/ R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / 38 9 772463 821805 cena 3 eur Letnik IV ISSN 2463-8218 december 2018 Aktualno / dr. Cvetka Hedžet Tóth »Hočemo stati in obstati« Aktualno / Aljaž Verhovnik Domen Valič v vlogi komandanta Frante Kolumna / dr. Martin Premk Sovražni govor S T R A N 1 1 – 1 2S T R A N 2 S T R A N 7 Srečno 2019 december 20182 Po knjigi Past na Menini planini bodo posneli film Preboj Domen Valič v vlogi komandanta Frante A K T U A L N O Bitka na Menini planini velja za epopejo slovenskega partizanstva. Gre za zgodovinsko bitko, ki je primer srčnega boja za svobodno Slovenijo. V duhu časa, ko so vrednote NOB v slovenski družbi načete, želi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije z igrano-dokumentarnim filmom o bitki na Menini planini prikazati NOB kot navdih za prihodnje rodove. Film prikazuje nemogoče razme-re, v katerih so delovali partiza-ni, hkrati pa veliko tovarištvo, pripadnost domovini in gorečo željo po svobodi. Izhaja iz dejstva, da mlade generacije tematike narodnoo- svobodilnega boja tako rekoč ne poz- najo. Živimo v času vnovičnega vzpona nacifašističnih ideologij, sejanja stra- hu in sovraštva, priče smo spreminja- nju zgodovine in vrednosti narodnoo- svobodilnega boja tako na družbenih omrežjih kot v medijih in, kar je najhuje, še v politiki. Zgodba filma Preboj je zasnovana po knjigi Past na Menini planini, ki jo je na- pisal Franc Sever - Franta. Ta parti- zanski komandant je v bitki na Menini planini s svojim načrtom za preboj rešil življenja skoraj 500 borcev in bork, ki jih je obkolila esesovska divizija Galizi- en z 12 000 izurjenimi vojaki. V filmu spremljamo zdaj 96-letnega Franto, ki piše spomine in se ob tem spominja tis- tih težkih dni. Marca leta 1945 je mo- ral kot komandant, ki takrat še ni imel polnih 22 let, prevzeti odgovornost za življenja toliko ljudi. Franta in drugi pre- živeli borci pripovedujejo o dogodkih tistega časa, ko so se kot običajni naj- stniki, stari od 16, 17, 18, 19 do 22 let, morali spoprijeti s tako zahtevnimi oko- liščinami, kakor so huda zima v snegu, mrazu, pomanjkanju hrane, vode, opre- me, oblačil, streliva v krvavi bitki. Ob njihovi pripovedi pa zgodbo prikazuje- jo igrani filmski vložki, ki nas čustveno prenesejo v tisti čas in nam pokažejo okoliščine in dogodke pred bitko, v bitki in nazadnje preboj na svobodo. Glavno vlogo komandanta Franca Se- verja - Frante bo odigral slovenski film- ski in gledališki igralec Domen Valič. Liku Frante bo lahko dal vse potrebne psihične nianse, ki so bile del njegovega delovanja pod težkim pritiskom nedo- umljivih okoliščin leta 1945. Izbira glav- nega igralca pa poleg odlične karakter- ne interpretacije pomeni tudi približa- nje filma in tematike tega obdobja mla- di generaciji gledalcev. Režiser in scenarist filma je Dejan Babošek, avtor številnih glasbenih spotov za številne glasbene izvajalce, kot so Tinkara Kovač, Trkaj, Leeloo- jamais, Anika Horvat, Bohem, Helena Blagne, Andraž Hribar, Kingston, Mod- rijani, Mateo E Basta, Lara Bianca Fu- chs. V njegovi filmografiji pa najdemo tudi celovečerna igrana filma Izhod 2013 in Ksana 2017 ter družbeno an- gažirana filma, kratki igrani film Strah 2016 in igrano-dokumentarni film V imenu resnice 2017. Primarno ciljno // BESEDILO: Aljaž Verhovnik // FOTO: arhiv SB občinstvo filma Preboj je generacija mladih med 15 in 25 leti, ki so prav tista generacija, kateri v filmu pripada- jo glavni akterji, kar omogoča stično točko za identifikacijo. Moderna di- namična in vizualno atraktivna akcij- ska zgodovinska drama je vsebinsko oblikovni pristop, ki je pisan na kožo mladi generaciji obiskovalcev kina. Sekundarno ciljno občinstvo filma so člani organizacije Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki ima v svojih vrstah 40.000 članov, zraven njih pa še veliko simpatizerjev in podpornikov, ki jih zanima tematika NOB. In ne nazadnje so velika ciljna skupina tudi vsi ljubitelji zgodovinskih dram, zasnovanih po resničnih dogod- kih. Preboj nastaja v sodelovanju film- ske produkcije Narayan Production in ZZB za vrednote NOB Slovenije. Prva faza projekta se je začela jeseni letos, ko smo opravili raziskave zgodo- vinskih dogodkov, izdelali scenarij filma in posneli intervjuje s preživelimi borci. Projekt je zdaj v drugi fazi, ko obliku- jemo igralsko zasedbo, filmsko ekipo, izbiramo lokacije, scenografijo in ko- stume v pripravi na snemanje igranih delov. Celoten proračun filma je 50.000 evrov. Premiera naj bi bila septembra prihodnje leto. Franc Sever - Franta in Domen Valič 3 B E S E D A 7: Kolumna Jože Poglajen: Triintrideset utvar politične odgovornosti 8: Komentar Dr. France Križanič: Kaj se nam obeta v 2019 13: Zanimivosti Franci Ekar: Zadnji vzpon akademikov na vrh Triglava 14-15: Intervju Dr. Maca Jogan: Bitka za reko traja že 30 let 17: Obletnica Jan Ukmar: 70 let Zveze koroških partizanov 18-19: Zločini okupatorjev E. Mesojedec: Kdo je začel bratomorno vojno? Fotografija na naslovnici: Otroci iz Osilnice na snegu pozimi 1945, foto Edi Šelhaus, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik Odgovorni urednik: Janez Alič telefon: 041 686 322 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o., Ljubljana Tovarišice in tovariši, stanje v slovenski družbi je vsak dan slabše. Pred nami je vedno več težav, na primer revščina, pre- karnost, negotova prihodnost Evropske unije. Mednarodni konflikti se vse bolj zaostrujejo. Svet drsi v novo hladno voj- no. Fašizem po vsej Evropi dviga glavo. To so izzivi, pred katerimi se bomo kot del civilne družbe znašli vsi. Pri nas klerofašizem vse bolj razdvaja slovenski narod. Lažnivost raznih me- dijev s sumljivim financiranjem je vse hujša. Neki upokojeni kardinal pove- ličuje esesovske ovce. Gniloba se širi izza vrat ljubljanske nadškofije, prav tis- te nadškofije, ki je zažgala prvo Sveto pismo, napisano v slovenščini, pa tudi Cankarjevo pesniško zbirko Erotika. In ta nadškofija si hoče danes podrediti vse vidike našega življenja in bivanja, medtem ko sama hlasta po oblasti in bogastvu. Neofašistična ideologija ne deluje več po klasičnih bioloških diskvalifikacijah, je veliko bolj izmuzljiva in uporablja perfidne tehnike. To seveda ne pome- ni, da ne temelji na rasizmu in nasilju, a vendarle vsaj v medijskem svetu, v uradnih diskurzih, neofašisti svoje ar- gumente zavijajo tako v pravno kot v kulturno preobleko. Tako recimo ita- lijanski fašisti hodijo v Izrael v poklon tamkajšnji vladi, češ, »mi nimamo nič proti Judom, imamo pa veliko proti Ro- mom in migrantom«. Danes ne gre več toliko za antisemiti- zem in rasizem, za poveličevanje lastne rase, ki ima »pravico in dolžnost« vla- dati svetu. Tudi v sodobnih oblikah fašizma je ta element še vedno moč- no prisoten, se je pa razširil na manj- šine, islamsko vero, migrante, drugače spolno orientirane, proti mednarodnim oblikam solidarnosti, proti drugače ideološko usmerjenim. Sistematično se ruši socialna država. Postopoma se ukinjajo institucije socialne države in se ustvarjajo nove, do skrajnosti skomer- cializirane nadomestne institucije. Pri- vatizacija šolstva in zdravstva je postala del programov večine strank. Nizozemski ekstremni desničar Ge- ert Wilders, znan po svojih ksenofob- nih izpadih v parlamentu, muslimane obtožuje fašizma, ko pravi: »Muslimani so namreč diskriminatorni do gejevske populacije, Koran pa je le različica Hi- tlerjevega dela Mein Kampf.« Sporočilo neofašistov je jasno: treba je varovati naše evropske in nacionalne meje, tudi s silo, če je treba. To nam ni tuje, samo poslušajte, kaj nam v parla- mentu pridigajo poslanici SDS-a! Širje- nje strahu pred migranti, pred drugač- nimi, je pripomoček za obvladovanje ljudi, ki jim za volilne glasove prodajajo lažne obljube varnosti in reda. Najlažje je seveda manipulirati s prestrašenimi. Zaradi sankcij proti Iraku je že pred zadnjo vojno s to državo umrlo pol milijona otrok. Koliko otrok je umrlo potem v vojni? Koliko prebivalcev, ci- vilistov je NATO pobil v Afganistanu? Tudi Slovenija je tam. Gadafi je moral oditi, ker ni več hotel prodajati nafte za dolarje. Podrediti so si želeli tudi Siri- jo. Vojaški posegi na Bližnjem vzhodu v zadnjih desetletjih so povzročili kaotič- ne razmere in pognali na stotisoče ljudi v beg proti Evropi in drugim državam. V nekaterih predelih Afrike in Bližnje- ga vzhoda divjajo državljanske vojne. Neoliberalizem si je podredil bruseljsko birokracijo, ki s svojimi »direktivami« in raznimi »trojkami« vse bolj ukazuje vladam Evropske unije. Vedno manjše število ljudi je vse bogatejših in vedno večje vse bolj revnih. Velika napaka bi bila, če mislimo, da se ne da ničesar storiti. O številnih stvareh imamo lahko različna mnenja, toda stopimo skupaj in združimo svoje sile, usklajujmo naše akcije. Svoboda, suverenost, socialno pravična družba, demokracija, spoštovanje drugačnosti, mir in sožitje so tisti ideali, za katere se je treba bojevati. Treba se je bojevati za vrednote, ki so se rodile v naši naro- dnoosvobodilni vojni in za katere je bilo prelite toliko krvi. Naj končam z refrenom neke pesmi: »Združeno ljudstvo je nepremagljivo – El pueblo unido jamas sera vencido.« Prihajajoče novo leto 2019 // PIŠE:Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB Slovenije U V O D N I K december 20184 N O V I C E Desetletnica ustanovitve KODVOS-a Na ministrstvu za obrambo je bilo 5. decembra delovno srečanje s predstavniki nevladnih organizacij, združenih v Koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije (KODVOS). Pred desetimi leti je bil z dogovorom o sodelovanju med do- moljubnimi in veteranskimi organizacijami ustanovljen KOD- VOS. Člani ohranjajo vrednote boja za lastno državo in naro- dovo samoohranitev, razvijajo domoljubje in rodoljubne tradi- cije ter si prizadevajo za ohranitev miru in sožitja. Prisotne na srečanju sta nagovorila minister za obrambo Karl Erjavec in predsedujoči KODVOS-u Ladislav Lipič. Minister Erjavec je med drugim dejal, da je danes treba tvor- no sodelovati, saj imamo vrsto različnih varnostnih izzivov, in dodal: »Varnost in mir nista več samoumevna. Za mir je treba vsak dan delati in si prizadevati.« Minister je članom KODVOS-a izrazil tudi veliko hvaležnost, ker med seboj dobro sodelujejo, in jih pozval, da kot civilna družba skrbijo, da se ohranja zgodo- vinska resnica. Predsedujoči KODVOS-u Ladislav Lipič je spomnil, da so pred desetimi leti podpisali dogovor, na podlagi katerega se še danes združujejo in usklajujejo svoje delovanje. Njihova naloga je predvsem spominjanje na prelomna obdobja v naši zgodovi- ni in na to, kaj vse so ti dogodki pripomogli k današnji samos- tojni in suvereni državi Sloveniji. Nastajanje vsebinskih mrež, kot je KODVOS, spodbuja tudi ministrstvo za javno upravo. Foto: Damjan Vodenik, OOJ GŠSV V imenu matere na odru Drame Na velikem odru ljubljanske Drame je bila 8. decembra krstna uprizoritev dela V imenu matere, ki ga je napisal pesnik in dra- matik Ivo Svetina. V najnovejši Svetinovi igri in njeni krstni uprizoritvi spremljamo potovanje družine Santini skozi 20. stoletje, pripoved velike kozmične razsežnosti o avtorjevem rodu iz krajev pod Stolom na Gorenjskem, rodu, ki ni hotel biti pasiven opazovalec zgodovine, ampak je skušal postati njen sooblikovalec, pa čeprav je nosil s seboj temno senco dvoma o življenju in iskal odrešitve pod praznim nebom v smrti. O rodu, ki se, ko se stoletje dopolni in Slovenci dobimo samos- tojno državo, zbere na neobveznem nedeljskem klepetu avgu- stovskega popoldneva, pri čemer se stoletna zgodovina rodu in naroda zavrti kot na vrtiljaku. Režiser uprizoritve je Ivica Buljan, od leta 2014 ravnatelj Dra- me Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. V SNG Drama Ljubljana je v prejšnjih sezonah med drugimi režiral odmev- ne uprizoritve Ojdip v Korintu (2006/7), Gospoda Glembajevi (2011/12), Še vedno vihar (2012/13) in Jugoslavija, moja de- žela (2014/15). V zgodbi se prepletajo zgodovinske prelomnice in dogodki od razpada Avstro-Ogrske do nastanka kraljevine Jugoslavi- je in posameznih obdobij v njej, naprej skozi drugo svetovno vojn do začetka devetdesetih let. V imenu matere »je zgodo- vina zadnjega stoletja, povedana z družinsko dramo. Ali pač nasprotno. Družinska drama, ki temelji na resničnih zgodo- vinskih dogodkih, tako svetovnih kot lokalnih,« je zapisal Božo Repe v gledališkem listu. Pol ure pred vsako predstavo in med odmorom je na velikem odru voden ogled po razstavi Kapital 2018 z novimi in dragoce- nimi umetniškimi deli znamenitega slikarskega kolektiva IRWIN. Besedilo in foto: SNG Drama Slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obramb- nih sil Borut Pahor je 23. novembra v predsedniški palači pri- redil posebno slovesnost ob povišanju namestnice načelnika generalštaba Slovenske vojske, brigadirke Alenke Ermenc, v čin generalmajorke Slovenske vojske. Za odločitev o povi- šanju brigadirke Ermenc v generalski čin se je odločil pred- sednik republike kot vrhovni poveljnik obrambnih sil, vlada Republike Slovenije pa je na predlog ministra za obrambo podala soglasje k predsednikovemu predlogu za povišanje. Ob dnevu Rudolfa Maistra je predsednik republike podelil tudi državno odlikovanje red za zasluge, ki sta ga prejela Zveza društev general Maister in mag. Milan Lovrenčič za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Maistra. Slovesnosti sta potekali ob državnem prazniku, ko urad pred- sednika Republike Slovenije tradicionalno pripravi dan odpr- tih vrat. Obiskovalci so imeli priložnost spremljati slovesnost ob povišanju in podelitev odlikovanja, nato pa so si pod stro- kovnim vodstvom uslužbencev protokola Republike Slovenije ogledali delovne in protokolarne prostore predsednika repu- blike. Predsednik Pahor in gospa Tanja Pečar sta obiskovalce 5 sprejela v predsednikovi pisarni in sproščeno odgovarjala na njihova vprašanja. Besedilo: J. U., foto: Tamino Petelinšek/STA Evropska unija danes in jutri Tema 12. seje Sveta Zveze borcev, pripravili so jo 3. decembra, je bila »Evropska unija danes in jutri«. Gost in uvodničar je bil evropski poslanec dr. Igor Šoltes. Spregovoril je o naši zunanji politiki, o sovražnem govoru, nestrpnosti, širjenju strahu pred migranti, o marakeškem dogovoru in drugih aktualnih temah. Precej pozornosti je posvetil boju za hrano in vodo, vprašal pa se je tudi, ali bo potrebna renesansa Evrope. Dotaknil se je razmer na Balkanu in poudaril, da je bila večina balkanskih držav pred petimi leti za Evropsko unijo, da pa zdaj EU na Bal- kanu izgublja verodostojnost. Za volitve v evropski parlament prihodnje leto pa je Šoltes menil, da bo šlo za spopad skupine suverenih držav, ki priznavajo Evropo, ki ne zapirajo vrat lju- dem, potrebnih pomoči, in na drugi strani tistih, ki bodo svojo kampanjo gradili na zastraševanju in birokratskih ovirah. Besedilo: Jan Ukmar, foto: Janez Alič Nesmisel vojn od prazgodovine do danes V Vzorčnem mestu v Velenju so pripravili tretji sklop postavitve pod naslovom Vojne sveta, ki je primerna za osnovnošolce, sre- dnješolce in tudi druge obiskovalce. Obiskovalcem so omogočili virtualni ogled več kot 3600 različnih vojnih žarišč, simulacije oro- žij, delavnice empatije in pustolovščino Soba pobega. Po postavitvi Roboelektrike in 10.000 milj, kjer so obiskovalci spoznavali pomen tehnologije, robotike, odkrivanje živalskega in rastlinskega sveta, je v postavitvi Vojne sveta prikazan nesmisel vojn od prazgodovine pa vse do danes. Predstavljen je celovit pregled bojevanja, njegovih posledic in vzrokov, spodbuja pa k strpnosti ter opozarja na pomen sočutja in empatije. Prikazan je nesmisel bojev in poudarjeno težko življenje v zaledjih. V okviru Vojne sveta so obiskovalcem ponudil pogled v prvo in drugo sve- tovno vojno, vojne po letu 1945, vojne do francoske revolucije, zaklonišče ter potek slovenske osamosvojitve. Obiskovalci so se lahko odpravili na virtualni pohod po več kot 3.600 različnih voj- nih žariščih, s prikazom različnih taktik in strategij vojskovanja. Postavitev Vojne sveta bo na ogled do konca februarja 2019, po- tem pa se bo Vzorčno mesto preselilo v Pozabljeni svet, kjer bo mogoče od aprila dalje raziskovati fosile, genetiko in dinozavre. Vzorčno mesto, ki je na Kidričevi 2b v Velenju, je odprto od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. Več informacij lahko zainteresirani dobijo na spletni strani https://pattern.city/, te- lefonski številki 08 202 00 29 ali e-naslovu info@pattern.city. Besedilo in foto: Mestna občina Velenje Za obolele z demenco premalo prostora Številni med nami poznamo zgodbe družin, kjer se njihovi najbližji spopadajo z boleznijo demence. Za družino in posa- meznika je to velik problem, ne le izziv. Osebne stiske tako obolelega kot njegovih bližnjih spremljajo zdravstvene in de- narne težave, za družine pa to pomeni tudi socialno breme. Po podatkih imamo v Sloveniji 33 tisoč ljudi z demenco. Kot vedo povedati strokovnjaki, pa veliko obolelih z demenco statistika niti ne zazna, saj ljudje ne pridejo do uradnih institucij. Naša družba se stara, zato je demence vse več. V slabih 20 letih se je število prebivalcev ljubljanske zdra- vstvene regije, starejših od 65 let, skoraj podvojilo, število sta- rejših nad 80 let pa je zrastlo za več kot 140 odstotkov! Stra- tegije za obvladovanje demence so napisane, toda to ljudem z napredovano demenco ne pomeni kaj dosti. Čakalne dobe na prosto posteljo v domovih za starejše – predvsem v domovih s programi, prilagojenimi osebam z demenco – razkrivajo dej- stvo, da je prostora v domovih za obolele z demenco premalo in da naša mesta še niso prijazna ljudem z demenco. Ljudje z demenco po postavljeni diagnozi v povprečju ži- vijo še osem let. Visoko izobraženi posamezniki lahko s svo- jo razgledanostjo, omiko in večjo kognitivno rezervo pogosto prikrijejo prve znake bolezni, zato sta potrebna ozaveščanje o demenci in takojšen obisk pri zdravniku, če te znake opazimo. Začetni znaki bolezni se pri posamezniku začnejo tudi že 20 let poprej, preden ta pride v ustrezno zdravstveno obravnavo. Za demenco še ni na voljo učinkovitega zdravila. Naj omeni- mo, da sta Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, soci- alne zadeve in enake možnosti, ter Štefanija L. Zlobec, pred- sednica Spominčice, v prostorih ministrstva slavnostno odprli demenci prijazno točko, kjer lahko dobite informacije. Besedilo in foto: Alenka Virant december 20186 K O L U M N A Jože Poglajen Triintrideset utvar politične odgovornosti P red dnevi je državni zbor ustanovil (še) dve preisko- valni komisiji. Prva naj bi raziskala, kdo je politično odgovoren za to, da program otroške srčne kirurgije ne deluje kakovostno in varno, oziroma bi povedano v »plemenitem« jeziku poslanca Jelinčiča »razkrila svinjarije v slovenskem zdravstvu«. Druga pa naj bi ugotavljala prikrito in nezakonito financiranje strank iz tujine. Po- vodi za to preiskavo so razvpito polmilijonsko posojilo neke Dijane Đukić iz Prijedora (BiH) stranki SDS, madžarsko financiranje medi- jev, ki jih nadzoruje SDS, ter s tem povezani sumi o pranju denarja v NKMB. To sta že 32. in 33. preiskovalna komisija od leta 1993 do danes. Preiskovalke, kot jih imenujejo v poslanskem žargonu, so predvsem po nemškem zgledu uvedli, da bi morebiti omejili samopašnost strankarskih veljakov. Toda po znamenitem Peterletovem reku »Če bo okroglo, bo lopata, če bo špičasto, pa vile« se zdi, da smo dobili zgolj še eno njiho- vo orodje za medsebojno ob- računavanje. Delo je končalo samo 12 komisij. Vse so seve- da iskale fantomsko politično odgovornost državnih funkci- onarjev za vse mogoče. A do zdaj še noben funkcionar ni odstopil. Ko gre za izgubljeno politič- no odgovornost, je zanimiva usoda leta 1994 ustanovlje- ne parlamentarne preiskave v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču. Komisija je namreč sklenila, da Državnemu zboru ne bo predložila predloga ugotovitev in sklepov!? Delo te