
5	in pol milijarde. RM. Od takrat pa je dobil finančni minister že novo golico za nabavo kredita.
»Industrijski pregled«
Izšla je aprilsko-majska številka industrijskega pregleda z zelo izbrano vsebino. Uvodni članek, ki ga ponatiskujemo v današnji številki, razpravlja o tujem in domačem kapitalu v naši industriji. Iz druge vsebine omenjamo: Blaškovič: Industrijska organizacija — dr. Gadješa: Zavarovanje v Jugoslaviji — dr. Cvetko Gregorič: Razvoj naše tekstilne industrije v zadnjih desetih letih — Sava Boškovič: Naše s-rednjepri-morske luke — dir. Palič: Mlinska industrija — dr. Stein: Pogled na pohištveno industrijo — Industrija mila — inž. Ataksije-vič: Rudnik živega srebra v Tršču pri Gabru — V spomin Sotir Iliča — inž. Rajh: Prava industrija — Rudnk železa Ljubija
— Ladjedelnica »Split« — »Monte promi-na« — Trboveljska premogokopna družba z mnogimi slikami in z natančnim, popisom produkcije — V eni našiti prediloi^ lanu
— inž. Štreloov: Naša industrija iti japonski duunping — inž. Zaliradka: Moderna razsvetljava cest (s slikami) — Radiofonija
— Avijacija — Vesti in poročila — Sejani in razstave v 1.1935. Številki je priloženo posebno dopolnilo, posvečeno Zagrebškemu Zboru,.
Kakor kaže že samo vsebina številke, dajte številka v resnici zanimiv in statistično bogato podprt material o naši industriji. Letna naročnina znaša 240 Din ter priporočamo »Industrijski pregled« zlasti vsem našim večjim podjetjem zelo toplo.
Soma -in po sveiu
Nj. VI. kralj je prevzel pokroviteljstvo nad Zvezo lovskih združenj, ki ima svoj sedež v Beogradu.
Zagrebški velesejem je bil v soboto slovesno otvorjien v prisotnosti brig. generala Pešiča kot zastopnika kralja ter trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, kot zastopnika vlade.
Savez Sokola kr. Jugoslavije ima, kakor je bilo konstati*rano na nedeljski glavni skupščini, 398.744 organiziranih članov, in sicer: 178.260 članov, 30.650 članic ter 198.834 naraščaja in dece. V 25 sokolskih župah je organiziranih 934 društev s 1518 kmetskimi sokolskimi četami. Največja žu-pa je zagrebška s 60 društvi in 32.507 pripadniki, na drugem mestu je ljubljanska /.upa s 53 društvi in 18.740 pripadniki, na tretjem pa mariborska z 52 društvi in 18 tisoč 810 pripadniki.
Predsednik sarajevske trgovske industrijske zbornice dr. Dušan Jevtanovič je bil razrešen svoje dolžnosti. Ker novi predsednik ni bil imenovan, vodi predsedniške posle podpredsednik zbornice.
Dan mladine je bila nedelja v Ljubljani. Jugoslovanski akademiki so si ustanovili svojo osrednjo organizacijo in priredili velik manifestacijski zbor pred magistratom. Podmladek »Jadranske straže« pa je napolnil Kongresni trg, kjer je izročil' podban Pirkmajer posameznim podmladkom nove prapore. Obe manifestaciji sta bili zgovo-
ren dokaz o nacionalni zavednosti naš? mladine. #	*
*Ha Šiliafrni gori je odkrila Glasbena Matica v spomin pokojnega župnika Aljaia spominsko ploščo. Slavje, ki ga je otvoril predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, je dokazalo, da slovenska javnost zna ceniti zasluge glasbenika in ljubitelja naših gor — Jakoba Aljaža.
iNa Turncu na Šmarni gori ®e je sunrtno ponesrečil jurist Svetozar Likar iz Ljubljane. To je že četrta in čisto nepotrebna smrtna nesreča na Tumou.
Bencinske tvrdke v Ljubljani so znižale cene goriv za motorna vozila in stane odslej v Ljubljani: mešanica 9 Din za kg, 7‘30 Din za liter, čisti bencin 9-85 za kg in 7‘70 za liter. Izven Ljubljane je cena povprečno 10 par pri litru višja.
Velik moderni hotel so začeli graditi na zapadni obali Marjana v Splitu. Hotel bo imel 120 sob s 180 posteljami, v vsaki sobi bo mrzla in Jopla voda ter posebna umivalnica. V vsaki sobi bo tudi telefon in radio. V pritličju bo velika dvorana za kavarno v velikosti 290 kv. metrov. Na vzhodni strani pa bo velika terasa s površino 1200 kv. metrov.
Mednarodni urad socialističnega delavstva v Bruslju je sprejel resolucijo proti nemški zunanji politiki; resolucija se zavzema tudi za. evropsko pogodbo o nenapadanju, dalje za podonavski pakt, brez revizionizma in Habsburžanov, in pravi, da boj proti nem. fašizmu ne sme postati boj proti nemškemu narodu.
Radio v češkoslovaški ima skupno okrog 750 tisoč naročnikov. Največ slušal-cev ima Praga s 402 tisočema, Brno jih ima 123 tisoč, Pardubice 73 tisoč, Bratislava in Tropava po 56.000, Košiče 20, podkarpatska Rusija 7 tisoč.
Mladine je med nezaposlenimi ena četrtina, to je od 25 milijonov 6 do 7 milijonov. Tako poroča mednarodni urad dela po statistiki lanskega leta. V Nemčiji je bil delež mladine pod 24 leti medi nezaposlenimi 18,8%, v Zedinjenih državah 28%, v Angliji 33.3%, v Italiji 41,5%.
Število brezposelnih se je v aprilu na Češkoslovaškem znižalo od 804.000 na 736.000.
V	Kanadi je lansko leto prejemale 1 milijon 183.000 brezposelnih delavcev državno podporo.
‘Hadic ~ JDjubljana
Sreda, dne 15. maja. 12.00: Od vdove do Hawajske (vse mogoče operetne viže na ploščah), i- 12.45: Poročila. — 13.00: Čas, obvestila. — 13.20: Plesi Slovanov na ploščah. — 14.00: Vreme, spored, borza. — 1_800: Sviraj, balalajka! (plošče). — 18.20: Pogovor s poslušalci. — 19.00: Za boljšo voljo! (Kmečki trio). — 19.30: Nac. ura.
— 20.00: Prenos opere iz Ljubljane: v 1. odmoru: Aktualnosti: 18. zvezek Cankarjevih zbranih spisov; v 2. odmoru: Cas, poročila, spored.
Četrtek, dne 16. maja. 12.00: Šaljapin prepeva na ploščah. — 12.45: Poročila. — 13.00: Čas, obvestila. — 13.20: Zasvirajmo za krajši čas (Radijski orkester). — 18.00: Tam za laškim gričem (vojaške pesmice na ploščah). — 18.20: Slovenščina (dr. Rudolf Kolarič). — 18.40: Čas, poročila, obvestila. — 19.00: Poslušajmo pozauno. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Prenos iz Beograda. — 21.30: Čas, poročila, program-
— 22.00: Domača plesna glasba, Radijski orkester.
VeIeh?govin«
A. ŠARABON
v Ljubljani
£pecer2#0lto blago
več vrat žganja, moke ter deželne pridelke
—	kakor Andi raznovrstno
\$f/ ra^nnskoj|odL»
Lastna pražama ca kava Im mlini za diiave z elekfrttnta obratom (•UalitMi UrtlduwfJh*I
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR Zn Trgovako-indu»trijBko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.