komisije je pet let pozneje – tokrat na zahtevo LDS – nadaljevala Mogetova preiskovalna komisija, ki je »najdbi« orožja na maribor- skem letališču dodala še opremo in orožje v skladišču Ložnica. Po- vedano na kratko: komisija naj bi ugotovila, kam je šlo nekaj deset milijonov takratnih nemških marka od ilegalne prodaje orožja na Balkan. Na poslanske klopi je sicer prišlo strogo zaupno vmesno poročilo, potem pa je komisija brez pojasnil mrknila. Še prej je njen predsednik Rudi Moge doživljal različne grožnje in tudi nesreče v zelo sumljivih okoliščinah. A je preživel, njegova komisija pa, kot že rečeno, ne. Slišati je bilo, da je Moge kopal pregloboko v nedovolje- no trgovino z orožjem, zato naj bi ga ustavil sam predsednik vlade Janez Drnovšek, ki menda ni hotel, da bi EU Slovenijo prepoznala kot glavnega balkanskega »švercarja« orožja. Tako z ugotovitvijo politične odgovornosti (tokrat obrambnega ministra J. Janše) spet ni bilo nič. Enako velik nič je tudi preiska- va o odgovornosti za blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Hanžkova komisija je sicer opravila veliko delo in s prstom pokazala, kdo so politiki, ki so odgovorni za zgrešeno naložbo TEŠ 6, iz katere so desetine milijonov stekle v zasebne žepe. To so najprej vlada v letih 2004–2008, njen predsednik Janša ter ministra Vizjak in Bajuk, ki so finančno in ekološko zgrešeni projekt začeli. Še bolj so za TEŠ 6 odgovorni predsednik naslednje vlade Pahor ter ministra Križanič in Lahovnik, ker so nadaljevanje projekta odobrili, ne da bi upo- števali številna opozorila strokovnjakov, da z njim še zdaleč ni vse v redu. Med konkretnimi imeni političnih neodgovornežev je tudi veči- na poslancev, zlasti še velenjska župana Kontič in Meh. Nič ne kaže, da bo kaj s konkretiziranjem politične odgovornosti za milijarde veliko luknjo v NLB, ki so jo pokrili nič krivi davko- plačevalci. Predsednik te prei- skovalne komisije Anže Logar (SDS) je odgovornost »urav- notežil« tako, da je v poročilo mimogrede zapisal, da je po- sredno odgovorna tudi Janševa vlada, ker banke ni privatizira- la, za glavne krivce pa razgla- sil vse vlade za Janševo. Med posamezniki je posebej omenil nekdanjega notranjega mini- stra in odpadnika SDS Gregor- ja Viranta, ker naj bi odlašal s preiskavo bančnega kriminala. Tako Hanžek kot Logar sta vlo- žila tudi kazenske ovadbe, Lo- gar denimo zoper celo vrsto vodilnih bankirjev. Za zdaj so te ovad- be »v fazi preliminarnih preiskav«, pravijo v policiji. Brez konkretnega epiloga je ostala tudi preiskava, povezana z izdajanjem in financiranjem brezplačnih tednikov Slovenski tednik in Ekspres pred volitvami leta 2008. Državni zbor je zgolj ugotovil, da je šlo pri tem za prikrito predvolilno kampanjo oziroma finan- ciranje političnih strank. Odgovarjal ni nihče, je pa ta preiskava dobila rep v obliki že omenjene nove, pred kratkim ustanovljene preiskovalne komisije, ki naj bi med drugim preiskovala sume o pranju denarja v NKMB. Pri tem je zanimiv odziv z vrha SDS, da pozdravljajo to preiskavo in pričakujejo, da bo razkrila tudi, »kak- šen delež provizij od preko državne NLB oprane milijarde evrov za iranske teroriste so prejele nekatere stranke«. Skratka, obeta se nam še en strankarski lov na utvaro politične odgovornosti. Delo je končalo samo 12 komisij. Vse so seveda iskale fantomsko politično odgovornost državnih funkcionarjev za vse mogoče. A do zdaj še noben funkcionar ni odstopil. 7 K O L U M N A Martin Premk Sovražni govor K ar nekaj prahu je pri »pravih domoljubih« dvignil poziv predsednika vlade, naj razmislijo o oglaše- vanju v medijih, ki širijo sovražni govor. Seveda so vsa tista »sredstev javnega obveščanja«, ki so pod vplivom »najbolj poštene stranke« oziroma na slovenski politični desnici in so se očitno pre- poznala v pozivu, takoj začela kraval, da je to poskus cenzure iz »časov polpretekle zgodovine« ter onemogočanje medijev in svobode govora, predvsem pa tudi, da se ne da presoditi, kaj sovražni govor sploh je. Res ne obstaja natančna pravna defi- nicija, kaj je sovražni govor in točno katere besede so sovražni govor. A je vsakemu odraslemu in v glavi normalnemu človeku že iz vsakdanjega življenja čisto jasno, kaj je tovrstni govor: vsaka beseda, izrečena z namenom škodovanja in širjenja sovraštva do drugih, je v za to danih okoliščinah sovražni govor. Neko povsem običajno vpra- šanje, kot je denimo »kako si kaj?«, je lahko sovražni go- vor, če ga z nasmeškom izre- čemo človeku, ki ponesrečen in nemočen leži z zlomljeno nogo, namesto da bi mu po- magali. Ne določene besede, ampak namen sovraštva in namen škodovanja določa- ta sovražni govor. In ravno v teh »sredstvih javnega obveščanja«, ki se delajo nedolžna, vsak dan beremo ne novice, polne sovražnega govora, ampak kar izmiš- ljotine, katerih edini namen so sovraštvo, škodovanje in razdva- janje. Desni mediji kot po tekočem traku širijo novice o migran- tih, ki posiljujejo, ropajo, širijo nalezljive bolezni in so več kot očitne izmišljotine. Policija o vseh navedenih »zločinih« seveda nima podatkov in jih občasno celo zanika. Vendar pa nihče ne odgovarja ne zaradi sovražnega govora, nihče ne odgovarja niti zaradi laži, katerih namen je edinole ustvarjati sovraštvo. V nekih drugih časih je bilo širjenje lažnih oziroma »alarmantnih novic« strogo kaznovano, saj takšno početje v izrednih razme- rah lahko povzroči nerede in paniko. Danes takšne nevarnosti seveda ni, je pa velika nevarnost, da če se večina ljudi navadi laži in jih začne sprejemati, jih je težko nazaj prepričati z res- nico. Sicer pa si to tako ali tako želijo tisti, ki v svojem pisanju sejejo laži, sovraštvo in nestrpnost. Ravno odnos do zgodovine, predvsem seveda do narodnoosvobodilnega boja, pa je že dol- go zrcalo sovražnega govora in laži. Na televiziji in spletnih straneh Nova24TV tako nenehoma ob- javljajo lažne zgodbe z namenom blatenja partizanskega boja in z razglašanjem partizanov za zločince. Na njihovih straneh in v njihovih oddajah partizani skoraj vsakodnevno posilijo, ubije- jo, nato pa celo skuhajo in pojejo vsaj eno domobransko kme- tico. Tisti, ki te laži pišejo, jih niti sami ne verjamejo, pač pa to počnejo po naročilu in proti plačilu. Čisto mimogrede, na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja 1945 je bil samo en poklic, kate- rega pripadniki so skoraj brez izjeme pobegnili skupaj z Nemci. To so bili novinarji vseh časopisov, Slovenca in drugih, ki so ves vojne čas pisali laži po nemškem nareku. Tako so se partizanski časnikarji po osvoboditvi samo vselili v izpraznjene prostore in zagnali tisk svojih časopisov. Žal danes ne moremo računati na prihod partizanov v Ljubljano, trenutna oblast pa vse te laži dovoljuje že dalj časa. Najvišji predstavnik države zase tako ali tako pravi, da ni moralna avtoriteta, zakaj bi se torej on bojeval proti vsem lažem, ki jih že desetletja uporabljajo za blatenje zgodovine. Ker ne samo da ni moralna avtorite- ta, temveč je zgolj oblika brez vsebine, je za najvišjega pred- stavnika države celo najbolj pomembno samo, da se sov- ražni govor pove spoštljivo in vljudno. Tudi ostali predstav- niki države, ki za velik denar sedijo v parlamentu, do zdaj niso dvignili glasu proti vsem lažem in sovraštvu, ki se širijo. Jas- no, če pa desna polovica parlamenta pri tem dejavno sodeluje oziroma celotno svojo politično strategijo temelji na širjenju sov- raštva in delitev. Levi polovici pa to pravzaprav ustreza, saj jih razen redkih izjem oziroma posameznikov bolj zanimajo lastne koristi kot pa odnos do zgodovine in usoda družbe. Zato se je zgodilo, kar se je zgodilo v Radencih, da so razvpitega lažnivca in prevaranta celo izvolili za župana. Z njegovo izvolitvijo sicer niso bile povezane vse tiste laži, ki jih že dolga leta trosi o naro- dnoosvobodilnemu boju, je pa do zmage prišel le s širjenjem laži in sovraštva. Ob stavkih njegovih volivcev, kot je »bolje da nam krade Leljak kot pa komunisti«, se je treba resno začeti spraše- vati o stanju v družbi. Vendar se tisti, ki bi to morali storiti, prav gotovo ne bodo, saj je več kot očitno, da jim tako stanje ustreza. Večini ljudi pa ne ostane drugega, da si kot v času narodnoosvo- bodilnega boja začnejo ustvarjati vzporedno družbo v »svobod- nih gozdovih« s svojimi časopisi in televizijami. Na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja 1945 je bil samo en poklic, katerega pripadniki so skoraj brez izjeme pobegnili skupaj z Nemci. To so bili novinarji vseh časopisov, Slovenca in drugih, ki so ves vojne čas pisali laži po nemškem nareku. december 20188 K O M E N TA R dr. France Križanič Kaj se nam obeta v letu 2019 O snove za nadaljevanje stabilne gospodarske rasti v Sloveniji so dobre, vendar so se v drugi polovici 2018 pojavili tudi znaki gospodarskega pesimizma in umirjanja rasti dodane vrednosti v izvozno ori- entiranih predelovalnih dejavnostih. V prvih treh četrtletjih 2018 je bil slovenski bruto domači pro- dukt (BDP) za 2,3 milijarde evrov ali 7 odstotkov (ob upoštevanju inflacije pa 4,5 odstotka) večji kot v enakem obdobju lani. Realno je bil za 6 odstotkov večji od primerljivega v letu 2008. Med januarjem in septembrom letos je bil izvoz blaga in storitev (mer- jeno v evrih, torej nominalno) za 10 odstotkov večji od primerljivega lanskega, na tekočem računu plačilne bilance pa smo imeli za 2,8 milijarde evrov presežka. Pri drugih komponentah končne porabe se omejimo le na realne vrednosti. Inflacija je že odšteta. V prvih treh če- trtletjih 2018 so bile bruto investicije v osnovna sredstva za 11 odstot- kov, državna poraba za 3 odstotke, osebna poraba pa za 2 odstotka večje kot v enakem obdobju lani. V samem tretjem četrtletju 2018 je bila poraba gospodinjstev realno enaka kot pred letom. Gospodarska rast se na njej ne pozna, vzrok pa je v precejšnjem pesimizmu oziroma pretiranem zaupanju našega prebivalstva gospodarskim uredništvom različnih medijev z različnimi interesi. Od lanskih do letošnjih prvih devetih mesecev se je dodana vrednost v gradbeništvu realno povečala za 14 odstotkov, v kmetijstvu z gozdar- stvom in ribištvom za 12 odstotkov, v strokovnih, znanstvenih, tehnič- nih in poslovnih dejavnostih za 6 odstotkov, v predelovalnih dejavno- stih ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za po dobrih 5 odstotkov, v trgovini s popravilom vozil, prometu, skladiščenju in turizmu za 4 odstotke, v javni upravi z obrambo, izobraževanju, zdra- vstvu in socialnem varstvu ter v finančnem sektorju za po 2 odstotka, v poslovanju z nepremičninami pa le za 1 odstotek. V tretjem četrtle- tju 2018 se je okrepila dodana vrednost v kmetijstvu, gradbeništvu, finančnem sektorju ter informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Poslabšanje, umiritev rasti, je opaziti v predelovalnih dejavnostih. Anketa, izvedena po metodologiji Mednarodne organizacije dela za tretje četrtletje 2018, kaže, da je v Sloveniji 990.000 delovno aktivnih oseb in 52 tisoč ljudi brez dela (tudi če upoštevamo neformalne oblike gospodarske dejavnosti). Število delovno aktivnih se je v zadnjem letu povečalo za 16.000 ali slaba 2 odstotka, število iskalcev zaposlitve pa se je znižalo za 14.000 ali za 21 odstotkov. Mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti je bila 5-odstotna. Število brezposelnih je bilo še za 8.000 večje od primerljivega v letu 2008. Novembra so bile cene življenjskih potrebščin za 2 odstotka višje kot pred letom. Naša inflacija je enaka kot v evrskem območju. Med januarjem in avgustom letos so bili skupni javnofinančni pri- hodki Slovenije, merjeno po plačilih in ne po vzpostavljenih terjatvah oziroma obveznostih, za 757 milijonov evrov ali za 7 odstotkov večji od primerljivih lanskih. V konsolidirani bilanci javnega financiranja smo imeli presežek v vrednosti 535 milijonov evrov (81 odstotkov več kot pred letom). Trditve, da Slovenija ne obvladuje javnofinančnega ravnotežja, nimajo realne osnove, verjetno pa za njimi stojijo realni interesi. Po oceni analitikov londonske revije The Economist se bo leta 2018 v evrskem območju BDP realno povečal za 2,1 odstotka. Naša go- spodarska rast je še enkrat hitrejša. To bi lahko obveljalo tudi v pri- hodnjem letu, če ne bodo prišli do izraza učinki slovenske pasivne ra- zvojne politike od leta 2014 dalje. Lani so se državni viri financiranja raziskav in razvoja (R&D) sicer povečali, a niso mogli več zaustavili zmanjševanja teh investicij v gospodarstvu. Upadle so za 3 odstotke in bile 16 odstotkov nižje kot leta 2013. Takrat je Slovenija namenila za R&D kar 2,6 odstotka svojega BDP, leta 2017 pa le še 1,9 odstotka. Drugo vprašanje je, ali se utegne v kratkem ponoviti svetovna finanč- na kriza, podobna tisti ob zlomu banke Lehman Brothers (15. sep- tembra 2008). Gre za tako imenovane asimetrične krize, značilne za gospodarjenje v sodobnem, komunikacijsko tesno povezanem in z informacijskimi tehnologijami opremljenem svetu. Te vrste krize na- stajajo zaradi neravnovesij na finančnem trgu (»napihnjene« cene delnic na borzah ali pa precenjena vrednost posameznih valut) in se hitro razširijo, najprej v obliki »bega kapitala« (prekinitve financira- nja različnih institucij, držav, projektov …) in nato upada svetovnega povpraševanja. Že pri prvi krizi te vrste (tako imenovani »črni pone- deljek« 19. oktobra 1987) je bil značilen hiter odziv monetarne politike največjih svetovnih držav in kriza je bila omejena na krajše obdobje. Povečevanje carinskih stopenj v ZDA kot del ekonomske politike pred- sednika Trumpa za zdaj vpliva na upad cen delnic na kitajskih in nemških borzah. V primerjavi z vrednostjo decembra 2017 so do no- vembra 2018 prve upadle za 21 odstotkov, druge pa za 13 odstotkov. Nova kriza asimetričnega tipa je torej mogoča. Po oceni analitikov londonske revije The Economist se bo leta 2018 v evrskem območju BDP realno povečal za 2,1 odstotka. Naša gospodarska rast je še enkrat hitrejša. To bi lahko obveljalo tudi v prihodnjem letu, če ne bodo prišli do izraza učinki slovenske pasivne razvojne politike od leta 2014 dalje. 9 U T R I N K I Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu so se zbrali tudi predsedniki borčevskih organizacij držav nekdanje Jugoslavije. Med njimi je bil tudi predsednik slovenske, Tit Turnšek. Stalni udeleženec spominskih prireditev v Jajcu je tudi 93-letni Izidor Čebron (v sredini) iz Vrtovina v Vipavski dolini, tudi udeleženec bitke za osvoboditev Beograda in bitke na sremski fronti. Člani borčevske organizacije Cerkno in njihovi prijatelji iz Tešnja Ob jubileju so v Jajcu pripravili tudi vrsto kulturnih prireditev. Venec k spomeniku v Jajcu je položila tudi delegacija domoljubne organizacije TIGR. december 201810 Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti “Jaz verujem v to družino svobodnih narodov!” A K T U A L N O 11. decembra 1918 je v velikih mukah umrl Ivan Cankar. Njegovo duhovno dediščino pa si odtlej različni ljudje lastijo v različne na- mene. V tem smislu se ga spominjamo tudi ob stoti obletnici nje- govega telesnega konca: eni, da je bil proti frakarjem, drugi, da je bil proti »farjem« in da je verjel v Boga, tretji, da je videl v svojem ljudstvu proletarca, četrti, da je bil predvsem obupanec, kakšne prijazne in ne preveč izvirne učiteljice, da je brezmejno ljubil svojo mater – in tako naprej, po mili izbiri, podprti s kakšnim iztrganim stavkom iz umetnikovega dela. Ne glede na pisanost te dru-ščine pa jim je vsem skupno prepričanje, da je tisto, kar je podpisal, velika in dragocena literatura; in da je videl daleč naprej in globoko nazaj – da je bil torej prerok, vizionar. Z vso strastjo je pomagal v slo- vensko zavest spet pripeljati Trubarja in njegove protestante, slovenske kmečke upore je razglasil za eno najsijajnejših, če že ne kar edino dejanje slovenske samozavesti. V najhujšem času je brez strahu javno klical, naj Avstrija pogi- ne v lastnem govnu, ob tem pa ozna- njal hrabro in ponosno »očiščenje« in »pomlajenje« Slovencev – pravzaprav samoosvoboditev, tisto, kar si celo kot idejo bolj ali manj samovšečno in ne- sramno prisvajajo(mo) osamosvojitelji. Obupoval je nad slovensko hlapčevsko zgodovino in hkrati oznanjal brezmejno vero v prihodnost. Nekaj malega je znan njegov zadnji javni nastop tri mesece pred smrtjo. V Ljubljani se je na začetku septembra 1918 zbralo kakšnih tisoč učiteljic in z njimi tudi nekaj učiteljev (drugi so bili na frontah), da bi protestirale proti la- koti in pomanjkanju. Govoril naj bi jim tudi Cankar, takrat že katastrofalno člo- veško razsut, izgorel, izčrpan, čeprav šele pri dvainštiridesetih. Bil je svojemu stanju ustrezno kratek: Pripovedujte otrokom, ki jih učite in vzgaja- te, da ste hlapci; da vam še kruha ne dajo. To jim povejte, tako jih učite. In ve, učiteljice, ki ste že matere in še boste matere, povejte svo- jim otrokom, kako so nas uklepali in zapirali, kako so nas kakor razbojnike vlačili po ječah in kako nam niso pustili govoriti. Vse to jim povejte in zmerom jim pripovedujte. Iz pričevanj je znano, da so ga ob teh besedah polivale solze – saj zborovalk ni zmerjal, ko jim je rekel »hlapci« (»dek- le«); govoril jim je – nasprotno – da jih imajo za izkoriščano proletarsko služin- čad, da so kot revni hlapci na državnem in deželnem gruntu; komaj kaj vredni. Sam se je od nekdaj imel za enega od takih proletarcev v narodu, ki naj bi bil po njegovem prepričanju tako in tako v celoti »narod proletarec«, en sam hla- pec Jernej brez pravice. – Šele potem ko se tak narod pogospodi, ko si nade- ne bodisi »frak« bodisi »talar«, se rodi hlapec v drugem pomenu – moralna in // BESEDILO: Matjaž Kmecl // FOTO: arhiv SB človeška pokveka. Cankar je v tisočerici deželnih učiteljic videl svoje sotrpinke. Sedem let poprej je v pogovoru z Iz- idorjem Cankarjem opredelil sebe kot popolnega optimista: Kritiki so me ime- li za pesimista. Tepci! V prvih časih sem bil žalosten in nezadovoljen; to je bila bolezen mladega študenta, ki je lačen, ne pa pesimi- zem. Jaz sem optimist ves, kar me je. Kako bi človek sicer delal in se trudil, če bi vedel, da je vse zastonj? Jaz upam v bodočnost našega naroda ... In podobno o svojem narodu: No- ben narod ni tako optimističen kot slovenski ... in mi vsi, kar nas je – in veliko nas je – smo optimisti. V veliki (prvi) svetovni vojni je ob tem zaslutil trenutek, ki bo prinesel Slo- vencem »očiščenje in pomlajenje«. To svojo »slutnjo zarje« je glasno oznanjal, še posebno v Trstu, ki je bil takrat naj- večje slovensko mesto z dobro organi- ziranim proletariatom pa tudi narodnim meščanstvom, ki so ga oboji vzneseno poslušali – v dvoranah se je ob njego- vem obiskovanju trlo po nekaj sto nav- dušenih poslušalcev. Še pol leta pred svojo smrtjo je tam med drugim prizna- val in zagotavljal: Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, koli- kor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: »Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metéžu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje! – Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem vi- del znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim – nisem poznal. Ne poznal odpor- V Ljubljani se je na začetku septembra leta 1918 zbralo kakšnih tisoč učiteljic in z njimi tudi nekaj učiteljev (drugi so bili na frontah), da bi protestirale proti lakoti in pomanjkanju. Govoril naj bi jim tudi Cankar, takrat že katastrofalno človeško razsut, izgorel, izčrpan, čeprav šele pri dvainštiridesetih. 11 ne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo na- zadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in némoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni svetovni vihar ni potisnil k tlom, temveč da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas vzdignil kvišku! Spominjam se na osnutek za spomenik Janu Husu, češkemu narodnemu svetniku. Na podstavku so bile vklesane be- sede: »Iz močvirja se je vzdignil!« – Na dom svoj novozgrajeni bomo Slovenci napisali: »Iz močvirja se je vzdignil!« – Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede se bo vzdig- nil naš narod v novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen, vreden član v družini narodov, očiščenih in pomlajenih. – Jaz verujem v to družino svobodnih narodov! Kakšnega boljšega programa Slovenci nismo mogli imeti; ne takrat ne pozneje in tudi ne zdaj. – In če je bila prva sve- tovna vojna samo prvo dejanje svetov- ne morije in nadutosti, kot trdijo resni zgodovinarji, potem se jasno pokaže, kako zelo sta bila Osvobodilna fronta in narodnoosvobodilni boj nekaj, kar je raslo in zraslo iz Cankarjevega duha. Na številnih mitingih, na oefovskih letakih, v partizanskih šolah, povsod so zato takrat kot temeljno vodilo stale Cankar- jeve besede: Narod si bo pisal sodbo sam! Ne frak mu je ne bo in ne talar! Vsem, ki danes bolj ali manj spre- nevedavo in politikantsko glasno spra- šujejo, katere so bile trajne in bistvene vrednote partizanskega boja, bi bilo tre- ba svetovati, naj berejo Cankarja vsaj ob stoti obletnici njegove smrti; vendar ne samo Skodelice kave in tistega, kar stoji v šolskih berilih. Cankarjeva misel je dobesedno vgrajena v sodobno slo- venstvo in njegova dejanja. Revolucionar in partizan Janko Pleterski (1923−2018) “Hočemo stati in obstati” A K T U A L N O Bi se dalo to ali ono iz naše zgodovine, in to nedavne, izbrisati ali celo preklicati? Recimo, ker bi spadalo na smetišče ‒ in smeti je pač treba skuriti, tako kot vse odvečno, umazano, kot nesnago, odpad? Vendar so že stari Grki vedeli, da tega, kar je bilo storje- no, noben bog ne more spremeniti v nikdar storjeno, kot da se ni nikdar zgodilo. Zgodovine ne moremo demontirati, tudi s kakšnim zdajšnjim političnim rivalstvom z desne ne. Ne pozabimo, da gre najprej za spoštovanje življenja, ki ga ne smemo zanikati, ne sme- mo odrekati možnosti, da dobremu dodajamo dobro, medtem ko je slabo in zlo v prihodnje treba zavračati in s političnimi sredstvi zakonito preprečevati nasilje vseh vrst. Zelo ugleden in priznan sloven-ski zgodovinar, akademik, nek-danji zapornik zaradi sodelova-nja z OF, po kapitulaciji Italije partizan dr. Janko Pleterski si je z na- slovno formulacijo sam postavil vpra- šanje, ki se glasi: »Preklicati revolucijo v slovenski zgodovini?«, in sicer leta 2011 v svojem, kot je sam povedal, ne- kakšnem posthumnem pogledu in tudi s kakšno majhno porcijo šaljivosti, ki jo narekuje življenje sámo. Le kakšen je tis- ti narod, ki na svojo revolucijo ni pono- sen? In kako je s tem povrhu biti še re- volucionar, v revoluciji sodelovati? Kot da bi del zdajšnje politične scene priti- skal s kar najbolj represivnimi, žaljivimi in moralizirajočimi sredstvi na vse nas, ki še vedno vztrajamo pri naši, slovenski revoluciji kot dejanju nacionalnega po- nosa, časti in kar najbolj onaravljenega doživljanja etike, ki izhaja iz potrebe po pravici in občutku za poštenost! Tem, ki demonizirajo vse povezano z revolucijo in uporništvo, celo zelo dobro služi pa- rola zdajšnje dobe, ki se imenuje postre- volucionarna, in to je čas po letu 1989, ki pomeni čas sesutja socializma boljše- viškega izvora. Iztekla in izpela naj bi se doba velikih revolucij, to je dvestoletno obdobje 1789−1989, doba, ki je črpala idejo napredka iz revolucij. Na strani revolucije Če pustimo ob strani vsako, še posebno trenutno politično všečno razpravljanje o tej temi, velja prisluhniti osebnemu, doživljajsko izpovednemu pristopu aka- demika Pleterskega, ki začenja najprej s samim seboj in pravi tole: »Odkar sem se zavedel, da živim v svetu, sem bil na strani revolucije. Še ko sem se v krče- vinski šoli učil pisati, škripaje po skrilni tablici z ošiljenim kamenčkom, sem si želel, da v oguljenih klopeh med sošolci ne bi bilo takšnih s strganimi komolci na prekratkih rokavih, bleščečih od brisanja smrkavih nosov, in da med deklicami ne bi bilo podobnih, ki jim po dolgih svetlih kitah gomazijo uši. Da ne bi nikomur gle- dala lakota iz oči, da bi vsi imeli tudi svoj košček masla na kruhu, kot ga imam jaz. Seveda sprva nisem vedel, da to pome- ni biti v življenju na strani revolucije. Da sem Slovenec, mi je bilo samoumevno, a hkrati tudi, da ljudje pripadajo različ- nim narodom in jezikom. Saj mi je bila mati Čehinja in smo v Mariboru imeli tudi Nemce za sosede, starši pa tudi za prijatelje. Razumeval sem tudi nemške glasove nekaterih predmestnih otrok na ulici. V tistih letih se očem še niso vsi- ljevali obuti v bele dokolenke.« Zgodnje otroštvo, ki ga spremljata čut za krivico, socialno še posebej, in pogled na revšči- no – in kje je zdaj tu kaj pravičnega za vse, ne samo za bogate in za te z belimi dokolenkami?! Zgodovinar in aktivni udeleženec NOB je povedal predvsem to, da je slovenski NOB takšen, kot je bil in je potekal v času druge svetovne vojne, pravcati unikum. NOB je tako po svo- // BESEDILO: dr. Cvetka Hedžet Tóth // FOTO: dokumentacija SB december 201812 jem stvarnem in hkrati še po svojem širšem družbenopolitičnem dogajanju nekaj povsem izvirnega in enkratnega, enkratnost nacionalne in socialne pre- obrazbe, ki je potekala revolucionarno. Ničesar iz NOB ni treba »izločati ali prebarvati« in to »tudi ni dopustno«. Pri tem Pleterski poudarja: »Edino dopust- no in potrebno je to, da bolje in globlje spoznavamo to edinstveno in enkratno dogajanje, ponazarjamo svetu njegovo singularnost (enkratnost). Široki svet bo pridobil, če jo bo opazil, saj so v njej navzoči tudi njegovi problemi.« Hitler je s svojim fašizmom in okupa- cijo za slovenski narod pomenil geno- cid, etnično čiščenje, ki ga je tudi izva- jal. Nam, Slovencem, je grozilo popolno izginotje, izbris z ozemlja, ki je bilo sto- letja naše, opozarja Pleterski. Hitler je »Slovence hotel izbrisati z evropskega zemljevida, na sredi nekdaj slovenske dežele, simbolno na blejskem otoku, pa je nameraval, v znak zmage tisoč- letnega nemškega rajha v tem prosto- ru, od nekdaj namenjenem germaniza- ciji, postaviti veličasten tempelj v čast germanskemu bogu Votanu. Slovenski Bled z vso slovensko deželo vred naj bi postal simbolno središče obnovljenega nemškega in njemu podrejenega evrop- skega poganstva.« Te besede zgodovi- narja se nas dotaknejo in partizanstvo kot vsesplošni ljudski upor je nastalo iz naše, najprej samo docela človeške pot- rebe po pravici do življenja in obstoja ‒ da preprosto obstanemo. In smo, ker smo se genocidu uprli in namesto sve- ta, prepolnega socialnih krivic, zahte- vali več pravičnosti za vse, za vsakega človeka. Ej, narod upornikov smo, ne hlapcev – hlapčevstvo nam je naša, slo- venska revolucija odvzela. Na srečo! Zgodovinar ni sodnik zgodovini Poudarjam, akademik dr. Janko Pleter- ski je bil partizan, ki izrecno opozarja, da zgodovinar ni sodnik zgodovini in tej, »ki se je že zgodila, ni upravičen dajati lekcij. O svoji upravičenosti je namreč ta zgodovina odločila sama.« Gotovo so revolucije »sestavina zgo- dovinskega toka družbenega razvoja človeštva«, dogajanje, ki je zelo burno, celo intenzivno, predvsem pa prekinja neko določeno stanje. Kontrarevoluci- je, tj. protirevolucije, pa so faze reakci- je oziroma poskusi restavracije stanja pred revolucijo. Kakor koli že, opozarja Pleterski, »sam tok zgodovine je nepo- vraten in ničesar dejansko že dogode- nega iz njega ni mogoče več izključiti ne v posledicah ne v vzročni povezano- sti. Izključevati oziroma preklicevati je mogoče ideje, ne storjenih dejanj. Vsa- ko tako izključevanje ali preklic ideje pa je že novo storjeno dejanje in odgovor- nost zanj bremeni novega storilca, brez vpliva na odgovornost storilcev vseh poprejšnjih. Iskanje odgovornosti za minula, v zgodovinskem toku storjena dejanja lahko zato služi njegovemu raz- laganju, nikoli pa vnazajšnjemu vredno- stnemu spreminjanju dogodenega sta- nja.« Torej! Danes, dvesto let od rojstva Karla Marxa (1818−1883), smo soočeni z megapošastjo, »ki straši po Evropi« in po vsem svetu, to je z globalizacijo, ki jo usmerja ideologija neoliberalizma; pri- haja do premoči ekonomije nad politiko, med njima razlika celo izginja. Iluzorno je pričakovati, da bo kakšna zapoveda- na etika – ponižnost in poslušnost, kot pred francosko revolucijo – opravljala funkcijo gasilca za številna kritična so- cialna vprašanja, in ta zapovedana etika se sklicuje na nekakšno krizo vrednot, ki je izmišljena. O tej tako imenovani krizi − čisti čvek − pa poslušamo že na vseh gasilskih veselicah. Naša revolucija je le slovenska Poraz zmagovalcev in zmaga premaga- nih je enako navdihujoča tema pri teh na levi kot onih na desni. Naša revolu- cija ni »velika francoska«, je le sloven- ska, takšna, kakršna je bila. Drugačne nismo imeli. Tukaj je, pa naj piše o njej Tone Svetina ali Drago Jančar: obema je ustvarjalni izziv, opozarja Janko Ple- terski. Predvsem gre za življenje samo, toda jaz osebno pogosteje prebiram Svetinova dela, kajti bil je zraven tak- rat, ko so ljudje okrog njega umirali, se borili in vztrajali, da ta naš narod sploh obstane. Zmage v vojni in tudi revoluci- je po njej in potem še desetletja pozneje osamosvojitve mnogi, tako kot akade- mik Pleterski, ne doživljamo kot zmago nekakšne kontrarevolucije. Kar je bilo, naj ne bo sredstvo za poli- tizacijo zdajšnjih problemov, in najslabši odnos do preteklosti je propagandisti- čen. Če počnemo to, potem se obnavlja- jo sile, ki so nekoč pripeljale do tragične- ga dogajanja, in tako nakopičena energi- ja – gorje – lahko spet izbruhne; vojna v Bosni je primer tega. So razlike, so na- sprotja, in ko se ta pojavijo, so trajne na- rave, nikdar več ne izginejo, med njimi sprava ni več mogoča. Povem pa odloč- no, da je vsem tem trajnim nasprotjem treba pustiti eno, in to svobodo. Kajti življenja ni onkraj svobode in samo svo- boden človek lahko živi in deluje moral- no. Hvaležna sem generaciji svojih star- šev, ki so sodelovali v NOB in revoluciji in mi trajno privzgojili zavest o tem, da takrat, ko smo socialno ogroženi, siro- mašni in ko nimamo zadosti sredstev za preživetje, tudi ne moremo uresničevati te najbolj temeljne človekove potrebe, namreč potrebe po svobodi. Svobode ni onkraj urejene, varne so- ciale za vse, za vsakega človeka in ne samo − tako po postmodernistično, post revolucionarno − za nekatere. Ni- kakršna visoko doneča retorika o duhu nove dobe kot »duhu razlik« ne more mimo tega, da je univerzalizem svo- bode pač v svobodi za vse in ne samo za nekatere. In v tem univerzalizmu je med drugim najbolj revolucionarno poslanstvo revolucij dvestotih let, ki so potekale, tu v Evropi – na srečo tudi pri nas −, in vplivale na dogajanje po vsem svetu. Zato nam Janko Pleterski glede revolucije svetuje: »Le voljni moramo biti, da sprejmemo njeno dediščino, dobro in slabo, brez izključevanja, za- molčevanja ali celo ponarejanja. Niko- gar ni, ki bi kaj plačal namesto nas in za nas. Seveda če hočemo še biti.« To pa vsekakor hočemo – stati in obstati. 13 Zadnji vzpon akademikov na vrh Triglava “Gora moje ljubezni” Z A N I M I V O S T I 13. septembra leta 1982 so se na vrh Triglava zadnjič povzpeli zna- meniti in zaslužni slovenski akademiki, profesorji, doktorji znano- sti, vsi že v častitljivih letih. To so bili: Bogdan Brecelj (me-dicina, 1906–1986), Janez Batis (veterinarstvo in mikro-biologija, 1919–2002), Lev Milčinski (psihologija, 1916–2001) in Ja- nez Milčinski (medicina in pravo, 1913– 1993). Za vse štiri znamenite osebnosti lahko potrdimo, da so bili skozi vse ži- vljenjsko popotništvo v vsej popolnosti navezani na naravo ter še posebno na gore in planinski gorski svet. Ker pa letos poteka 105 let od rojstva prof. dr. Janeza Milčinskega in 25 let od njegove smrti, si smemo upravičeno zapisati nekaj misli in besedil iz njego- ve zadnje knjige »Leta za pet drugih«. V poglavju »Tri lepe stvari« si je Janez Milčinski izbral: gore, letenje in knjige. Za Triglav pa je zapisal: »Triglav je bil in je še danes gora moje ljubezni«. V času študija je aktivno obiskoval gore. Od vrhov Julijskih Alp je poleg Triglava osvajal še Škrlatico in Jalovec. Vzpenjal se je na vrhove v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, na Stol in po gre- benih in vrhovih Košute, Kladva, Velke- ga vrha do Košutnikovega Turna. Uspel mu je vzpon v Visokih Turah – na Veli- kega Zvonarja. Z velikim navdušenjem pa je tudi s smučmi zahajal v zasnežene // BESEDILO IN FOTO: Franci Ekar predele Krvavca, Velike planine, okolice Planice, Vršiča. Kot strokovnjaka s področja sodne medicine, ko je tudi raziskoval in preu- čeval gorske nesreče, je Janeza Milčin- skega delo pripeljalo v gorsko reševal- no službo Planinske zveze Slovenije. Tu je deloval pri poučevanju prve pomoči v posebnih, zahtevnih gorskih razme- rah in pri raziskovanju vzrokov nastalih gorskih nesreč. Izjemno je cenil in spoš- toval gorsko reševalno delo srčnih in strokovno dovršenih alpinistov, gorskih reševalcev, še posebno Staneta Koblar- ja, Cirila Pračka, katerima se je odzval oziroma sprejel ponudbo na zimski vaji GRS v Kranjski Gori na pobočjih Vitran- ca za »ponesrečenca z vožnjo» v reše- valnem čolnu. Priznal je, da je bila to zanj velika izkušnja, in ob tem poudaril, da če bi bil v čolnu pravi ponesrečenec, bi to moralo potekati precej bolj počasi. Na Mrzli gori je bil Milčinski tudi priso- ten, ko so naleteli na dve trupli, ki sta že razpadali. Reševalci so ga takoj »zadol- žili«, naj te kosti kar sam pobere, ker je pač tega najbolj vajen. Naslednja izkuš- nja, ki jo opisuje Milčinski, pa je bila bolj globoka, drugačna, ko je na reševalni vaji nad Vršičem pri spuščanju z »ma- rinarjem«, v katerem je bila za »pones- rečenko« mlada aktivna planinka Roža Zabret, nanjo na glavo priletela precej velika skala. Vaja je tako takoj prešla v pravo zahtevno gorsko reševanje, v boj za ohranitev mladenkinega življenja. V letu 1982 pa se je akademiku Jane- zu in njegovim soakademikom planin- cem, bratu Levu Milčinskemu, Bogda- nu Breclju in Janezu Batisu, uresničila velika želja, da so se znova in še zadnjič povzpeli na vrh Triglava. In v knjigi je zapisano: »Takrat (13. september 1982, op. p.) smo v resnici zadnjič in v do- končno slovo pobožali hladno železno steno Aljaževega stolpa.« Zadnji vzpon akademikov s Kredarice do vrha Triglava sta spremljala gorska vodnika in gorska reševalca Emil Her- lec in Franci Ekar. V tej družbi pa je bil tudi aktivni planinec Branko Bračko. V času študija je Janez Milčinski aktivno obiskoval gore. Od vrhov Julijskih Alp je poleg Triglava osvajal še Škrlatico in Jalovec. december 201814 Okoljski opomnik Viri za življenje na Zemlji so omejeni, sedanji način življenja pa presega meje dopustnega izčrpavanja. Zmanjšujejo se možnosti za preživetje prihodnjih gene- racij, saj se povečuje izraba virov na nji- hov račun. V letu 2018 je svet dosegel dovoljeno mejo 1. avgusta, Slovenija pa je že 12. maja začela najemati dolg, ki ga bodo odplačevali prihodnji rodovi. I N T E R V J U // BESEDILO: dr. Maca Jogan // FOTO: osebni arhiv A. Slameršek Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Bitka za reko traja že 30 let Boj za ohranitev reke Mure traja že vrsto let, v njem pa sodeluje vrsta društev in posameznikov, ki se zavedajo odgovornosti do naravnega oko- lja. Širša javnost je vse bolj seznanjena s prizadevanji, da bi Muro obranili pred plenilskimi namerami potencialnih graditeljev hidroelektrarn. Ali lahko orišete zgodovino boja, ki poteka pod geslom Rešimo Muro? Kdaj se je prebudila zavest o mnogostran- skih negativnih posledicah za življenje ob tej reki, če bi se začel uresničevati načrt o graditvi hidroelektrarn? Kdo so bili začetniki in pobudniki v tem dogajanju? Boj za reko Muro in zavest o negativnih posledicah segata že v 80. leta prejšnje- ga stoletja, ko je potekala prva bitka za ohranitev te reke. V 80. letih je bil glavni akter Štefan Smej v sodelovanju z Igna- cem Medenom in Matjažem Ježem, omeniti pa velja tudi Stanislavo Dešnik, ki še danes sodeluje v številnih dejavno- stih za ohranitev reke Mure. Sodelova- le so tudi številne znane osebnosti, kot so Vlado Kreslin, Vlado Žabot, Vlado Poredoš, Feri Lainšček itd. Domačini omenjajo tudi Slavka Švendo. Po do- bljeni bitki v 80. letih so se nadaljevala prizadevanja za zaščito reke Mure. Na pobudo Zveze ribiških družin Pomurja, LTO Ljutomer, društva Tabrih, Marko s. p., krajina, PRA Ljutomer so se prip- ravile strokovne podlage za razglasitev Regijskega parka Mura. Društvo Tabrih iz Razkrižja že skoraj 20 let organizira Ramsarski pohod ob reki Muri ob sve- tovnem dnevu mokrišč (2. februar) in si tudi prizadeva, da bi reka Mura postala Ramsarsko območje. Na pobudo Darka Lorenčiča se je leta 2009 osnovala Zve- za društev Moja Mura, ki danes združu- je več kot 25 društev. Potem so bila tukaj še različna dru- ga društva, ki so si prizadevala za oh- ranitev reke Mure, kot sta npr. društvo Mavrica in Murska liga pod vodstvom Velimirja Turka, omeniti velja še Jo- žeta Hartmana, ki se je bojeval proti onesnaževanju voda v Pomurju, dru- štvo GA-PO-RA iz Gornje Radgone, ki že tradicionalno več kot 30 let organi- zira plavanje po reki Müri s sloganom »Za čiste vode!«, ZTK Beltinci pod vod- stvom Tineta Mlinariča, ki si prav tako že zelo dolga leta prizadevajo za ohrani- tev reke Mure pred pohlepom kapitala. V 90. letih so se začela prizadevanja za zaščito reke Mure tudi na mednarodni ravni, med njimi je treba omeniti Marti- na Schneiderja-Jacobyja (EuroNatur) in Davida Reederja (WWF), pobudnika za nastanek petdržavnega biosfernega ob- močja Mura–Drava–Donava (»evropska Amazonka«). Leta 2011 so v madžar- skem mestu Gödöllő ministri, pristojni za varstvo okolja in ohranjanje narave, iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije podpisali skupno deklaraci- jo za ustanovitev biosfernega območja Mura–Drava–Donava, ki jo je podprl tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Idejo biosfernega območja so nadaljevali Arno Mohl (WWF), Damijan Jaklin (župan občine Velika Polana) in Damijan Denac (DOPPS). Leta 2015 pa se je zapisalo tudi v Regionalni razvoj- ni program Pomurja 2014–2020, da sta glavna cilja Pomurja razglasitev Bios- fernega območja Mura in Krajinskega parka Mura. Letos 25. julija je bila Mura razglaše- na za biosferno območje pod okriljem UNESCA s podporo vseh 16 občin, ki se raztezajo vzdolž Mure. Bitka pod geslom Rešimo Muro se je začela leta 2016 pod mojim koordinatorstvom na pobudo ljudi, ki jih žal za zdaj zaradi nji- hove varnosti še ne morem imenovati. Omenim pa lahko Željka Šalamuna, ki je leta 2009 celo ustanovil pomursko sekcijo DOPPS (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije) z name- nom ustaviti načrte za HE na Muri in je glavni »krivec«, da sem sprejela vlogo koordinatorice kampanje Rešimo Muro. Zasnovala sem strategijo kampanje, ki je bila zastavljena tako ambiciozno, da mi je Arno Mohl iz WWF rekel: »Se za- vedaš, da si samo ti zaposlena v kampa- nji?« Moj odgovor je bil: če želimo us- peti, je to edina pot. Izvajanju strategije so se pridružili lokalne nevladne orga- nizacije in domačini. Danes kampanjo podpira več kot 70 lokalnih, regional- nih, nacionalnih, tujih in mednarodnih nevladnih organizacij, številni strokov- njaki s področja naravoslovja in druž- boslovja ter znane osebnosti. Zbrali smo tudi 77.310 podpisov pe- ticije za ohranitev reke Mure. Poudariti velja kup ljudi, ki pripomorejo k bitki za Muro in so dodali svoj kamenček v ta veliki mozaik: to so Društvo za preuče- vanje rib Slovenije (DPRS), ki smo od- govorni za vodenje postopkov v kam- panji Rešimo Muro in dajemo popolno podporo nevladnim organizacijam, ki so stranke v postopku. Tomaž Petrovič, odvetnik v kampanji, Maja Kaučič, ki je poskrbela za grafično podobo kam- panje, Suzana Kolbl, Milan Rus in Janja Šafarič, ki imajo velike zasluge na po- dročju kmetijstva in da je vlada potrdila nominacijo za biosferno območje Mura, V Pomurju se izvaja promocija HE tudi na zavodih za kmetijstvo, kjer so postavljeni veliki reklamni panoji. Energetiki financirajo tudi diplomske naloge, ki so pisane njim v korist. Prav tako so zelo močno prisotni v medijih. 15 Sonja Bezjak, Darja Farasin in Reinhard Padinger iz Muzeja norosti Trate, ki bi- jejo bitko na področju kulturne dedišči- ne in za človekove pravice ljudi ob reki Muri, Boris Bezjak in Marijan Gaber iz RD Paloma, Sladki Vrh, ter Vlado Dr- varič, RD Radgona, ki si prizadevajo za ohranitev rib in revitalizacijo reke Mure, Jernej Törnar, Tadej Törnar, Nataša Ba- vec in Anja Kristl, ki so veliko prispeva- li k zbiranju podpisov peticije, Tinekov brod na Muri, Elica Horvat ZTK Beltin- ci (Otok ljubezni Ižakovci), Simona in Denis Cizar ter Murski čolnar, ki pro- movirajo turizem v regiji, predstavniki Zveze društev Moja Mura Samo Tuš, Stojan Habjanič, Simon Balažic in Mar- jan Maučec, Gimnazija Frana Miklo- šiča Ljutomer, ki so pod mentorstvom profesorja Ludvika Rogana posneli do- kumentarni film o negotovi usodi reke Mure z naslovom Pravijo ji dom, na pobudo profesorice Gite Fras so dija- ki pripravili protestni shod proti HE na Muri, pod mentorstvom Staša Rudolfa so učenci OŠ Veržej posneli kratki film uničenja vodnega habitata reke Mure z naslovom True gold. Kako so se na začetke vašega boja od- zivali in se odzivajo ljudje, ki živijo ob Muri oziroma na celotnem območju, ki »diha« s to reko? Ali se krepi ozavešče- nost o ogroženosti vsega življenja ob morebitni enostranski podreditvi reke energetskim potrebam v zadnjih letih? Zgodba o zaščiti Mure je od prve bitke ves čas živela, vendar pa je bila zavest o Muri in pomenu HE za naravo in življenj- sko okolje med prebivalstvom na začet- ku kampanje zelo majhna, saj je v tem času energetski lobi zelo intenzivno za- vajal in prepričeval ljudi o koristih HE. Zato smo potrebovali zelo veliko ener- gije in časa, da so se povezale obstoje- če iniciative in smo ljudem predstavili dejansko stanje. Ozaveščenost lokalne- ga prebivalstva o grožnji HE njihovemu okolju in naravi je od začetka kampanje do danes močno narasla. S kakšnimi bolj ali manj prikritimi oblikami enostranskega vplivanja na ljudi, da bi verjeli v pozitivne posledi- ce energetske (zlo)rabe Mure, ste se srečevali? Zagotovo je najspornejši projekt Modri Jan pod okriljem Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) in Dravske elektrarne Maribor (DEM) za otroke v starosti od 4 do 12 let. V okviru tega projekta na- staja revija Modri Jan, za katero je celo Zavod za šolstvo RS potrdil, da gre za prikrito oglaševanje. Za ta projekt ot- roci rišejo risbice, nagrajene so tiste, na katerih so narisane hidroelektrarne, podeljevali so jim finančne nagrade od tisoč evrov naprej. V Pomurju se izvaja promocija HE tudi na zavodih za kme- tijstvo, kjer so postavljeni veliki reklam- ni panoji. Energetiki financirajo tudi diplomske naloge, ki so pisane njim v korist. Prav tako so zelo močno prisotni v medijih. Katere ustanove, ki na ravni države in nižje skrbijo (ali bi morale skrbeti) za vode in sploh okolje, ste do zdaj že seznanili s svojimi zahtevami? Z zahtevami smo že seznanili Zavod RS za varstvo narave, Zavod za ribištvo, Ministrstvo za okolje in prostor, Mini- strstvo za infrastrukturo, Državni zbor RS in Vlado RS, na sestankih pa tudi Di- rekcijo RS za vode, Ministrstvo za kultu- ro, Ministrstvo za zdravje. Posebno nas zanima, kakšne so vaše izkušnje z državno upravo, ministr- stvom za okolje z ustreznim direkto- ratom, ali ste na teh mestih naleteli na ovire (na kakršne običajno naletijo tisti, ki jim je mar za ohranitev narav- nih virov)? Z državno upravo so izkušnje zelo sla- be, kar kaže na moč energetskega lo- bija. Kršijo nam pravice, ki nam jih določa zakonodaja. Imamo izjemno velike težave z vstopanjem v postop- ke kot stranke v postopku, praviloma nas ignorirajo ali zavračajo, pravico dobimo šele po tožbah na upravnem sodišču. Prav tako nam onemogočajo dostop do informacij javnega znača- ja, v tem primeru se obračamo na in- formacijsko pooblaščenko. V primeru Akcijskega načrta za obnovljive vire energije je celo ministrstvo za infra- strukturo vložilo tožbo na odločbo in- formacijske pooblaščenke. Seveda je ministrstvo izgubilo tožbo, saj je šlo za informacije javnega značaja. Prav tako nam kršijo pravice stranke v postopku. Onemogočajo nam sodelovanje v po- stopkih, kot so na primer usklajevalni sestanki, sproten vpogled v dokumen- tacijo, sprotno podajanje pripomb in drugo delovanje, povezano s postopki. Tako lahko sodelujemo samo v zadnjih fazah postopkov, to so javne obravna- ve/ razgrnitve, ko pa v bistvu ni več mogoče vplivati na postopke, saj so javne obravnave namenjene samo še lepotnim popravkom. Državna upra- va daje veliko prednost investitorjem, nevladne organizacije in civilne inici- ative pa žali, se vede do njih ignorant- sko, arogantno in poniževalno. Izkori- ščajo moč položaja in onemogočajo sodelovanje javnosti. Kako ocenjujete vlogo javnih medijev (občil) v prizadevanjih za pošteno in verodostojno obveščanje o resničnih težavah v zvezi z enostranskim prilaš- čanjem reke Mure? V primerjavi z drugimi območji v Slo- veniji mediji v Pomurju precej dobro opravljajo svojo vlogo. Verjetno lahko to pripišemo že več kot 30 let trajajoči bitki za Muro, saj so med novinarji tudi taki, ki jim seže spomin še v prvo bitko in so z »umazanim« početjem energe- tikov že zelo dobro seznanjeni, zato jih je težje tudi kupiti/podkupiti. Vseeno pa je v ozadju kapital, tako da so v me- dijih še vedno objave v podporo ener- getskemu lobiju. december 201816 Mitingu resnice so pred 29 leti odločno rekli NE Sever je ostal in obstal O B L E T N I C A Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Društvo ve-teranov Sever Severne Primor-ske sta ob 29. obletnici akcije Sever 30. novembra v športni dvorani Gimnazije Nova Gorica pripravila Spo- minski dan združenja Sever. Zbrane sta nagovorila zdaj že nekdanji novogoriški župan Matej Arčon in pod- predsednik ZPVD Sever Alojzij Klanči- šar, slavnostni govornik pa je bil Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve. V preddverju športne dvorane so pripravili tudi sprejem za svojce padlih policistov in za ranjene policiste v vojni leta 1991. Leta 1989 so takratni organi za not- ranje zadeve z akcijo Sever zaščitili de- mokratične procese v Sloveniji in tako omogočili demokratične volitve ter na- stanek samostojne in neodvisne države Slovenije. Akcija Sever je pomemben prispevek k osamosvojitvenim proce- som, o katerih javnost premalo ve. Pred 29 leti je Slobodan Milošević stopnjeval unitaristične težnje. Z dob- ro pripravljenimi in izurjenimi mitinga- ši in s prevaro, da se dogaja ljudstvo, je Jugoslavijo spreminjal v veliko Srbijo. Padla je Črna gora, padlo je Kosovo, padla je Vojvodina. Bo padla tudi Slo- venija? V Sloveniji so bili angažirani vsi organi za notranje zadeve, krimina- listična služba je bila na terenu skupaj z milico, državna varnost je skrbela za informacije, logistika in oskrba enot na terenu sta bili v polni pripravljenosti, v Policijski akademiji so bile stacionirane rezervne enote milice. Železničarji so odpovedali prevze- manje vseh vlakov iz drugih republik. Strojevodje so se odločili, da vlakov ne bodo vozili. V pripravljenosti so bili UKC Ljubljana in drugi zdravstveni za- vodi, zapori. Mitingu resnice se je eno- tno in odločno reklo NE. Z odlično vodeno in izvedeno akcijo, poimenovano Sever, po kateri so po- licijski vojni veterani '91 poimenova- li svoje združenje, so bili zagotovljeni javni red, varnost in mir ter prepreče- ne posledice soočenja več deset tisoč demonstrantov s prebivalci Slovenije. V akcijo je bilo vključenih okoli 6.500 pripadnikov aktivne in rezervne sesta- ve organov za notranje zadeve. Slo- venska milica je takrat dokazala, da v Sloveniji veljata red in zakon in da demokratizacija poteka zakonito in organizirano. Zaščiteni so bili demo- kratični procesi v Sloveniji, ki so nato omogočili demokratične volitve in na- stanek samostojne in neodvisne drža- ve Slovenije. Mitinga ni bilo, Sever je ostal in obstal.V kulturnem programu so nastopili Policijski orkester, Moški pevski zbor Provox s sopranistko Po- lono Kante Pavlin, Aleks Pavlin in Vo- kalna skupina Vogrinke. Odmevi iz ječe I. Divji od besa pred mano stojijo, muke obetajo, s puško grozijo; ves so obraz mi že opljuvali, z bikovko bili me, zasramovali. Čakam, utrujena, ur še strašnejših, k nebu v trenutkih zrem najbridkejših. Jočem, kot jokal je Kristus potrti; žalostna meni je duša do smrti. II. Lepo tam zunaj trate zelene, cvetovi pisani po njih dehte. Le k meni noče ljubljena pomlad, da bi prinesla srcu sladkih nad. Razjeda dušo grenka mi bolest in piše vanjo žalostno povest o skritih solzah v mojih težkih dneh, ki noč in dan skelijo me v očeh. Li bo podrl na tla me križ težak? Pod njim se že ustavlja mi korak. Oziram onemogla se okrog: Zakaj zapustil si me, Bog, moj Bog! III. Blodile misli so mi skozi noč, nemirne v temi so miru iskale; pred novim dnem so v strahu trepetale In žgale me v srce ko plamen vroč. Brez nad in sonca je bilo srce, trpljenje vse ko prah je poteptalo. Pred mano dvomov sto in sto je vstalo, ki so prežali name iz teme. Zakaj si toliko mi dal gorja, neskončni Bog, ki si dobrota sama? Kako sem bala se, da bo med nama nastal prepad brez koncev in meja. Dopustil tega nisi, o Gospod: Ti srcu mojemu si vero vrnil, da ne bi čez in čez ga mrak zagrnil. Zaznamoval takrat si mojo pot. Spet začutila v sebi sem pokoj – in upi so v srce se povrnili. Ne bodo me viharji še zlomili, saj dvignil se k nebesom duh je moj. Ljubka Šorli (Besedilo je nastalo 24. 4. 1944 v Tolminu) Spominski dan združenja Sever v Novi Gorici 17 O B L E T N I C A 70-letnica Zveze koroških partizanov Koroški Slovenci so se uprli nacistični Nemčiji Več kot tisoč ljudi iz Avstrije, Slovenije, Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine se je 10. novembra udeležilo slavnostne akademije ob 70-letnici Zveze koroških partizanov (ZKP). Hala 2 celovškega sejmišča je bila zasedena do zadnjega kotička. To je bila protifaši- stična proslava evropskih razsežnosti in manifestativno potrdilo, da je zamisel zavzemanja za humanost in proti nasilju, proti kolabo- raciji in slehernemu spodjedanju demokratičnih in protifašističnih temeljev sodobne Evrope, proti rasizmu in antisemitizmu še kako živa in zasidrana med ljudmi. Vrsta dogodkov ob jubileju se je začela z delovnim sreča-njem borčevskih organizacij, spominskih pobud in zdru- ženj žrtev nacionalnega socializma s Koroškega oziroma iz Avstrije, Sloveni- je, Italije, Hrvaške ter Bosne in Herce- govine. Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov, Tit Turnšek, pred- sednik ZZB NOB Slovenije, Franjo Ha- bulin, predsednik Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Republike Hrva- ške, Fillipo Giuffrida, član predsedstva vseitalijanskega Združenja protifašistov ANPI, Peter Gstettner, dolgoletni pred- sednik Komiteja Mauthausen Kärnten Koroška, Mirko Messner, Barbara Ste- iner in predstavniki društva TIGR so ugotovili naraščanje in krepitev neona- cističnih in revizionističnih pojavov ter potvarjanja zgodovinske resnice in poz- vali k evropskemu povezovanju protifa- šistov. Strinjali so se, da je treba delati z mladino ter odločno zavračati potvar- janje zgodovine partizanskega upora in solidarnost vseh demokratičnih sil. Soglasno so sprejeli Celovško izjavo, v kateri so med drugim zapisali: »Zelo zaskrbljeni ugotavljamo, da se v Evro- pi desni ekstremizem, nacionalizem, protisemitizem in rasizem uveljavljajo oziroma da ga skušajo razne politične struje vse bolj uveljaviti. V Avstriji in v Italiji so na primer že del oblasti ali pa kot vladne stranke določajo politiko. Rasistične in do migrantov sovražne usmeritve že postajajo del političnega mainstreama in že v skrb vzbujajoči meri spreminjajo politično ozračje; bati se je, da bo ekstremna desnica v Evrop- skem parlamentu narasla od do zdaj 35 na več kot sto mandatov. To ni samo izraz krize evropske integracije, to tudi resno ogroža protifašistični konsenz, ki je bil do zdaj nesporen v širokih prede- lih Evrope. Danes pa protifašistično usmerjenost ogrožajo tudi težnje družbenopolitič- ne sredine, ki gradi ideološke mostove do protimigrantske in rasistične desni- ce. Ugotavljamo, da vladajoča politična miselnost in miselnost v Evropi trmasto sledita viziji neoliberalne preusmeritve kontinenta, s tem pa se poglablja soci- alna negotovost široke množice prebi- valstva, populistom pa se tako odpirajo nova politična polja in nove možnosti. Ne želimo gledati prekrižanih rok, kako naraščajo socialna negotovost, strah pred revščino in eksistenčna breziz- hodnost. Dejavno se hočemo upreti tudi pojavom, da razočaranje nad poli- tičnim sistemom prerašča v strinjanje s tem, da postajata nekaj sprejemljivega nacionalistična demagogija in podpora desno ekstremnim strankam, ki jim je demokracija tuja.« Slavnostni govornik je bil predsednik ZKP Milan Wutte. V uvodu je dejal, da se Zveza koroških partizanov ne bo od- rekla svoji zgodovini, ki je tudi zgodo- vina zmage nad nacizmom. Povod za iskro upora, ki se je leta 1941 po vdoru Nemčije v Jugoslavijo vnela v Sloveni- ji, je bil množični pregon koroških Slo- vencev leta 1942. Koroški Slovenci so se skupaj z zavezniškimi silami in jugo- slovanskimi partizani kot edina organi- zirana sila na tleh takratnega nemškega rajha (in tudi na avstrijskih tleh) bojevali proti nacistični Nemčiji. Sad partizan- skega upora sta Avstrijska državna po- // BESEDILO IN FOTO: Andrej Mohar godba in člen 7, ki še ni izpolnjen. Kljub poraznim posledicam povojne nemško- nacionalne politike je dialog med koro- škimi Slovenci in navzven neobhoden. Biti mora odkrit in enakopraven, te- meljiti mora na protifašistični tradiciji s skupno voljo za dokončno izpolnitev vseh pravic iz člena 7, brez potvarjanja zgodovine in opravičevanja storilcev, in odločen boj proti vsem pojavom neo- nacizma in fašizma. Wutte se je zahva- lil vsem, ki so delovali v prid koroških Slovencev. Brez njih partizanski upor ne bi bil uspel, brez njih bi v zadnjih letih zapravili še zadnji narodnostni ugled v avstrijski družbi. Zvezi koroških partizanov sta za ju- bilej čestitala Tit Turnšek, predsednik Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije, ki prav tako letos sla- vi svojo 70-letnico, in Oleg Kalinin, tajnik predsednika Zveze veteranov Ruske federacije, ki je Milanu Wutte- ju podelil tudi odlikovanje federacije. Moderatorka Danica Urschitz-Thaler je med drugim dejala, da je to prosla- va organizacije, ki je združila vse, ki so se bojevali za zlom nacizma, za social- no pravičnost in za preživetje sloven- skega jezika in kulture. Zveza koroških partizanov je nastala iz Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki kot del zavezniških sil ni le močno pripo- mogla k zlomu nacističnega režima, temveč je odločilno prispevala tudi k osvoboditvi Avstrije izpod nacizma. Pod okriljem OF so se za svobodno in demokratično Avstrijo bojevali tudi trije avstrijski bataljoni. V kulturnem programu so nastopili Združeni moški zbori Slovenske pros- vetne zveze, vodil jih je Božo Hartman, na harmoniki pa spremljal Roman Ver- del, mešana recitatorska skupina mla- dih Teatra 3 in Šchok SPD Trta v Žitari vasi, Primož P. RAM Siter, Darko Ni- kolovski, Marjetka Popovski in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. december 201818 Delovanje kaplana Ivana Lavriha v Dobrepoljski dolini Kdo je začel bratomorno vojno? Z LO Č I N I O K U PAT O R J E V Po kapitulaciji kraljevine Jugoslavije so v Dobrepoljsko dolino priš- li Italijani. Skoraj nihče od prebivalcev ni bil naklonjen okupatorju, zato so prebivalci že jeseni leta 1941 pomagali prvim partizanskim skupinam in so jim v gozd vozili hrano. Konec marca leta 1942 se je v Dobrepoljski dolini nastanila manjša skupina partizanov 1. čete Dolenjskega bataljona, ki so se tja zatekli po napadu na Žužem- berk. Kmalu je postala del na začetku aprila 1942 ustanovljenega Dolenjske- ga odreda. Taborišče so si uredili v Ko- zarjevem logu pri Kompoljah, približno 800 metrov od ceste, ki je povezovala Videm s Suho krajino. Partizansko po- veljstvo je prevzelo nadzor tudi nad za- drugo v Vidmu, ki je bila dobro založe- na s hrano, z namenom, da vsem zago- tovijo prehrano. Nekega večera na začetku aprila 1942 so v zadrugo vdrli štirje fantje, ki pa niso naredili velike škode ali odnesli kaj omembe vrednega. Šlo je bolj za vlom iz objestnosti. Partizani sprva niso ime- li niti namen preiskovati vlom, nato pa je iz štaba 1. bataljona Dolenjskega od- reda prišla zahteva, naj se ugotovi, kdo je vlomil. Partizanska patrulja je kmalu prijela Jožeta Prijatelja (Zagoričanov Joško) in Vinka Peterlina (Mihcov Vin- ko) iz Vidma ter Antona Kožarja iz Bru- hanje vasi in Lojzeta Ivančiča z Blok, ki so se partizanom javili sami. Vinko Pe- terlin je bil kovaški pomočnik, vsi drugi pa so bili mesarski pomočniki. Patrulja jih je odpeljala v partizansko taborišče, kjer so bili zaslišani. Vsi so priznali vlom ter se izgovarjali, da so to naredili iz ob- jestnosti in ne iz koristoljubja. Partizan- sko poveljstvo jih je opozorilo, da se to ne sme početi in naj tega ne ponovijo, ter jih izpustilo domov. Naslednji dan se je v taborišče pripeljal kaplan Ivan Lavrih, ki je bil tudi gimnazijski sošo- lec in prijatelj partizanskega poveljnika Janeza Marna - Črtomira Mraka. Moj brat je takrat čistil travnik poleg tabori- šča in videl, kako se prereka s partizani. V štabu, je poveljstvu nekaj razlagal in krilil za rokami, nato pa je bila iz tabo- rišča spet poslana patrulja, ki je vse štiri fante pripeljala nazaj. Tokrat jim je bilo sojeno pred bataljonskim sodiščem, kjer je imel glavno besedo poveljnik Janez Marn - Črtomir Mrak. Vsi štirje so bili 9. aprila 1942 ustreljeni in pokopani v goz- du blizu taborišča. Nekaj dni pozneje je bila opravljena tudi preiskava pri trgov- cih Štefanu Mustarju in Francu Babiču iz Kompolj. Pri njiju so našli hrano, ki sta jo skrila, ker je tako naročilo parti- zansko poveljstvo za primer, če v dolino vdrejo Italijani. Oba sta bila obsojena na smrt in ustreljena blizu taborišča. Vse te obsodbe in usmrtitve so zelo slabo od- mevale po Dobrepoljski dolini in so ljudi odvrnile od partizanov in Osvobodilne fronte. Ljudje so bili najbolj razočarani in sumničavi zato, ker so partizani ubili »svoje« ljudi, saj so bili štirje ubiti fan- tje pobudniki upora proti Italijanom že v letu 1941, oba trgovca pa sta podpi- rala Osvobodilno fronto. Zato sta se v dolini začela širiti nezaupanje in sov- raštvo proti partizanom. Delovanje ba- taljonskega poveljnika Janeza Marna - Črtomira Mraka in kaplana Ivana Lavri- ha je poleg nezadovoljstva ljudi povzro- čalo tudi razkroj v bataljonu, zato se je partizansko poveljstvo odločilo za pre- iskavo proti kaplanu Lavrihu. Takoj ko je prišla depeša o preiskavi, je poveljnik Janez Marn - Črtomir Mrak s kolesom odbrzel do kaplana Lavriha v Videm. S kolesoma sta odvihrala do Zdenske vasi in kolesi pustila pri Antončkovi hiši, nato sta se zatekla v italijansko postojanko Sv. Anton, iz nje pa potem pobegnila v Ljubljano. Oba sta se pozneje vrnila: ka- plan Ivan Lavrih kot eden od poveljni- kov bele garde v Dobrepoljski dolini že poleti leta 1942, Janez Marn - Črtomir Mrak pa je do konca vojne deloval kot poveljnik četniškega Dolenjskega odre- da in vodja črnorokcev. Smrt v bližini Kompolj Italijani so se v Dobrepoljsko dolino vrnili med veliko poletno ofenzivo av- gusta leta 1942. Konec avgusta 1942 so // BESEDILO: E. Mesojedec // FOTO: arhiv SB zasedli Videm in Zdensko vas ter takoj zaprli vse moške in jih preverjali. Itali- janski oficir je po vnaprej pripravljenih seznamih klical moške ter jih razporejal v skupine. Večino so jih izpustili domov, sedemnajst mož in fantov pa so 29. av- gusta 1942 odpeljali v bližino Kompolj, kjer je bilo prej partizansko taborišče, in jih tam ustrelili. Izmed zaprtih so nato še okoli trideset moških in nekaj de- klet odpeljali v internacijo. Z italijansko vojsko, ki je med svojo ofenzivo povsod, tudi v Dobrepoljski dolini, ustanavljala belogardistične posadke oziroma skupi- ne vaških straž, se je vrnil tudi kaplan Ivan Lavrih. Postal je eden od belogar- dističnih poveljnikov v Dobrepoljski dolini. Kmalu nato so belogardisti tudi mene skupaj s Pirčevim Stanetom pri- peljali v Jakličev dom na Vidmu. Od naju so zahtevali, naj prineseva vse orožje in strelivo, ki ga imava, saj so ve- deli, da sva sodelovala s partizani. Šla sva na naš skedenj in izkopala torbico, v kateri je bilo okoli sto izpraznjenih na- bojev in signalna pištola. To sva prines- la v postojanko, kjer sva nato približno dve uri sedela na klopi, ki je bila poleg mize, narejene iz hlodov. Okoli poldne- va je prišel glavni zasliševalec, kaplan Ivan Lavrih. Pogled na prineseno ga je 19 močno razburil. Ko sem mu rekel, da je to vse, kar imam, sem dobil močno klo- futo. Takoj se je zbralo nekaj belogar- distov, ki so me prijeli in vrgli na mizo. Držali so me za roke in noge ter me leže- čega na trebuhu trije pretepali, drugi pa so gledali. Tako so me tepli kakšno uro in pol, nato pa je bratova žena prines- la kosilo. Prosila me je, naj jem, vendar niti gledati nisem več mogel. Belogardi- sti pa so mi rekli, da me bodo ob petih ubili, če ne prinesem puške, da jamo že kopljejo. Ko sta bratova žena in mama Pirčevega Staneta odšli, so me začeli še huje tepsti, s puško po zadnji plati in z rokami po glavi. Sam nisem dal glasu iz sebe, zato je bilo bolj slišati vpitje mojih mučiteljev. Tiho sem prenašal mučenje, dokler se ni Simon iz Podgore domis- lil zvezati dveh pušk skupaj, in začel je mlatiti po meni. Nekdo drug iz Kompolj pa je skupaj zvezal dve šipki za čiščenje puškine cevi ter me z njima začel tolči po glavi. Po takšnem izživljanju sem po štirih urah ponorel, se jim iztrgal in sko- čil z mize ter dejal, naj me ustrelijo ali izpustijo, saj tega ne prenesem več. Člo- vek iz Kompolj mi je dejal, da me bodo kar takoj ustrelili. Vzeli so dolgo franco- sko puško na tri naboje, vanjo pa vstavi- li slepe naboje brez krogle. Nastavili so mi jo na prsi in sprožili. Močno je poči- lo in prepričan sem bil, da je šla krogla skozme. Pomislil sem, da to ni tako huda smrt, in padel na tla. Dva od belogardis- tov sta me nato pospravila na slamnato ležišče. Kmalu pa je bil pri meni nekdo iz Podgorice, ki me je nagovarjal, da če prinesem vse orožje, ki ga imam, me bo kaplan Lavrih izpustil. Tudi on je pou- daril, da mi že kopljejo jamo in da bom ob petih popoldne ustreljen. Vsi belo- gardisti so bili prepričani, da me bodo ob petih res ustrelili. Pet minut pred peto je prišel italijanski rabelj – fašist s črno čepico. Pokazal mi je prstan z ve- liko mrtvaško glavo in rekel, da bom to jaz čez pet minut. Ob petih me je rabelj prijel za ovratnik srajce in me peljal na pokopališče k spomeniku padlim v prvi svetovni vojni. Naslonil me je na podstavek spomenika, napolnil pištolo in mi potegnil srajco s prsi. Pištolo mi je naslonil na prsi, sam sem se že kar odločil, da padem na levo stran, in sko- raj že začutil bolečino skozi srce. Toda rabelj ni ustrelil, ampak me je spet prijel in odvlekel nazaj v Jakličev dom ter me vrgel na tla. Kaplan Lavrih mi je dejal, da me ne smejo ustreliti, dokler se ne pripelje italijanski colonello, polkovnik. Dali so me v dvorano na oder na slamo, ki je bila polna bolh. Vsakih deset minut je vstopil italijanski voznik, ki je pripe- ljal hrano in potrebščine za italijansko vojsko, jaz pa sem se vsakokrat zdrznil, da je prišel colonello. Ustna oporoka Medtem sem Pirčevemu Stanku po- vedal svojo ustno oporoko, komu naj pripade kaj mojega, pa tudi naj ljudem pove, kaj so delali z mano in kdo me je mučil. Okoli devete ure zvečer je vsto- pil v dvorano kaplan Lavrih in vprašal, kdo gre k spovedi. Pirčev Stanko je re- kel, da bo šel, jaz pa sem molčal. Stanku je nato naročil, naj me odvleče domov, ampak da zjutraj morava biti nazaj. Pos- tal sem spet močan, sam sem se dvig- nil, a sem komaj lahko hodil. Vse me je bolelo, jesti nisem mogel, celo noč sem zato prebedel. Dopoldne okoli devete ure je pome prišel slovenski karabinjer iz Ponikev in me najprej ozmerjal, ker nisem prišel v Jakličev dom, kot mi je bilo naročeno. S Stankom bi morala po- ribati tla, vendar se naju je karabinjer usmilil, ko je videl, v kakšnem stanju sem. Oba je potem poslal domov. Kaplan Ivan Lavrih je bil med povelj- niki dobrepoljskih belogardistov vse do kapitulacije Italije, ko se je skupaj z drugimi zatekel v Turjaški grad. Ko so partizani zavzeli Turjak, je bil ujet in v Kočevju obsojen, vendar je zaklal stražarja in pobegnil ter do konca voj- ne deloval proti partizanom, ob kocu vojne pa je pobegnil v Ameriko in pos- tal kmetovalec. Balada Bil čas je trpek in grenak, bil čas strupen je, mrk in trd. Nekomu klecnil je korak, nekoga je objela smrt. Za ščit zastavil je srce nekdo, ki je odšel na pot, za ščit zastavil je srce zavoljo žalostnih sirot. Široko je oči odprl, s ponosom stopil pred cevi in padel je, a ni umrl, v vseh srcih živih še živi. Adolf Šinkovec – Črtomir Boris Paternu (ur.): Slovensko pe- sništvo upora, 2. knjiga Partizanske. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 446. Po vodo hodimo na korito Majhen in vlažen je naš dom, po vodo hodimo na korito, elektriko proizvaja agregat, streha je kakor sito. Alenka in Jure hodita v šolo, a kje naj se učita, med posteljama je malo prostora, toliko, da na tleh klečita! Ne moremo jima kupiti knjig, Jure tudi računalnika nima, še nikoli v življenju ni jedel fig, zebe nas, bliža se zima! Le kje naj dobimo denar, kdaj pa kdaj nam ga posodi mama, če moreva, ji ga vrneva, a težko je bolna, potrebuje ga sama! Jože Sevljak (Iz zbirke Pesmi jeze in upora I) december 201820 Kasse Sebero, kazahstanski junak in partizan Zgled mladim iz Povirja za pouk o protifašizmu O B L E T N I C A Ob kapitulaciji Italije septembra leta 1943 so številni množično poprijeli za orožje razpadle italijanske vojske in se vključili v parti- zanske enote. Nemške okupacijske sile, ki so nadomestile italijan- sko oblast, deloma pa so jo vključile v svoje vojaške strukture, so zelo hitro spoznale, da je treba ljudsko vstajo zatreti na najokrut- nejši mogoči način. Že konec septembra leta 1943 so s svo- jimi silami šli od vasi do vasi po Primor- skem, zažigali hiše in moške odganjali v zapore, ženske v taborišča. Kosove- lova brigada, ustanovljena septembra leta 1943, se ni utegnila niti postaviti v postroj ob ustanovitvi, že se je morala spopasti z nemškimi silami. Za okrepi- tev svojih sil so nemške enote morale na Primorsko pripeljati enote z drugih vojskovališč. Po kapitulaciji Italije so v partizanske enote začeli prihajati tudi sovjetski dr- žavljani. Nekateri so pobegnili iz avstrij- skih ali italijanskih delovnih taborišč in se pridružili partizanom. Poleg pobeg- lih ujetnikov so se v partizanske enote vključili tudi tisti, ki so dezertirali ali so jih zajeli v spopadih z oddelki tako ime- novane Ruske osvobodilne vojske (ruska kolaborantska vojska), kot je bila 162. turkestanska divizija, ki so jo Nemci iz Poljske premestili na območje Krškega. V Povirju pokopani sovjetski vojak, doma iz Kazahstana, je za posledica- mi ran umrl decembra leta 1943 in po vsej verjetnosti ni pripadal Mednarod- nemu bataljonu Bazoviške brigade, saj se je vojskoval v vrstah partizanskih enot na kraškem območju med Kom- nom in Divačo. Na vprašanje, iz katere enote je v partizanske vrste pravzaprav prišel kazahstanski vojak, ki ima zdaj na plošči na grobu napisano ime Kasse Sebero, ne moremo natančno odgovo- riti, le sklepamo lahko, da je bil bodisi prebežnik iz kakšnega italijanskega de- lovnega taborišča ali pa pripadnik 162. turkestanske divizije, ki je prestopil na stran slovenskih partizanskih sil. Prav tako še ne moremo z gotovostjo potr- diti, v kateri od partizanskih enot, ki so se jeseni 1943 oblikovale ali bojevale na Primorskem, se je bojeval Kasse Sebe- ro. Vojaška akcija, v kateri je bil smrtno ranjen, namreč v uradni zgodovini NOB na Slovenskem še ni opisana. Različna pričevanja Imamo pa tri zapisana pričevanja, iz ka- terih poskušamo izluščiti najverjetnejšo vojaško pot in smrt tega borca. Najprej moram omeniti zapis v knjigi Virgilija Tavčarja Povir z okolico (2012), saj gre za povirskega domačina, ki je zgodbo o Kasseju poznal po pripovedovanju domačinov. Dogodek je opisal v po- glavju Skrivanje in nega ranjenega ru- skega partizana. Tavčar omenja, da je v nočnih urah 27. decembra 1943 »četa 5. bataljona partizanske brigade VDV« izvedla napad na karabinjersko postajo v Divači. V napadu je partizanska eno- ta imela hudo ranjenega borca, ki naj bi ga soborci po končani akciji po najkrajši stezi odnesli v Gorenje pri Divači. Ob izročitvi ranjenca naj bi ugotovili, da ra- njeni borec ni Slovenec. Glavno skrb za ranjenca je prevzela Karolina Čeh v Ofi- // BESEDILO IN FOTO: dr. Ljubica Jelušič cjevi družini. Vaški aktivisti so pripravili posebno varno zaklonišče za ranjenca, ki pa je ponoči 29. decembra 1943 umrl. Vaški odborniki Osvobodilne fronte so umrlega partizana s kmečkim vozom in živinsko vprego ponoči odpeljali v Po- vir, kjer ga je na pokopališču v strogi taj- nosti pokopal župnik Jožef Milič. Poleg tega knjižnega zapisa obstaja tipkopis Jožeta Vrabca - Pepija, doma iz Pliskovice od Betnovih, z naslovom Na sivi skali rojeni. Tipkopis hrani njegova hči Ljuba Vrabec in ga pripravlja za tisk. Ta vir navaja, da je bil »bataljon« nasta- njen na Velikem Polju. Na božični večer 1943 je bil povabljen na večerjo, pol ba- taljona v Dolenjo vas, pol pa v vas Gab- rče, kjer naj bi bil tudi miting. Partizani naj ne bi mirovali, ampak naj bi ena sku- pina odšla v Divačo, da bi napadla mar- šala karabinjerjev, akcija pa ni dobro uspela. Maršal naj bi se branil z ročnimi bombami in pri tem hudo ranil enega od partizanov. Soborci naj ranjenca ne bi zmogli odpeljati (kar kaže na to, da je šlo za zelo majhno skupino borcev), ampak so prišli v Gabrče po pomoč. Jože Vrabec je bil določen za vodjo sku- pine za reševanje in ta je v bližini mar- šalovega stanovanja našla krvavečega ranjenca. Bomba mu je skoraj odnesla nogo. Z nosili so ga odnesli v Gorenje k terenskemu odborniku (verjetno OF), ki je preskrbel rjuhe in odeje. Ranjencu so pripravili zasilno ležišče v hlevu, kjer je bilo še kar toplo. Ranjenec je bil Mon- golec, pravi Vrabec. V reševalni skupini je bil tudi ranjenčev brat. Odborniku so naročili, naj gre po zdravnika. Italijanski zdravnik Rizzo, ki je delal v Divači, je res prišel, vendar ranjencu ni bilo po- moči. Vrabec še omenja zelo ganljivo slovo obeh bratov (ki sta verjetno bila doma iz istih krajev, ne pa dejansko krv- na brata). Iz tega vira si velja zapomniti, da so partizani takrat, verjetno zaradi značilnih obraznih potez, ranjenca imeli za Mongolca, saj drugih narodov takra- tne Sovjetske zveze niso poznali. Požrtvovalni župnik Milič Tretji vir pa je zapisano pričevanje o na- padu na karabinjersko postajo v Divači, V Povirju pokopani sovjetski vojak, doma iz Kazahstana, je za posledicami ran umrl decembra leta 1943 in po vsej verjetnosti ni pripadal Mednarodnemu bataljonu Bazoviške brigade. 21 ki ga je na podlagi povojnega pričeva- nja partizana, zdaj že pokojnega Emila Škrla 20. avgusta 2018 zapisal Karlo Mahnič. Škrl v pričevanju navaja, da je napad izvedla skupina borcev Juž- noprimorskega odreda pod vodstvom španskega borca Leopolda Caharije. V skupini sta bila med drugimi tudi Kasse Sebero in vaščan iz vasi Gorenje Karlo Čeh. Posadka karabinjerske postaje se ni hotela predati, ampak je na napad odgovorila z ročnimi bombami. Ena od njih je poškodovala Kasseja Sebero, imel naj bi odprto trebušno votlino. Sle- dilo je reševanje ranjenca, odnesli pa so ga k družini Čeh v Gorenje. Tudi to pri- čevanje omenja Karolino Čeh, ki je za ranjenca vzorno skrbelo, pomagali so tudi drugi krajani, in čeprav so vsi vede- li, da pri Oficjevih leži ranjeni partizan, izdaje ni bilo. Ko je ranjenec umrl, naj bi ga ponoči bližnji sosed (drugi viri nava- jajo ime Andrej Kariž) prepeljal v Povir. Tudi to pričevanje omenja požrtvoval- nega novega župnika v fari Povir, Jožefa Miliča, ki je za umrlega opravil pogreb- ni obred in ga ponoči v strogi tajnosti pokopal na povirskem pokopališču. Ob spremljanju teh pričevanj je za- nimivo pogledati čas, ki ga za napad in smrt navajajo pričevalci. Škrl je poročal, da je to bilo konec decembra leta 1943. Vrabec je navajal božični večer 1943. Tavčar je bil že bolj natančen – kot čas napada je navedel nočne ure 27. decem- bra 1943, partizan naj bi umrl ponoči 29. decembra 1943. Tavčar piše o ranjenem ruskem partizanu, Vrabec pa napiše, da je bil Mongolec. Ime partizana Kasse Sebero se je javno pojavilo ob napisu na spominski plošči na grobu. Kdo je to v resnici bil, pa nam pojasni zapis v Knji- gi pokopov, ki ga je sestavil takrat novi povirski župnik Jožef Milič. Milič je v latinščini in slovenščini zapisal vse tiste podatke, ki so jih o umrlem vojaku lah- ko zbrali bodisi on ali pa dekleta iz Go- renj, ki so vojaka negovala do njegove smrti: »Kasse Sebero, Sbrajevoj Tištac, Kasastanska oblast, Aktijeberski rajon, Kolhos Baganat. Skupina partizanov, pri kateri je služil, je 27. decembra 1943 na- padla kasarno karabinjerja v Divači. Ob priliki napada na kasarno je bil smrtno ranjen. Umrl 29. 12. Pokopan 30. 12.« Župnik je navkljub strogi tajnosti poko- pa opravil svojo dolžnost v popolnosti, v knjigo je skrbno zapisal podatke, ki so danes, ko v Kazahstanu iščejo identiteto tega vojaka, v veliko pomoč. Domačini 75 let negovali grob Na koncu nam ostane najprej sklep, da bomo potrebovali še nekaj časa, da bi dokončno dognali, od kod je prišel Kas- se, kako se je pridružil partizanom in v kateri enoti se je dejansko bojeval. Pra- vo bistvo njegove zgodbe je v tem, kar se je zgodilo po njegovi smrti. Grob so domačini vseh 75 let skrbno negovali. Za grob so skrbeli vsi otroci povirske podružnične šole, dokler je obstaja- la, saj so nanj večkrat na leto prinesli šopke rož, nabranih v naravi (zvončke, šmarnice in podobno). Domačinka iz Gorenj, po imenu Angela (pričevanje o tem je od njene nečakinje), je vselej, ko je šla na pokopališče v Povir, nesla tudi »rože za mojega Rusa«. Angela naj bi bila eno od tistih deklet, ki jim je ranje- nec umrl dobesedno v naročju. Grob je bil dolgo po vojni samo gomila, ki so ji rekli »grob neznanega junaka«. Spome- nik na grob so leta 1970 dali postaviti borci iz Povirja oziroma krajevna orga- nizacija Zveze borcev Povir. Spomenik sta izdelala kamnosek iz Štorij Gabrijel Jeram in nekdanji partizan Oto Rudolf. Za grob je najbolj vzorno skrbel pred- sednik ZB Povir Ludvik Plut, za njim to nalogo opravljata Plutova sinova. Pred dvema letoma je za ta grob iz- vedel tudi kazahstanski veleposlanik za Slovenijo s sedežem na Dunaju, Kai- rat Saribaj. Na spominski plošči je na- mreč bilo že napisano ime Kasse Sebe- ro, Kasastanska oblast, ZSSR. Njegova zamisel je bila, da se na grob postavi posebna lapida z zemljo, ki bi jo s ka- zahstanskega Panteona prinesli vojako- vi rojaki. Ta zamisel se je uresničila 20. oktobra letos z veličastno komemoraci- jo v Zadružnem domu v Povirju in na povirskem pokopališču. Bolj ko sestavljamo koščke njegovega življenja, bolj se zavedamo, kako nas je povezal – od vaščanov Povirja, občanov Sežane pa do naših spoštovanih gostov iz Kazahstana ter ruske ambasade. To je naše novo poglavje sodelovanja, začeto v trenutku, ko je Kasse prelil svojo kri za nas, za našo svobodo. Spoštovati moramo te drobne nitke naše skupne zgodovine, da bi lahko nadaljevali boj proti fašizmu in proti vsem krivicam sveta, ki ga je Kasse skupaj z našimi borci vodil pred 75 leti. Nosilcem svobode Upognil nas ne bo zdaj mraz, ko v snegu bomo pot orali, nam ne zadal vihar poraz, ne bomo sanjam se predali. Že leta bijemo sovraga, ki skruni nam domači prag. Zvestoba domu vse premaga, saj ta nam je edino drag. Zato ne vdajmo se zimi, čeprav nam veter žge kosti. Daj, močni, šibkega poprimi, v svobodo vsak se zdaj zazri! Kmalu bo pomlad, tovariš, gozd v naročje nas bo vzel, ko se spočiješ, spet udariš, ponižanj več ne boš trpel. Še zadnje smo moči napeli in skozi sneg vsi čvrsto šli, med nami ni bilo vrzeli, smo čvrsto puške stiskali. Dan je končno le napočil, ko glas svobodno je zapel. Vsak sam se bo odločil, kako bi rad naprej živel. Se pozablja na trpljenje, v meglice čas ga je zavil. Junaki dali so življenje, da čar svobode sem užil. Franc Živič (Skozi točo krogel k svobodi, 2013) december 201822 Člani zveze borcev Dobrava - Kamna Gorica izrisali pohodniške poti Od spomenika do spomenika Z A N I M I V O S T I Člani krajevne organizacije ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica smo izrisali pohodniške poti, ki povezujejo kar 24 spomenikov v Lipnici, Kropi, na Jamniku in na južnih pobočjih Jelovice. Pravzaprav gre za več variant poti, saj je prav vse spomenike, ki jih vključuje zemlje- vid na informacijski tabli, težko obiskati v enodnevnem obhodu. Novih stez ni bilo treba delati, nekatere bolj zaraščene pa se bodo na novo shodile. Predlogi za obisk spomenikov NOB so prikazani na dveh enakih tablah z zemljevidom okoliša ter s fotografijami spo- minskih obeležij. Ena od tabel je pri- trjena na vzhodni steni Partizanskega doma na Vodiški planini, druga pa sto- ji na koncu Krope znotraj ovinka ob Slovenski peči tik ob enem od obele- žij, ki jih nameravamo obiskati in kjer lahko začnemo svoj obhod. Vzpon od tod do Vodiške planine, ki traja eno uro, je strm, zato si bodo družine z ot- roci in starejši raje izbrali kako drugo izhodišče. Spomeniki na naši krožni poti bodo označeni tako kot na informativni ta- bli. Če pogledate v Geopedijo, sloj Par- tizanski spomeniki (http://www.ge- opedia.si/), se o zgodovinskem ozadju vsakega posameznega obeležja lahko natančneje podučite. Začetek poti 1. Pa začnimo ob spomeniku prvemu padlemu partizanu Stanku Podlipniku pri Skirarju, prvi hiši v Kamni Gorici. Parkiramo ob potoku Lipnica ali pa še bolje pred dovozom k Osnovni šoli Li- pnica, kjer je večje parkirišče. 2. Markiran kolovoz nas vodi mimo kmetije pri Miklavžovcu do ceste, ki pripelje od kamnoloma. Njena dva ovinka presekamo po označeni bližnji- ci, nato pa na obračališču zapustimo markirano pot in sledimo neoznače- nemu kolovoznemu podaljšku ceste do spomenika v spomin na 1. partijsko konferenco Jeseniškega okrožja leta 1936, ki stoji tik nad zgornjim robom kamnoloma. Najbolje je, da za pohod izberemo dan, ko v kamnolomu ne de- lajo, sicer je dostop prepovedan. Do tod je približno ura hoje. 3. Spomenik začetku vstaje na Gorenj- skem na Komaričkovih kopiščih stoji po približno sto višinskih metrov nad tem spomenikom. Do njega pripelje v treh ovinkih širok kolovoz. Po 20 mi- nutah hoje. 4. Nadaljujemo proti jugu naavrhu hri- ba Gradišče nad Vodiško planino. Po 25 minutah prispemo do spomenika, kjer je bila 29. julija 1941 ustanovljena Jelovška četa. 5. Pet minut hoje stran je Partizanski dom na Vodiški planini, kjer si privo- ščimo malico in ogledamo spominsko sobo, Šubičev mozaik na zahodni ste- ni, petstoletno lipo in se povzpnemo na razgledišče nad kočo, otroci pa se bodo sprostili na igralih in prostrani jasi. Vrnitev - daljša varianta (skupaj z vzponom) od 5 do 6 ur hoje 6. Od doma vodi markirana pot čez Kroparsko goro in nas po 10 minutah privede do obeležja na Pogrošarjevi planini, kjer je bil 5. avgusta 1941 usta- novljen Cankarjev bataljon. Tu se mar- kirana pot za nekaj časa razcepi. Levi krak gre čez Črni vrh in po razglednem robu Zidane skale, desni pa naokrog po gozdni cesti mimo koče Micenau. 7. Naslednja spominska postaja je obpotni spominski kamen borcema Antonu Jelovčanu in Cirilu Osterma- nu, padlima 20. marca 1945. 8. Če imamo čas in voljo, sledimo ka- žipotu Tehnika Meta, ki nas po 10 mi- nutah privede do nekdanje rudne jame (pravzaprav do dveh jam, prva manjša je služila za skladišče, v kateri je nekaj mesecev leta 1942 delovala partizan- ska ciklostilna tehnika štaba 1. grupe odredov, imenovana Tehnika Meta. 9. Od tod se v 20 mi nutah spustimo // BESEDILO IN FOTO: Mira Hladnik do Jamnika. Osrednjega spomenika v obliki porušenega zidu, posvečenega požigu Jamnika in sosednjih vasi, ni težko najti. Ob obletnici požiga, 27. februarja 1944, KO ZB NOB Besnica - Podblica tu vsako leto pripravi spomin- sko slovesnost. 10. Ploščo padlemu domačinu Andre- ju Katrašniku pod Kordeževo doma- čijo, ki je padel med begom iz goreče vasi, je teže izslediti. 11. Nad cesto proti Kropi, odkoder vodi pešpot po grebenu do cerkvice sv. Primoža in Felicijana, je obeležje v spomin na narodnega heroja Lojzeta Kebeta - Štefana, padlega 20. oktobra 1942. 12. Poti do spomenika – znamenja v spomin na 25 vojnim žrtvam in padlim talcem pred cerkvijo sv. Primoža in Fe- licijana pa še posebej zaradi razgledov ne smemo izpustiti. 13. in 14. Malo naprej v Kolombartu nad nekdanjo lovsko kočo Petelinovec tik ob kapelici nad cesto naletimo na dve obeležji: Janezu Gartnerju in Fran- ciju Hlebcetu. 15. Proti Kropi se spuščamo po mar- kirani poti čez Bariglo. Nekje na sredini poti zagledamo spomenik borcu Milanu Gašperšiču, padlemu 20. marca 1945. 23. Nadaljujemo do Brezovice ter Li- pnice, kjer se na križišču treh cest (za Kropo, Kamno Gorico in Podnart) po- mudimo še pri obelisku – spomeniku 10 talcem, begunjskim zapornikom, pobitim 19. aprila 1943. 24. Naš obhod zašpilimo ob doprsnem kipu narodnega heroja Staneta Žagarja pred Osnovno šolo v Lipnici, ki za zdaj kljub nedavni pobudi sveta staršev še vedno nosi poimenovanje po tem na- rodnem heroju. Pot z Jamnika (Peteli- novec) do Lipnice nam vzame nadalj- njih 45 minut. Krajša varianta (skupaj z vzponom) od 3 do 4 ure hoje Z Vodiške planine se po markirani poti spustimo na Žago oz. v Kropo k Slo- venski peči, kar traja okrog 40 minut. 18. Tik nad Žago krenemo levo v str- mi breg in nad jaso, kjer stoji vikend hišica, po 10 minutah stranpotja prile- zemo do skale s spominskim medaljo- 23 Obvestilo našim zvestim sodelavcem V naši reviji Svobodna beseda je na voljo zelo omejen prostor. Zato vas prosim, naj članki v rubrikah Aktualno, Intervju in Zločini oku- patorjev ne presegajo 9000 znakov s presledki, v rubrikah Obletnica in Zanimivosti do 4500 znakov, Ime- li smo ljudi in Jubileji 2500–3000 znakov, Dogodki pa od 1500 do 2000 znakov. Prosim vas tudi, da vsakemu prispevku poskušate do- dati fotografijo, katere resolucija mora biti vsaj 300 KB. Hvala za ra- zumevanje in še naprej dobro so- delovanje. Le s skupnimi močmi bomo lahko ustvarjali dobro revijo oziroma časopis. Opravičilo V 37. številki Svobodne besede je na strani 23 pomotoma izpadlo ime patra Bogdana Knavsa, ki je v cerkvi sv. Jerneja v Ljubljani 15. no- vembra daroval mašo za vse padle partizane in vse žrtve prve in druge svetovne vojne. Za napako se patru Bogdanu iskreno opravičujemo. Iskreno opravičilo velja tudi Alenki in Janezu Ogrincu, ker smo zara- di pomanjkanja prostora na strani 36 morali skrajšati članek v rubriki Imeli smo ljudi. Članke in fotografije pošiljajte na naslov: svobodna.beseda@zzb-nob.si. Naslednja številka Svobodne besede izide 31. januarja 2019 Janez Alič, odgovorni urednik nom Blažu Ažmanu. Do tja ni kažipota, zato ga je težko najti. 17. Pri Slovenski peči se ustavimo pri spomeniku, z dvema ploščama: prva je posvečena relejni kurirski postaji, druga pa trem partizanom: Jožetu Me- gušarju, Rudolfu Pretnarju in Andreju Vodnjovu, padlim 1. avgusta 1944. 16. Za prvim ovinkom ceste, ki nad Kropo pelje proti Jamniku, stoji spo- menik padlemu borcu Dušanu Pogač- niku - Črtu. 20. Sredi Krope se ustavimo pri osre- dnjem spomeniku, ki ga krasijo ume- telni izdelki kroparskih kovačev. 21. Na zidu delavnice umetnega ko- vaštva UKO opazimo ploščo padlim kovačem. 22. Malo niže ob vhodu v Novi Plamen je plošča v spomin 50 padlim v NOB. 19. Nad Kropo pri cerkvi sv. Lenarta ob začetku poti Čez mev na Vodiško planino nas pričaka spomenik kurirju Janezu Arhu. 23. Ob prihodu v Lipnico na križišču treh cest končamo pohod ob obelisku, posvečenem 10 talcem, nedaleč nap- rej v smeri Kamne Gorice pa sklenemo naše spominsko popotovanje. Za vsakim obeležjem se skriva svo- ja žalostna zgodba, ki jo ali na kratko obnovimo, kaj zrecitiramo, zapojemo ali pa se samo tiho poklonimo spomi- nu na te herojske ljudi in prelomne dogodke. Vabljeni, da tudi vi uberete eno od pre- dlaganih poti ter tako lep planinski iz- let združite z zgodovinsko ekskurzijo. 1 4 5 6 7 8 9 3 2 10 12 11 13 14 15 20 19 21 22 23 24 18 17 16 Desem talcem, ustreljenim 19. 4. 1943 Narodni heroj Stane Žagar 50 padlim v NOB Osmim padlim kovačem Spomenik padlim 1941–1945 Janez Arh, padel 4. 11. 1944 Blaž Ažman, padel 13. 8. 1942 Kurirska postaja G-12 in trije par zani, padli 1. 8 1944 Dušan Pogačnik – Črt, padel 29. 12. 1943 23 24 22 21 20 19 18 17 16 Milan Gašperšič, padel 20. 3. 1945 Narodni heroj Lojze Kebe – Štefan, padel 20. 10. 1942 Andrej Katrašnik, ubit 27. 2. 1944 Vodiška par zanska pot Požig Jamnika 27. 2. 1944 Ciklos lna tehnika Meta 8. 10. – 12. 12. 1942 Anton Jelovčan in Ciril Oster- man, padla 20. 3. 1945 Ustanovitev Cankarjevega bataljona 5. 8. 1941 Par zanski dom na Vodiški planini s spominsko sobo Ustanovitev Jelovške čete 29. 7. 1941 Prva par jska konferenca jeseniškega okrožja 15. 5. 1936 25 padlim z Jamnika in okolice F. Hlebce in J. Gartner, ubita 27. 2. in 5. 10. 1944 15 1110987 6 5 4 3 2 12 13,14 Sklep za začetek vstaje na Gorenjskem 20. 7. 1941 Stanko Podlipnik, prvi padli par zan tega kraja 10. 9. 19411 Sinergise d. o. o., Geodetska uprava RS, Geodetski inštitut Slovenije Stočje 500 m www.svobodnabeseda.si december 201824 Ob 77. obletnici legendarnega koncerta APZ pod vodstvom Franceta Marolta Odposlanec OF je bil Prežihov Voranc K O N C E R T Dvanajstega dne dvanajstega meseca se spominjamo obletnice legendarnega koncerta Akademskega pevskega zbora pod vod- stvom Franceta Marolta, ki je 12. decembra 1941 v veliki dvorani GH Union uprizoril svoj poslednji koncert. Tudi letos je bilo na večer tega dne slovesno na Miklošičevi cesti v Ljubljani: tam so sedanje pevke in pevci APZ Tone Tomšič UL in MePZ Lipa zele- nela je pod vodstvom APZ-jeve dirigentke Jerice Zabukovec zapeli koncertu v spomin. Združena zbora je poslušala približno stoterna množica ljubiteljev zborovskega petja. Večina njih pa je prišla iz vrst MO ZZB NOB Ljubljana, ki je tako počastila spomin na to edinstveno manifestacijo. Nekaj dni pred koncertom sem obiskal tovariša Boga Gorja-na, ki je bil tistega večera med občinstvom v Unionski dvo- rani, da bi mi opisal priprave na koncert. Poverjeno mu je bilo namreč, da pripelje čim več mladih poslušalcev. Naslednje besede tako povzemam po pogovoru. Italijanski okupator je tedaj želel svojo voljo in način življenja vsiliti Slovencem. V Ljubljano so pripeljali slavnega pevca Benjamina Ginnija, vsako nedeljo je ita- lijanska godba igrala v parku Tivoli. Slo- vencem so vsiljevali svoj jezik in svojo pesem. Osvobodilna Fronta je želela ne- sodelovanje Slovencev z okupatorjem udejanjiti tudi na kulturnem področju. Najverjetneje na Vidmarjev predlog so želeli uvesti kulturni molk. Ob tem se je OF zdelo nemogoče, da medtem ko se nekateri bojujejo in žrtvujejo svoja živ- ljenja, del Slovencev zabava okupator. Glede na to, da je bil že tedaj najboljši med slovenskimi zbori, so uprizoritev poslednjega koncerta namenili Aka- demskemu pevskemu zboru pod vod- stvom dirigenta Franceta Marolta. Odposlanec OF, ki je z zborom so- deloval pri pripravi koncerta, je bil pi- satelj Prežihov Voranc. Pri oblasteh so naznanili željo o izvedbi kulturne prire- ditve – koncerta, v kar so Italijani pri- volili. Misleč, da gre zgolj za koncert moškega zborovskega petje, ki jim ne more škodovati, so se odločili, da prire- ditev počastijo s svojim predstavnikom za kulturo. Marolt je pripravil koncert slovenskih narodnih in ponarodelih pe- smi, vadili so na vso moč in neomajno, predvsem ponoči. OF je bila v skrbeh in si je prizadevala, da bi bil ta koncert koncertov množično obiskan. Na pred- večer dogodka, 9 ali 10. decembra, je Lidija Šentjurc, predsednica Mlade Slo- venije, Bogu Gorjanu poverila, da prive- de srednješolsko mladino, saj po pred- videvanjih dvorana ne bo polna. Bogo, dijak realke, je stopil v stik z Metko Bol- ha, ki je delovala na Poljanski gimnazij. Zbrala sta za kakšen razred zavednih dijakinj in dijakov, ko pa so 12. decem- bra zvečer vstopili v dvorano, je bila ta polna. Prostih je bilo zgolj nekaj stolov na balkonu in nekaj stojišč v parterju. S čustvi preplavljena mladina je tik pred koncertom urno zasedla proste stole // BESEDILO IN FOTO: Andrej Kerin na balkonu, drugi pa so zapolnili prosta stojišča v parterju. Odvil se je koncert, kakršnemu ne najdemo enakega, ma- nifestacija upora, kakršne v zgodovini še ni bilo. V prvi vrsti je sedel visoki predstavnik komisariata za kulturo. Prisoten je bil profesorski zbor Univer- ze. Vsaka skrbno izbrana pesem je po- žela buren aplavz, italijanske oblasti so zaznale, da se nekaj dogaja, poslušal- stvo pa je bilo naelektreno z uporom. Tudi nekateri poslušalci pred koncer- tom niso poznali njegovega pravega pomena. Navdušenje je raslo iz pesmi v pesem. Prvi del so pevci končali z Jenkovo Lipo, njena vnovična ozeleni- tev pa je v dvorani sprožila čustva, ki so predstavnike okupatorskih oblasti prisilile, da protestno zapuste dvorano. Naslednje jutro je okupator Akademski pevski zbor razpustil, dirigent Marolt pa se je pred aretacijo umaknil na Dolenj- sko. Kulturnega molka se je OF do kon- ca vojne dosledno držala. Med pevci sta bila tudi moj dedek Lojze Kerin, ki je v pesmi Rib'nčan Urban pel solo, in stari stric Karel Štefin - Liče, ki je padel med roško ofenzivo. Nekaj utrinkov tega le- gendarnega koncerta lahko danes po- doživimo ob poslušanju posnetkov Rudija Omote, ki je pred koncertom v lestenec prikril mikrofon in dele koncer- ta posnel brez vednosti okupatorja. OF mu je priskrbela svetlobni filmski trak, na katerega robova je za prihodnost oh- ranil zvočno sliko tistega večera. 25 Koncert Marjetke Popovski v Izoli Revolucionarne pesmi K U LT U R A Na pobudo ljubiteljev partizan-skih pesmi je bil sredi novem-bra v Izoli organiziran večer, ki ga je pripravila in izvajala pevka bojnih in revolucionarnih pesmi Marjetka Popovski iz Izole. Na samo- stojnem koncertu partizanskih pesmi je dve polni uri nizala in prepevala pesem za pesmijo in z vsako točko razgrevala vzdušje v avli, ki jo je napolnilo čez 400 obiskovalcev. Na koncert so prišli do- mačini, pa tudi obiskovalci s Krasa, Go- riškega, iz Postojne, Ilirske Bistrice, An- karana, Kopra, Pirana, Idrije, Cerknega, s Tržaškega, iz hrvaške Istre in z avstrij- skega Koroškega, kjer je Marjetka pred kratkim prepevala na proslavi v Celovcu ob 70 – letnici Zveze koroških partiza- nov. Pobudo za izolski koncert pa so dali člani Pokrajinske zveze upokojencev Štajerske, ki so v tem času dopustova- li prav v Izoli. Uvodni del koncerta je zajemal pesmi iz prve svetovne vojne, s katerimi so se spomnili 100. obletni- ce konca prve svetovne vojne in obudili spomin na generala Rudolfa Maistra. V nadaljevanju so se vrstile pesmi iz naro- dnoosvobodilnega boja z vmesnimi re- citali izvrstnega recitatorja Igorja Rojca iz Sežane. Poslušalci, ki so navdušeno spremljali program, so skupaj z Marjet- ko in drugimi nastopajočimi dvigova- li razpoloženje, prepevali in umetnico nagrajevali z dolgimi aplavzi in stoječimi ovacijami. Program so dopolnjevale tudi pevke skupine Cvet v laseh in ŽPZ Ivan Grbec iz Škednja pri Trstu. Posebno noto so dodali še izvrstni in energični glasbe- niki Trio Turn in Savo Kralj. Koncert se je končal s himno Vstajenje Primorske, zastavami in šopki rož v zahvalo pevki za celotno organizacijo prireditve, ki bo vsem ostala v prelepem spominu. Besedilo in foto: J. U. Za sina Do straže mati prispe, tresoča se v partizana zre, od poti zasopljena diše in solze, glej, z lic si briše. »Stoj, mati! Kam vede te pot, kaj iščeš opolnoči tod? Ne čuješ-li tamkaj z bojišča obupnega mrtvega vrišča?« »Povej mi, kje biva moj sin, saj znan ti je pač Valentin. Polkovno je nosil zastavo v premnogo že bitko krvavo.« »Kajpada sem ga poznal, sam Tito zvezdo mu je dal. Skupaj z Valentinom vedno sva stala, skupaj kri za svoj dom prelivala. Ko zjutraj piščal je zapela še Valentin je pravil vesel o domu in mamici zlati, ki moral jima je slovo dati. Kmalu se je vnel krvavi boj, pogumno spet stal je z menoj, kar krogla je priletela in Valentina v prsi zadela. Še roko podal mi je v slovo, ugasnilo mu je oko… Tam gori ob skalini beli smo v črno zemljo ga odeli.« In mati zakrije obraz, zajoče obupno na glas, h gomili nemudoma krene in križa na njej se oklene. Ko tožno ob grobu ihti, Nemec od brega ustreli – kraj skaline krogla zabije in materi srce – prebije. Marica Klinkon – Stanislava (Besedilo je nastalo v letih 1941 – 1945 v Tolminu) december 201826 Slovenski partizani so se bojevali tudi v Grčiji Z belo barvo prebarvali obeležje na Kefaloniji Z LO Č I N I O K U PAT O R J E V Malo je znano dejstvo, da so bili slovenski partizani tudi v Grčiji in da so se septembra leta 1944 uradno vključili kot samostojna partizanska četa »Primorje« v 7. grško brigado ELAS. Skupaj z enotami ELAS-a so se bojevali predvsem v severozahodni Grčiji. S pomočjo ELAS-a se jim je nato v februarju leta 1945 posrečilo, da so se skozi Albanijo vrnili v Jugoslavijo, do Skopja, kamor so dospeli v marcu leta 1945. Junija leta 1945 se je večina borcev vrnila v Ljubljano. Malo Slovencev tudi ve, da imajo slovenski partizan-ski borci v mestu Kastro na otoku Kefalonija v Jonskem morju tudi spomenik. Spome- nik je bil 12. septembra letos oskrunjen, takrat so vandali na otoku oskrunili tudi druge spomenike iz druge svetovne voj- ne. Kot je sporočila slovenska velepo- slanica v Atenah Anita Pipan, so takoj po dogodku sprožili ustrezne postopke, da se stanje sanira. Obeležje in okolica sta že obnovljena, za to pa je poskrbela občina Kefalonija. Spominska plošča na pročelju nekdanje šole Bronasto spominsko ploščo v mestu Kastro na pročelju nekdanje ljudske šole sta odkrili vladi Republike Sloveni- je in Helenske republike. Na njej je na- pisanih 25 imen mladih Primorcev, ki so padli na otoku, tem pa je treba dodati še 43 pogrešanih. Velika večina sloven- skih borcev je bila Primorcev in Istra- nov, letnik 1923, ki so jih leta 1942 mo- bilizirale italijanske oblasti in jih najprej namestile v Astio v Italiji, kmalu pa so jih oblasti obvestile, da jih nameravajo premestiti na grško fronto. Temu se je večina uprla in hotela preprečiti odhod. Po prejetju tega obvestila so po mes- tu v času prostega izhoda uničevali in razbijali trgovine, gostilne, avtomobile in slike fašističnih veljakov. Po zidovih in javnih lokalih so pisali protifašistič- ne znake (srp in kladivo) in parole. Ita- lijanske oblasti so se zato odločile, da bodo večino demonstrantov iz Astia 5. marca 1943 premestile. Manjši del mo- bilizirancev so razorožile in poslale na Sardinijo v »posebni bataljon«, preosta- le, večji del Primorcev in Istranov, pa so zaradi njihovega uporništva premestile v Grčijo. V mestu Patras so italijanske oblasti na različne predele Grčije dokončno raz- mestile štiri »posebne kazenske čete«, ki so jih izoblikovali že po izgredih v Astiu. Na Kefalonijo sta bili poslani 215. in 218. »posebna kazenska četa«, tja sta prispeli 25. marca 1943. Tudi tu so njune vojake uporabljali predvsem kot delovno silo za popravljanje poti in za kopanje zaščitnih jarkov. Primorcem in Istranom je še naprej v okviru tajne or- ganiziranosti uspelo delovati proti itali- janski komandi. Povezali so se z grško osvobodilno vojsko (ELAS). Od drugih italijanskih vojakov so se ločili že na videz, saj navadno niso nosili orožja in streliva niti niso na ovratnikih nosili rde- čega znamenja v obliki pike. Nemci streljali vojne ujetnike Takoj po kapitulaciji Italije so se Nem- ci izkrcali na otoku. Primorci in Istrani so se jim skupaj z grškim partizanskim gibanjem in s skoraj polovico redne ita- lijanske vojske z orožjem uprli. Vendar so predvsem zaradi letalskih napadov, močnih planinskih odredov in izdajstva italijanskih fašističnih oficirjev morali priznati premoč in so padli v njihovo ujetništvo, nemška divizija Edelweiss pa je nad njimi zagrešila enega največ- jih zločinov nad vojnimi ujetniki med drugo svetovno vojno. V bojih oziroma po predaji so Nemci postrelili ali dru- gače pokončali več kot 9000 italijanskih vojakov. Boji so trajali do 21. septembra 1943, ko so Nemci imeli proste roke gle- de novih ujetnikov. Šele naslednji dan, 22. septembra, je namreč prišel ukaz, da ujetih vojakov ne smejo več streljati. Tudi Nemci so nove ujetnike uporabljali kot delovno silo pri graditvi utrdb, ro- vov, raztovarjanju tovora in izsuševanju močvirij in tu so številni zaradi malarije umrli. S pomočjo kurirjev pa jim je us- pelo vnovič vzpostaviti zvezo z ELAS- -om. Ves čas ujetništva so tako skušali pripraviti vse potrebno za morebiten pobeg. Dokončno se jim je pobeg po- srečil 13. septembra 1944, potem so us- tanovili partizansko četo »Primorje«. A. V. 27 D O G O D K I Črešnjevci: Ob robu gozda v Črešnjevcih, tik ob sedanji industrijski coni Gornja Radgo- na, so kozaki 20. februarja 1945 po grozovitem mučenju ubili mladinsko sekretarko, 22-letno Marijo Rožman iz sosednjih Polic. Spomenik v spomin na tu ubito dekle je bil odkrit 29. novembra 1957. Zob časa je napis na spomeniku dodobra načel. Pred kratkim je po bese- dah Mire Korošec, predsednice radgonskega borčevskega združenja, spon- zor, ki ne želi biti imenovan, doniral sredstva za obnovo napisa. Tako se napis na spomeniku Marije Rožman spet da prebrati. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Čreta: Na Čreti so 6. oktobra pripravili spominsko slovesnosti v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem 26. oktobra 1941. Pozdravne besede sta udeležencem namenila predstav- nik organizatorja Marjan Turičnik in župan občine Nazarje Matej Pečovnik, ki je med drugim poudaril, da čeprav je treba zreti v prihodnost, ne smemo pozabiti zgodovine. Prav tako se ne smemo sramovati partizanskega boja, nanj moramo biti ponosni. Smo namreč eden redkih narodov, ki so se bo- jevali na svojem ozemlju, zato je tako drugi svetovni kot osamosvojitveni vojni treba dati veljavo, ki jima pripada. Slavnostni govornik je bil dr. Martin Premk, zgodovinar in kustos v Voja- škem muzeju Slovenske vojske v Pivki. Med drugim je spomnil na dogodke v drugi svetovni vojni in na boje na Čreti ter v drugih krajih Slovenije, ki so se dogajali pod poveljstvom maršala Tita. Ta bo, kot je poudaril Premk, vedno ostal velika osebnost. »Le po zaslugi partizanskega boja smo leta 1945 do- bili državo, ki se je leta 1991 tudi osamosvojila. In danes, ne v drugi in ne v osamosvojitveni vojni, ne potrebujemo sprave. Vse, kar danes potrebujemo od politikov, je dejstvo, da se druga svetovna vojna neha zlorabljati v poli- tične namene ter da se o partizanskih bojih govori po resnici in spoštljivo,« je bil kritičen Premk. Kulturni program so izvedli Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor, Pihalni orkester Prebold ter moderatorka in recitatorka Jožica Ocvirk. Tra- dicionalno proslavo so pripravili združenji borcev za vrednote NOB iz Žalca in Mozirja, Društvo izgnancev Slovenije OO Žalec, Območno združenje ve- teranov vojne za Slovenijo Sp. Savinjske doline Žalec, Veteransko združenje Sever iz Žalca in Društvo generala Maistra Žalec. Besedilo: Jan Ukmar Gornja Radgona: V Gornji Radgoni so se spomnili 135. obletnice rojstva Martina Gaber- ca, prve žrtve druge svetovne vojne. Rodil se je 29. septembra 1883 v Pretežu na območju občine Slovenska Bistrica. V župniji svetega Petra v Gornji Radgoni je bil od 1927. leta do 6. aprila 1941 duhovnik. Na prvi dan druge svetovne vojne je bil Martin Gaberc ustreljen. To je bila prva žrtev druge svetovne vojne na vsem slovenskem ozemlju, če že ne na območju vse nekdanje Jugoslavije. Martin Gaberc je pokopan na rad- gonskem pokopališču. Radgonski kronisti poročajo, da je bil Martin Gaberc v Gornji Radgoni za- res vsestransko dejaven. Veliko je postoril na področju pastorale, za obnovo tukajšnjih sakralnih objektov in okolice cerkve, deloval pa je tudi v raznih civilnih organizacijah. Kot nadarjen glasbenik je bil dejaven pri tamburaših in v gledališki dejavnosti. Po njegovi zaslugi je bilo v času njegovega življe- nja v Gornji Radgoni uprizorjenih kar 43 različnih vzgojnih in zabavnih iger. V povojnem času se je na Martina Gaberca skoraj pozabilo. Po zaslugi se- danjega župnika v Gornji Radgoni, Franca Hozjana, je bilo 30. septembra dopoldne ob grobu Martina Gabrca krajše druženje. Ob srečanju je župnik Franc Hozjan med drugim povedal, da si prizadeva, da bi na aleji velikih, ki je v podnožju radgonske cerkve in kjer so spominska obeležja akademika dr. Antona Trstenjaka, narodnih buditeljev Petra Dajnka in Antona Kremplja, izdelovalca protez Jožete Vršiča, pesnika Manka Golarja, bibliografa dr. Fran- ca Simoniča in dr. Janka Šlebingerja, filozofa Franca Vebra in slikarja Janeza Akvile, vsaj do leta 2021, torej ko bo poteklo 80 let od Gaberčeve smrti, tam postavljeno obeležje v Gaberčev spomin. Besedilo in foto : Franci Klemenčič Gonjače: Tudi letos je bila osrednja občinska komemorativna slovesnost pri spome- niku žrtvam NOB v Gonjačah. Program so oblikovali Pihalni orkester Brda pod taktirko Boštjana Vendramina in otroci podružnične Osnovne šole Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič. Ob častnem pozdravu praporščakov in pripadnikov častne straže garde Slovenske vojske smo k spomeniku po- ložili venca Občine Brda in Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Slavnostni govornik je bil Gorazd Humar (na fotografiji), podpredsednik društva TIGR Primorske, ki je povzel zgodovinsko dogajanje na Primorskem od leta 1920, ko so bili Primorci z rapalsko mejo pahnjeni pod kraljevino Italijo. Primorski protifašizem je imel narodnostni značaj od prvih začet- kov protifašističnega boja, ki so ga vodili primorski tigrovci, in vse do partizanskega boja, ki ga je na briških tleh najbolj zaznamovalo delovanje Briško- -beneškega odreda. Temu boju se je pridružila tudi primorska duhovščina, edina skupina izo- bražencev, ki je fašizem ni raz- selil po vsej Italiji. Številni primorski fantje, ki jih je v severni Afriki kot itali- janske vojake zajela britanska vojska, so v okviru 8. angleške armade že februarja 1941 us- tanovili prvo slovensko bojno enoto, sestavljeno izključno iz Primorcev. Ko so izvedeli za partizanski boj, so se vključili v prekomorske brigade in nadaljevali boj na domačih tleh. Primorci so tudi v osamosvojitveni vojni leta 1991 prvi začeli odpor proti takratni JLA. Govornik se je dotaknil še sprevračanja zgodovinskih dejanj Primorcev za vsakodnevne politične pot- rebe in sovražnega govora. Besedilo in foto: Milena Beguš december 201828 D O G O D K I Gozd: Pri planinskem zavetišču PD Križe v vasi Gozd je bila 7. oktobra spominska slovesnost v spomin na 74. obletnico tragičnega dogodka, ko je nemški oku- pator s pomočjo domobrancev požgal to vasico, vaščane pa pregnal. Slove- snosti se je udeležilo 220 ljudi, družno pa so jo pripravili krajevna orga- nizacija ZB Križe, ZB NOB Tržič in tržiška občina ob podpori Osnovne šole Križe, planinskega društva Križe in domačih gasilcev. Delegacije so pri več spominskih obeležjih NOB na območju vasi slovesno položile vence v spomin na tragične dogodke pred 74 leti. Tik pred začet- kom prireditve pa je na prizorišče prikorakalo enajst praporščakov iz vrst članic ZB NOB Tržič, PO ZVVS Gorenjske, OZVVS Tržič, OZVVS Kranj, OZSČ Tržič, PGD Križe in praporščak Spominskega parka tovarištva Davovec, ki so jih udeleženci slovesnosti pozdravili z glasnim ploskanjem. Zbrane sta nagovorila Jure Jerkič, predsednik ZB NOB Tržič, ki je poudaril vrednote NOB, kot so tovarištvo, solidarnost, pomoč nemočnim in skrb za ranjence, ter Slavko Bohinc, predsednik sveta KS Križe. Slavnostni govor- nik je bil predsednik Društva Zarja spominov iz Velikih Lašč Srečo Knafelc, pozdravni nagovor pa je imel tudi tržiški župan Borut Sajovic in v njem jas- no podprl namen in cilje ohranjanja spomina in vrednot NOB. Besedilo: Damjan Renko, foto: Lado Nikšič Kal: Pred več kot 40 leti se je Združenje borcev NOB Hrastnik na pobudo kra- janov Kala odločilo, da v spomin na padle domačine med drugo svetovno vojno postavi spomenik. Izbrana je bila lokacija pod planino Kal (946 m). Z lastnikom zemljišča Jožefom Balašo je bil takrat dosežen ustni dogovor, da se na tem mestu lahko za nedoločen čas postavi spomenik. Družina Balaša je bila zavedna, zato ni bilo posebnih težav za sklenitev dogovora o posta- vitvi spomenika. V več kot 40 letih od postavitve je spomenik pod vremenskimi vplivi za- radi trohnenja postal nevaren. Izdelan je bil iz debla divjega kostanja in je kljub primerni zaščiti počasi propadel. Tak spomenik ni bil v čast ne padlim krajanom Kala ne borčevski organizaciji, zato se je izvršni odbor Združenja za vrednote NOB Hrastnik leta 2017 odločil, da se na istem mestu in isti podlagi postavi nov spomenik, in to iz hrastovega debla, ki je težko od 3,5 do štiri tone ter visoko pet metrov. Veje, ki so zrasle iz debla in se dvigujejo v višino, simbolizirajo roke lju- di, ki kažejo, da je človek vedno hrepenel po življenju in ga tudi spošto- val. Odkritje spomenika je bilo 4. julija 2018, na dan borca, udeležilo se ga je veliko krajanov in članov Združenja borcev za vrednote NOB Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter drugih veteranskih organizacij. Na prireditvi je bil kulturni program, popestril ga je govor Darje Grebenc, članice revirske spo- minske čete. Številni praporščaki so dogodek naredili še bolj slovesen. Sam spomenik pa naj bo mogočen opomin vsem prihodnjim generacijam, da se dogodki iz naše polpretekle zgodovine ne bi nikoli več ponovili. Spominsko ploščo je odkrila Martina Zelenko, hči padlega Franca Fliska. Martin Mlinar, ZB NOB Hrastnik Košuta: Na oblačno in mrzlo soboto 1. grudna smo se pohodniki do bolnice Košuta zbrali na parkirišču nad Vaškarjem. Tokrat se je pohoda udeležilo 19 tovari- šev in tovarišic, med njimi tudi trije mladi pionirji. Kar nekaj podpornikov je prišlo iz okoliških krajev, da s svojo udeležbo počastijo spomin na takratne dogodke. Zbrane je pozdravil tovariš Franc Ekar, predsednik občinske organizacije borcev za vrednote NOB Preddvor. Povedal je, da zgodovine ne moremo spreminjati, moramo pa se je spomniti in ohranjati s podobnimi dejav- nostmi. Na sedanjost in prihodnost lahko vplivamo tako, da se spominjamo podobnih zgodovinskih dogodkov in spomenikov. Za okrepčilo in pijačo je poskrbel tovariš Milan Tičar. Bolnica leži na nadmorski višini 1034 metrov in je delovala od aprila leta 1944 do maja 1945. Ker je bilo ambulant več, so jim dodajali črke abecede. Košuta je dobila ime ambulanta A ali 666. V njej so bile štiri postelje z ne- kaj skromne opreme. Za ranjence so skrbele negovalke, saj ni bilo stalnega zdravnika. Omeniti je treba tudi to, da je bila bolnica med redkimi, ki nikoli niso bile izdane, in je ves čas nemoteno delovala. Po druženju je sledil postanek na bližnjem grobišču, kjer so postavljeni spomeniki v spomin na pokopane v tistem času. Zbrani smo prižgali svečko. Besedilo in foto: Urška Tičar Leše: Združenje borcev za vrednote NOB Mežiške doline, Krajevna organizacija ZB Leše, je 5. septembra 2018 pripravila spominski pohod od od Kosa ozi- roma Franciskovega rova mimo Bračuna do Papeža. Pohoda, ki ga organizi- ramo vsakih pet ali šest let, se je udeležilo 30 pohodnikov, največ članov ZB Leše. Na vseh treh točkah smo obudili spomin na dogodke, ki so se zgodili v času NOB, obudili pa smo tudi spomin na letošnjo 200. obletnico odkritja rjavega premoga na Lešah. V skupini pohodnikov sta bila tudi 90-letni Slavko Kralj in 89-letni Erih Sirk, ki sta se spominjala vseh dogodkov iz časa NOB in sta dopolnjevala 29 predsednikovo pripoved. Predsednik je opis dogajanj pred petnajstimi leti slišal od svoje predhodnice, pokojne Rozke Časl, dopolnil pa jih je s podatki iz nastajajoče knjige zgodovinarja dr. Marjana Linasija o partizanstvu v Me- žiški dolini, ki bo izšla letos. Stanislav Ovnič Gornja Radgona: Julija 1940. leta je bil ob cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni postav- ljen spomenik, imenovan Svetilnik miru. Postavljen je bil v spomin Rudolfa Maistra in njegovih vojakov. Spomenik so nemški vojaki takoj po vdoru v Slovenijo 6. aprila 1941 porušili. Obnovljen je bil šele v letu 2004, leta 2006 pa so učenci radgonske osnovne šole na pobudo takratnega ravna- telja Dušana Zagorca na dan Rudolfa Maistra (23. novembra) pripravili ob spomeniku Spominsko uro. Letos je bila že trinajsta po vrsti, pripravili pa so jo devetošolci pod vodstvom učitelja Tomaža Lopreta. Na praznični dan so na Aleji velikih pod vznožjem radgonske cerkve na Maistrovem trgu odkrili tudi doprsni kip Rudolfa Maistra. Kip je delo akademskega kiparja, rojaka iz sosednje Negove, Mirka Bratuše. Nagovore zbranim so imeli radgonski župan Stanko Rojko, predsednik prekmurskega društva Rudolf Maister Marjan Farič in Dušan Zagorc, ki ima največ zaslug, da je bil doprsni kip postavljen na Alejo velikih. Govorniki so poudarjali, da je Rudolf Maister zaslužen, da je meja med Slovenijo in Av- strijo takšna, kakršna je, in da mu gre zahvala, da je velik del Štajerske, med drugim tudi območje Gornje Radgone, slovenski. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Šentjur: Na šentjurskem pokopališču smo se ob 124. obletnici rojstva nadporočni- ka Franja Malgaja zbrali predstavniki častniške in veteranske organizacije občine Štore, prisotni pa so bili tudi predstavniki policijskega veteranskega združenja Sever za celjsko območje na čelu s predsednikom Milanom Ur- bančkom in praporščaki. V izjemno čast in zadovoljstvo si štejemo navzoč- nost Malgajevega sorodnika na tej slovesnosti, veterana vojne za Slovenijo in združenja Sever, Staneta Malgaja. Nadporočnik Franjo Malgaj je bil izje- men prijatelj in soborec velikega domoljuba, generala Rudolfa Maistra. Vlo- ga obeh je bila pred sto leti, v času prve svetovne vojne in leta po njej, tako velika in pomembna, da se tega neizpodbitnega dejstva večkrat marsikdo niti ne zaveda. Naše poslanstvo je zdaj v tem, da te vrednote ohranjamo in negujemo naprej ter jih prenašamo na mlajše. Na slovesnosti smo počastili tudi konec prve svetovne vojne in dan Rudol- fa Maistra. Življenjsko pot šentjurskega rojaka, nadporočnika Franja Malga- ja, je orisala direktorica Knjižnice Šentjur, prof. Tatjana Oset, z nami pa sta bila tudi Ivan Grobelnik - Ivo, edini še živeči legendarni partizan od šestih, ki so decembra leta 1944 osvobodili 127 zapornikov iz celjskega Stare- ga piskra, ter častni občan Šentjurja in oče muzeja Južne železnice Mihael Bučar. Med drugim je bil tudi pobudnik za obnovo celotnega spominskega obeležja Ipavčevih. Besedilo in foto: Srečko Križanec Miren, Orehovlje: Leto se je hitro zavrtelo in tu je že mesec, ki mu Slovenci pravimo listo- pad. Prav on leto za letom naproša jesenski veter, naj ne pozabi z rožnatim listjem zasuti in okrasiti majhnega skromnega obeležja tam daleč nekje. To je tudi dan, ko se vsako leto spominjamo ljudi, ki so z nami živeli in jih ni več med nami. Tu pred spomenikom žrtvam druge svetovne vojne se spominjamo vseh, ki so darovali svoje življenje, da mi živimo v miru in svobodni deželi. Primor- ska je že pred drugo svetovno vojno vedela, kaj pomeni prepoved govor- jenja slovenskega jezika. Pod fašizmom so celo morali spreminjati imena in priimke. Zavedni Slovenci so se odločili za upor in tako najdemo med občani še nekaj živečih, ki so sami to doživeli in ki znajo povedati, kakšno je bilo življenje pred vojno, kaj vse so pretrpeli med vojno in koliko je bila v vojni porušena naša domovina. Samo v Mirnu je bilo požganih več kot 80 hiš, podobno gorje se je dogajalo v sosednjih vaseh. Tudi med ljudmi je bilo veliko žrtev: ali so padli v boju, bili ustreljeni ali so bili izgnani, zaprti, izseljeni, odpeljani na prisilno delo. Danes smo se zbrali v spomin na te dogodke in ljudi, ki so trpeli zaradi tujca, ki nam je hotel vzeti svobodo, zemljo in uničiti slovenski rod. Nedaleč od tod je v Gorici Mussolini zgodaj spomladi leta 1943 grozil slovenskemu narodu z iztrebljanjem. Zgodovina se skoraj ponavlja. Nacionalizem in fašizem spet dvigata glavo po vsem svetu, pa tudi pri nas imamo posnemovalce, ki povzdigujejo take ideje. Pred tem spomenikom obljubljamo, da bomo storili vse, da se napake zgodovine ne bi ponovile. Po domovini je veliko obeležij dogodkov iz bitk in spomenikov domoljubom, ki so dali življenje za to, da mi živimo bolje. Prav je, da pri njih spoštljivo in v znamenje hvaležnosti kdaj postojimo in podarimo misli nanje. Besedilo in foto: Janez Kocijančič Mirna: Občinska organizacija borcev za vrednote NOB Mokronog - Trebelno je v sodelovanju z ZB za vrednote NOB Trebnje in Mirno 29. novembra že tretjič pripravila strelsko tekmovanje z zračno puško na strelišču v TVD Partizan Mirna. Tekmovanje je bilo organizirano za učence OŠ Temeniške in Mirnske doline ter za člane Združenja borcev za vrednote NOB Trebnje. Pri svojem delovanju in udejanjanju ciljev naše organizacije skrbimo tudi za dejavnosti mladih, ki jim skušamo predstavljati vojaške vrline. Mednje spada tudi strel- stvo, ki je olimpijska disciplina in v katerem slovenski tekmovalci dosegajo zavidanja vredne uspehe. Našemu vabilu se je odzvalo devet ekip, skupno 36 tekmovalcev. Streljanje se je izvedlo po pravilih Strelske zveze Slovenije. Tekmovalo se je ekipno in posamično, ne glede na starost in spol. Ekipo so sestavljali štirje tekmovalci, v skupni rezultat pa se je štel rezultat najboljših treh. Pri december 201830 D O G O D K I mladih je bila najboljša ekipa OŠ Trebnje (Žan Vencelj, Nik Slak, Domen Stražišar, Jan Kravcar) z 215 krogi, pri članih pa ZB Trebnje (Milena Veber, Dušan Jakopin, Boštjan Sladič, Mišo Hrovat) s 585 krogi. V posamični kon- kurenci je pri mladih zmagal Žan Vencelj (78 krogov), pri članih pa Janez Žurga (OO Trebnje, 178 krogov). Tekmovanje so pomagali izpeljati občini Mokronog - Trebelno in Mirna ter podjetje Dana Mirna, ki se jim zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi tekmovanja. Besedilo in foto: Mišo Hrovat Ig: Tudi to leto smo s pomočjo občine Ig zaznamovali dan spomina na mrtve. Položili smo cvetje in prižgali svečke na vseh znanih grobovih in obeležjih padlim v NOB na območju Mokrca, Krima, Iške vasi in Iga. V spomin padlim med NOB na pokopališču Golo smo pri spomeniku-grobnici na Golcu in na pokopališču na Kureščku pripravili komemoracije s programom. Govornik je bil Zlatko Usenik, nastopili pa so še pevci iz Ljubljane in recitatorji Timi Štrumbelj, Bor Gros in Matic Virant. Društvo Odmev Mokrca Orehek pri Pivki: 21. novembra 1943 je bilo prvo zasedanje Slovenske protifašistične ženske zveze Slovenije za Pivško okrožje v Orehku. Spominska plošča, postavljena leta 1983 na nekdanji Severjevi hiši, priča o tem. 75. obletnico so domačini proslavili v novem kulturnem domu v Orehku. Na proslavi je zbrane poz- dravila predsednica postojnskega Ženskega veteranskega društva Dobrnič Bruna Olenik, ki je prireditev tudi vodila. Pozdrav navzočim pa je namenila slavnostna govornica, predsednica Ženske veteranskega društva Dobrnič dr. Vera Klopčič. »V vseh pomembnih trenutkih novejše svetovne zgodovine se je krepilo tudi žensko gibanje. Spomin na mojo mamo Maro Rupeno Osolnik, ki je bila na 1. kongresu SPŽZ 17. in 18. oktobra 1943 v Dobrniču izvoljena za sekre- tarko in po kateri se imenuje tudi pot Mare Rupene, in na njeno iskreno zavezanost za delo za izboljšanje življenja vseh ljudi mi pomaga razumeti, da se moramo vsi skupaj potruditi za ohranjanje izročila ženskega gibanja v Sloveniji, ki se je prav v prelomnih dogodkih zgodovine slovenskega naro- da izoblikovalo kot svobodomiselna, miroljubna in povezovalna življenjska sila,« je poudarila Klopčičeva. Predsednica Zveze borcev za vrednote NOB Prestranek Martina Križaj pa je omenila, da je bilo dober mesec po prvem kongresu SPŽZ v Dobrniču 1. zasedanje SPŽS za Pivško okrožje prav v Oreh- ku. Na njem je sodelovala tudi narodna herojinja Zora Rupena - Katja. V kulturnem programu so sodelovali: recitatorji Igor Rojc in Samanta Horvat, ljudska pesnica Ana Horvat, recitator in solist Rafael Zorko ter kantavtorica Marjetka Popovski s kitaro, ki je v nadaljevanju pripravila samostojen kon- cert. Prireditve se je udeležila tudi 94-letna domačinka Ivanka Križaj, ki je prestala več kot eno leto v nemškem taborišču Ravensbrück. Besedilo in foto: Olga Knez Savsko naselje: Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Savsko naselje je v sodelovanju z Osnovno šolo Savsko naselje 22. oktobra pripravila slove- sno komemoracijo pred dnevom spomina na mrtve. Na dogodku je ravna- teljica izrekla nekaj besed o narodnem heroju Borisu Kidriču, šolski pevski zbor pa je zapel venček partizanskih pesmi. Navzoči so bili vodstvo krajevne organizacije s predsednikom Viktorjem Kupljenikom na čelu ter nekaj podpornikov. Besedilo: Janez Stariha Celje: Znani celjski amaterski igralec, pevec in karikaturist ter član in predsednik ZZB za vrednote NOB v krajevni organizaciji ZZB Tone Grčar v Polulah pri Celju je narodno herojinjo in partizanko Tončko Čeč upodobil na koledarčku za leto 2019. Na Starem gradu v Celju igra grofa Her- mana, poje v pevskem zboru in je pred leti izdal knjigo karikatur. Je tudi izjemen imitator, nekdanji sindikalni in vsestranski kulturni delavec. Je nosilec številnih pri- znanj in odlikovanj. Predvsem je ponosen na prestižno priznanje, ki so mu ga pred letom podelili predstavniki veleposlani- štva Ruske federacije v Ljubljani. Je goreč zagovornik partizanstva in obdobja NOB. Lenart Horvatič je sin partizana in očeta, ki je od nekdanjega predsednika RS Milana Kučana prejel visoko državno odlikovanje za svoje delovanje. Partizanka Tončka Čeč je bila prvoborka. Rodila se je v Trbovljah 16. maja 31 1898. Že pred vojno je bila aktivistka in članica KPJ. Njeno partizansko ime je bilo Roza. Njena vloga v času NOB je bila izjemno velika. Bila je zajeta kot ranjenka, zverinsko mučena in odpeljana v koncentracijsko taborišče v Auschwitz, kjer je 3. novembra 1943 umrla. Zaradi zaslug in neizmernega poguma v času NOB je bila 21. julija 1953 razglašena za narodno herojinjo Jugoslavije. Besedilo in foto: Srečko Križanec Gaberje: Kolikokrat moramo doživeti, preživeti svojo smrt, kolikokrat doživeti smrti dragih oseb, da končno razumemo smrtnost? Misel, ki te predrami iz popol- danskega razmišljanja v prijazno ohlajenem dnevu. Zmedenost. Oziraš se okoli sebe in pravzaprav ne veš, kako so misli odpotovale v to smer, ne veš zares, za kaj gre. Vse je tako nenavadno, le teža, ki jo čutiš na svojih prsih, je nekako resnična. Ampak običajno se ne prepuščaš mislim, ki te pošiljajo v podoživljanje nekih dogod- kov. Zaveš se, da se dogaja le repriza do- godkov, že doživetih trenutkov, ki te učijo. 24. oktobra pa je bil eden takšnih dni, ko so se kovale misli. Misli na čas, ki ga rojeni po letu 1945 težko razumljivo opišemo. Poz- namo dejstva, zgodovinske zapise, podatke, nimamo pa lastnih občutij. Kako zares razu- meti poslednje trenutke tistih mladih fantov, ki so umrli za to, da mi živimo v miru in svo- bodi? Mladih športnikov, sokolovcev. Komemoracija in odkritje obnovljenega spomenika z okolico na dvorišču Športne- ga društva Gaberje v organizaciji Športnega društva (Partizan) Gaberje in Društva borcev za vrednote NOB Gaberje sta bila tisti dogodek. Častna go- vornika sta bila Aljaž Verhovnik, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, in Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje. Kul- turni program so pripravili dijaki GCC in I. gimnazije Celje. Venec k obnov- ljenemu spomeniku so položili župan Bojan Šrot, predsednik Športnega društva Gaberje Metod Trebičnik in predsednik Društva borcev za vrednote NOB Gaberje Bojan Gerečnik. Besedilo in foto: Marjana Kovačič Trotov vrh: Na Trotovem vrhu (Strojna) je bila 9. julija tradicionalna spominska priredi- tev, ki jo je pripravila občinska organizacija ZB za vrednote NOV Ravne na Koroškem. Udeleženci so se spomnili dveh parti- zanov, ki sta v bližini kraja slovesnosti 19. marca 1945 bila hud boj v bitki s skupi- no nacistične policije in gestapa iz Dra- vograda. Alojz Kompan - Žnidaršič iz Črne je v bitki padel, težko ranjen pa je bil Li- pej Kolenik iz Sv. Marjete pri Pliberku na avstrijskem Koroškem. Prireditev pa je na- menjena tudi spominu na tiste domačine v okolici, ki so med okupacijo mnogo pretr- peli in so številni tudi izgubili svoje življe- nje. Med njimi izstopa Sabodinova družina iz Libeliške Gore, ki so jo gestapovci pobili v domači hiši, hišo pa potem z njimi vred sežgali. Letošnje prireditve se je udeležilo približno 400 ljudi. Slavnostni govornik je bil Miha Kordiš, ki je navdušil prisotne, re- citator je bil Sašo Potočnik iz Črne na Koroškem, prireditev pa je povezoval Milan Mrđenović, član predsedstva ZB Ravne. Predsednik Občinske organi- zacije ZB Ravne na Koroškem Maksimilijan Večko se je ob koncu priredi- tve nastopajočim zahvalil, posebej pa je čestital moškemu pevskemu zboru Šentanelski pavri, ki so del železnega repertoarja te prireditve, za nagrado občine Prevalje. Besedilo: Maksimilijan Večko, foto: arhiv Svobodne besede Ravne na Koroškem: Člani Združenja borcev za vrednote NOB Mežiške doline iz Kotelj, Črne na Koroškem, Žerjava, s Prevalj in z Raven na Koroškem smo se 16. junija podali na avstrijsko Koroško. Pot nas je vodila čez mejni prehod Holmec do Veli- kovca, Hüttenberga, Brež in Krke. V Velikovcu smo se nameravali ustaviti na manjšem starem pokopališču, kjer je pokopanih nekaj vojakov iz prve svetovne vojne, pa tudi nekaj Mais- trovih in Malgajevih borcev. Zaradi cestne zapore tega nismo izpeljali. Na novem pokopališču v Št. Rupertu pri Velikovcu smo si ogledali pred dve- ma letoma obnovljen spomenik padlim protifašističnim žrtvam, partizanom, ki so na Svinški planini in v okolici Velikovca padli v drugi svetovni vojni. Tu- kaj je pokopanih devetdeset borcev. Pred osrednjim spomenikom so na tleh na marmornih ploščah napisana imena padlih borcev. Na tem pokopališču so leta 1953 neznani storilci razstrelili velik spomenik, ki so ga leta 1947 posta- vili vsem padlim borcem osmih narodnosti na Svinški planini. Zveza koroških partizanov je leta 1983 spomenik obnovila ter ga postavila pred spominski muzej na Peršmanovi domačiji v Lepeni nad Železno Kaplo. Tam je okupator aprila 1945, tik pred koncem vojne, kruto pobil enajst članov družine. Vožnjo smo nadaljevali skozi kraje Brückl, Mali Šentvid ob Glini in Svinec, kjer naša delegacija prav tako vsako leto na tamkajšnjem pokopališču polo- ži spominski venec pokopanima slovenskima partizanoma Ernestu Šrotu iz Leš in neznanemu partizanu. Nadaljevali smo do vasice Hüttenberg, kjer smo si ogledali muzej geogra- fa, alpinista, raziskovalca, romarja in pustolovca Henricha Harrerja. V muzeju hranijo v treh etažah več kot 4000 različnih eksponatov. Zatem smo se po- dali do vasi Knappenberg, do nekdanjega rudnika železne rude Hüttenberg. Del rudnika je zdaj spremenjen v muzej. V muzeju smo spoznali 2500-letno rudarsko zgodovino. Iz Hüttenberga smo se odpeljali v srednjeveško mesto Breže (Friesach), kjer je ob novem mestnem jedru še ohranjen del srednjeveškega mesta, ki se omenja že okrog leta 860. Nazadnje smo se ustavili še v kraju Krka (Gurk), tam smo si ogledali znamenito cerkev. V njej je bil nekoč sedež lavantinske škofije, kamor je spadalo tudi območje današnje mariborske škofije. Besedilo in foto: Stanislav Ovnič Postojna: Po dogovoru s Sabino Ileršič, ravnateljico Osnovne šole Antona Globočnika v Postojni, smo učno uro zgodovine posvetili spominu na domoljubno or- ganizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki je bila ustanovljena na Nanosu 8. septembra 1927. Šolarji so z velikim zanimanjem poslušali predavanje o genocidnem delovanju fašizma na Primorskem med obema vojnama. Prepoved maternega jezika, najprej v šolah, uradih in na vseh javnih mestih, je bila groba kršitev človekovih pravic in dostojanstva. Takrat so bili Primor- ska in njeni ljudje predani na milost in nemilost imperialistični Italiji, nad katero je že plahutal črni ptič zgodnjega fašizma. december 201832 D O G O D K I Primorsko in z njo tretjino slovenskega naroda je doletela žalostna usoda skrajnih oblik raznarodovanja: ukinitev slovenskih šol, prepoved slovenskih časopisov, knjig in društev, uničenje slovenskih gospodarskih temeljev, bank in hranilnic, razpust 200 slovenskih zadrug, izgon 800 učiteljev in odhod 70.000 primorskih Slovencev v emigracijo, streljanje in teror. Po vseh krajih in vaseh po Primorskem je tlelo in nemir v prsih je vzplamtel v upor. Tako se je začelo in nadaljevalo uporništvo, ki je bilo prerastlo misel na lastno srečo – tigrovci so svoje življenje dali na oltar domovine. Polnili so se fašistični zapori, trpljenje in mučenje jih ni zlomilo. Prikaz filma Streli na Bazovici so učenci prizadeto gledali in poslušali, saj se v današnjem času tako početje zdi skoraj nemogoče in nepredstavljivo. Pa vendar je vse to bilo in še več, goreli so polja in vasi, ljudje so umirali na Rabu, v Gonarsu in drugih taboriščih. In zakaj? Odgovor je samo eden: ljubili so svojo DOMOVINO. Besedilo in foto: Bruna Olenik Vuzenica: Kam le čas beži, je pesem Štirih kovačev, in še res je. Kot bi trenil, je bilo leto naokoli in spet je bila v okviru Vuzeniških dni 12. avgu- sta organizirana prireditev Mola ižina. Štirje člani Občinskega odbora Zveze borcev za vrednote NOB Vuzenica smo začeli kuhanje vojaškega pasulja. Ker je bilo lani povpraševanje večje od ponudbe, smo letos 120-litrski kotel napolnili do vrha. Za to priložnost smo svojo stojnico tudi primerno okrasili s posebno in zelo redko sliko Tita, ki je na njej upodobljen s partizani v treh velikih ofenzivah Neretva, Sutjeska in Drvar. Družbo sta mu delali zastava SR Slovenije in lutka s partizansko uniformo. Kot se pa za kuharje spodobi, smo imeli enotne predpasnike z logotipom društva. Z velikim zanosom smo se lotili lupljenja in sekljanja čebule in nato rezanja dimljene slanine, ki je morala biti po navodilih glavnega kuharja enakomerno in drobno narezana. Kuhanje je potekalo kar nekaj ur. Kakšne začimbe in dodatke smo uporabili, ne smem zaupati, ker je to strogo va- rovana skrivnost. Odzivi vseh, ki so našo dobroto pokusili, so bili več kot odlični in kotel smo dokaj hitro izpraznili. Občinski odbor ZB za vrednote NOB Vuzenica Lokve pri Črnomlju: Ob 74. obletnici tragične nesreče pri preizkušanju »partopa«, dela rok parti- zanskih orožarjev, v kateri je umrl legendarni komandant NOV in POS Franc Rozman - Stane, se je 7. novembra 2018 na Lokvah pri Črnomlju zbralo veliko ljudi, da s sklonjeno glavo in mislimi na tiste za Slovenijo težke čase počastijo spomin nanj in na tovariše, ki so poleg njega umrli v tej nesreči. V njegov spomin se je ob vzpetini, na kateri stoji spominsko obeležje, postrojila tudi četa 1. spominskega Dolenjskega bataljona. K obeležju, ki je postavljeno v spomin Francu Rozmanu - Stanetu in njegovim soborcem, so pristopili praporščaki Združenj borcev za vrednote NOB, Združenj vete- ranov vojne za Slovenijo 1991, Policijskega veteranskega združenja Sever in Združenja častnikov slovenske vojske za Belo krajino, da z bojnimi zas- tavami, kot v pesmi o njem, počastijo njegov spomin. Ob spomeniku je v njegovo čast in spomin stala častna straža Slovenske vojske, trobilni kvartet Pihalnega orkestra Slovenske vojske je intoniral Zdravljico in žalostinko ob polaganju cvetja in sveč. Zbrane ob tej slovesnosti je pozdravila županja občine Črnomelj, Mojca Čemas - Stjepanović, slavnostni govornik pa je bil Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki je svoje besede namenil življenju in delu komandanta Staneta, njegovemu pomenu in ogromnemu prispevku za slovensko partizansko vojsko in sploh partizanskemu boju zoper okupatorja med drugo svetovno vojno. Bogat kulturni program ob slovesnosti so ustvarili MPZ Samospev iz Čr- nomlja, učenci osnovnih šol, poimenovanih po komandantu Stanetu, iz Dra- gatuša in Loke pri Črnomlju, Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj in Gašper Brunskole s harmoniko. Besedilo: Franci Jontes Vodice: Na pokopališču v Vodicah pri spomeniku padlim borcem in talcem je bila 26. oktobra osrednja slovesnost, na kateri smo se spomnili vseh borcev, talcev, taboriščnikov, izseljencev, nasilno mobiliziranih domoljubov in vseh pokojnih sodelavcev Osvobodilne fronte v Sloveniji. Spomnili smo se tudi junakov prve svetovne vojne, od katere mineva natančno sto let. Komemoracija je potekala v sodelovanju z nastopajočimi učenkami in učenci Osnovne šole Vodice. Ob tej priložnosti bi se radi iskreno zahvalili za njihovo sodelovanje v programu. Hvala tudi vodstvu OŠ Vodice, mentorjem, praporščaku ZB Vodice in vsem, ki so darovali cvetje in sveče pri obeležjih na območju naše občine. Zahvala gre tudi vsem udeležencem komemoraci- je, prav njihova udeležba pa naj bo spodbuda vsem občankam in občanom za prihodnje leto. Odbor KO ZB Vodice Šentrupert: Območna organizacija ZB za vrednote NOB Šentrupert je v počastitev 76. obletnice ustanovitve Zapadnodolenjskega odreda (ZDO) 1. decembra orga- nizirala pohod v partizanski tabor Jelovka. ZDO je bila posebna partizanska enota, ki je takrat delovala teritorialno, vojaško, politično, mobilizacijsko, propagandno in kadrovsko ter je v treh bataljonih štela 265 bork in borcev. Po uspešno prestani veliki italijanski ofenzivi jeseni leta 1942 sta se odre- dov štab in 1. bataljon naselila v Lukovec pri Tihaboju. V oktobru 1942 je glavno poveljstvo partizanskih enot izdalo ukaz, da morajo vse partizanske 33 čete in bataljoni imeti svoja taborišča zunaj naselij. Za lokacijo svojega ba- znega tabora je ZDO izbral osrčje prijazne Dolenjske med Gabrovko, Mirno in Šentrupertom, gozdnati predel, ki mu domačini pravijo Jelovka. Tabor je bil izhodišče za razne bojne akcije, imeli pa so tudi zelo veliko raznih aktiv- nosti. Za dan mrtvih leta 1942 so na pokopališče v Šentrupertu na grobove padlim partizanom položili cvetje. Čez šest tednov so se pri Sv. Križu udele- žili tudi polnočnice Bili so kulturno ozaveščeni, saj so imeli svoj pevski zbor, izdajali so svoje glasilo Stenski časopis, varovali so »stiško tehniko«, tiskar- no, ki je bila prvotno v samostanu Stična, v eni izmed barak pa so uredili tiskarno Urška. V decembru leta 1942 so ponatisnili več številk Slovenskega poročevalca in prvo številko ženske revije Naša žena. Tabor so uporabljali do 22. decembra 1942. V spomin na 76. obletnico ustanovitve ZDO je bil organizirani spominski pohod, ki smo ga poimenovali Miklavžev pohod, saj so v taboru med vojno s pomočjo župnika iz Sv. Križa pripravili tudi miklavževanje. Pohoda, ki sta potekala iz dveh smeri, in sicer iz Šentruperta in Zaloke, se je udeležilo približno 50 pohodnikov. Iz Zaloke je krenilo 13 otrok, učencev Osnovne šole dr. Pavla Lunačka Šentrupert in vrtca Čebelica Šentrupert, v spremstvu staršev in mentorice. Pri baraki, ki jo vzdržujejo člani ZB za vrednote NOB Šentrupert, so se na skupni slovesnosti, ki so jo popestrili re- citatorji krožka Cici planinec, zbrali še praporščak ZDO Vojko Smole in pred- stavniki Slobodanove čete, praporščak ZB za vrednote NOB Šentrupert San- di Pirh in člani Duletove čete iz Tržišča z dvema starodobnikoma. Delovanje ZDO je orisal predsednik ZB za vrednote NOB Šentrupert Jurij Bizjak, na koncu pa je otroke in vse druge obdaroval tudi Miklavž, ki je pustil v taboru darila (suho sadje, pomaranče, mandarine, bombone in pečenega parklja). Po uspešnem pohodu pa sta predsednik ZB za vrednote NOB Šentrupert in član Boštjan Sladič obiskala eno najstarejših članic organizacije, Mici Pirh, in ji voščila vse najboljše za njen 95. rojstni dan. Besedilo in foto: Boštjan Sladič Sveti Jurij: Minilo je 77 let od dogodkov v srbskem mestu Kraljevo, kjer so Nemci med 15. in 20. oktobrom 1941 ustrelili 2190 talcev, med njimi tudi pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah rojenega Karla Čižka. V delu Oj zdaj gremo avtorja Rudi- ja Steinbucherja je opisana usoda slovenskih izgnancev v letih od 1941 do 1945, med drugim tudi tragična usoda Čižka. Karel Čižek se je rodil 9. decembra 1909 pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah v takratni občini Jurovski Dol št. 40 materi Mariji, roj. Čeh, in očetu Karlu, kovaškemu mojstru. Izučil se je za mizarja in si že zelo mlad poiskal delo v delavnici državnih železnic v Mariboru. Napad na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je dočakal na delovnem mestu, od tam pa je bila večina delavcev tega stra- teško pomembnega podjetja premeščena na rezervno lokacijo v Sarajevo. Po hitrem zlomu stare jugoslovanske vojske se je s tovariši iz Sarajeva vrnil v Maribor, kjer so ga aretirali in iz Meljske vojašnice prepeljali v Rajhenburg (Brežice). Že 27. junija so ga skupaj z ženo Avguštino izgnali v srbski Gornji Milanovac. Delo si je našel v delavnici državnih železnic v Kraljevu, kjer je zaposlitev dobilo še veliko drugih slovenskih izgnancev. Oktobra leta 1941 so takrat še zavezniške partizanske in četniške enote v Šumadiji za- čele splošno vstajo. Ti spopadi so v Kraljevu na nemški strani zahtevali 14 mrtvih in veliko ranjenih. Poveljnik divizije nemške vojske je izdal ukaz, da se za vsakega padlega nemškega vojaka ustreli 100 talcev, za vsakega ranjenega 50 in za vsako sabotažo 25 talcev. Poleg Karla Čižka je v Kraljevu takrat življenje izgubilo še 51 Slovencev. Karlu Čižku smo v rojstnem kraju odkrili spominsko obeležje. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril župan Peter Škrlec, slavnostni govornik pa je bil Aleksander Purgaj. V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Jurovski Dol. Z odkritjem spominske plošče se je Karl Čižek »vrnil« v svoj rojstni kraj. Besedilo in foto: Alojz Bezjak Šentjanž: Prav prijetno je grelo sonce, ko smo se člani združenja za ohranjanje vre- dnot NOB Šentjanž odpravili na popoldanski izlet po poti Kozjanskega od- reda. Najprej smo obiskali gručasto naselje Pišece, ki leži na južnem pobo- čju gozdnate Orlice. Kraj je slikovit in gotovo se lahko ponaša s celovito urejenostjo vseh javnih površin. V jedru vasi izstopa spomenik, na katerem je zapisana zgodovina od kmečkega punta vse do druge svetovne vojne. Sodeč po vseh imenih, ki so zapisana na granitnih ploščah, je bilo tu pod obronki Orlice težko življenje. Nadaljevali smo v smeri Pavlove vasi. Kmalu smo prišli do jase, kjer je na veliki skali zapisano, da je to kraj, kjer je bil 24. aprila 1944 ustanovljen Kozjanski odred. Vsi smo bili navdušeni nad urejenostjo spominskega obeležja. Po dobrem kilometru panoramske vožnje smo prispeli do spo- menika v Sromljah. Tam smo si ogledali spomenik in sromeljsko kulturno središče. Pot nas je vodila proti domu čez Okljukovo goro, Zdole in Krško in kaj kmalu smo se vrnili v Šentjanž. Svoje popoldansko druženje smo končali z željo, da se kmalu podamo na ogled bližnje in daljne okolice naše prelepe domovine. Cveta Jazbec Senožeče: Pred dnevom spomina na mrtve smo se zbrali ob osrednjem spomeniku v Senožečah in se poklonili vsem padlim in žrtvam druge svetovne vojne v naši krajevni skupnosti. Nataša Adam, ki je komemoracijo vodila, je povedala, da so učenci podru- žnične šole v Senožečah z besedami in v pesmi že prižgali lučke vsem, ki se jim moramo pokloniti, saj so skozi zgodovino s svojim pogumom, voljo in žrtvovanjem omogočili, da smo dobili svojo domovino – domovino, ki nam daje svobodo in mir. Naša odgovornost je, da jo negujemo kot mlado cvet- lico in da vzdržujemo spomin na tiste, ki so nam jo priborili. Zato le večkrat postojmo pred spomeniki in jim v miru recimo: »Hvala vam!« Delegaciji krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Senožeče in sveta krajevne skupnosti sta nato položili venec, domači zborček pod vodstvom Ade Škamperle nam je zapel nekaj pesmi, županja Alenka Štrucl Dolgan pa je komemoracijo končala z nagovorom. Besedilo in foto: Andrej Škapin december 201834 Ob 70. obletnici ZZB za vrednote NOB Ljubljana Moste - Polje Udeležencev NOB skoraj ni več O B L E T N I C A »Moj odnos do dediščine partizanstva in narodnoosvobodilnega boja je poseben in močno zaznamovan s tem, da sem prve zgod- be o časih, ki se ne smejo več ponoviti, slišal od dedka in babice. Zame je bila moja babica moja velika zaveznica, moj dedek pa moj junak, kot vsak dedek vsakemu vnuku. Pomembno se mi je zdelo vse, kar mi je pripovedoval. To pa še zdaleč niso bile samo njegove partizanske izkušnje. Govoril mi je o vsem, kar dedki pač pravijo svojim naslednikom. O drugačnem otroštvu, skromnih časih, je- manju lekcij iz življenja, o družini, prijateljih.« S temi besedami je svoj nagovor udeležencem slovesnosti ob 70. obletnici ZZB za vrednote NOB Moste - Polje začel slavnostni govornik, evropski poslanec Igor Šol- tes. Njegov nagovor, zanj neobičajno čustven, je bil posebno dragocen zato, ker je govoril o svojem dedku in babici, o Pepci in Edvardu Kardelju. Pepca Kar- delj, z dekliškim priimkom Maček, pa je bila doma z območja, ki ga pokriva ZZB Moste - Polje, in jo številni udeleženci slovesnosti še vedno ohranjajo v svo- jem spominu. Šoltes je dodal, da ga je Kardelj, ki je bil sicer vedre narave, učil in naučil spoštovanja meja. »Ko sem jih prestopal, ni moraliziral, pač pa mi je preprosto nastavil ogledalo. Ne vedno, a počasi sem vendarle razumel, kaj mi je želel povedati. Ko gledam nazaj, prav njemu dolgujem dvoje pomembnih spoznanj: da mora biti človek človeku vedno človek in da imam srce z razlo- gom na levi.« ZZB Moste - Polje je največja lju- bljanska borčevska organizacija, šte- je okrog 1200 članov, in ena največjih slovenskih borčevskih združenj. V dru- gačni organizacijski obliki je nastala leta 1948, leta 1961, ob združitvi občin vzhodnega dela Ljubljane, pa je 15 ob- činskih borčevskih organizacij ustano- vilo Območno organizacijo ZZB NOV Ljubljana Moste - Polje. Leta 2004 se je organizacija preoblikovala v dru- štvo Zveze borcev za vrednote NOB Ljubljana Moste - Polje s 13 notranji- mi organizacijskimi enotami in pos- tala sestavni del civilne družbe s pos- lanstvom, ki ga je imela pred preobli- kovanjem v društvo. Organizacija deluje na območju Lju- bljane, ki je bilo že leta 1941 označe- no kot »rdeči« del, saj so se tukaj pro- // BESEDILO: Jožica Hribar // FOTO: Edo Bernik Anica Cerar, nosilka partizanske spomenice 1941, ob njej Tit Turnšek in Tone Podobnik, predsednik Četrtne skupnosti Polje ti okupatorju tako kot v vsej Ljubljani dvignili delavci in kmetje. V partizane je v teh krajev odšlo več sto borcev, 288 je bilo internirancev, 59 ustrelje- nih talcev, 966 umrlih. Kar 13 borcev je bilo razglašenih za narodne hero- je, 209 pa je bilo nosilcev partizanske spomenice 1941. Zbora odposlancev slovenskega naroda se je udeležilo 10 borcev delegatov. Med živimi so še štir- je nosilci partizanske spomenice 1941: Dana Valič - Klanjšek, Anica Cerar, Pol- de Maček Polde - Poldač in Ivan Bene- dikt - Matiček. Udeležence prireditve, ki se je je ude- ležil tudi Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB Slovenije, je pozdravil tudi lju- bljanski župan Zoran Janković, v uvo- du pa jih je nagovorila Branka Kastelic, predsednica ZZB NOB Moste - Polje, in se zahvalila vsem, ki so v sedmih desetletjih tako ali drugače sodelova- li pri delu organizacije in pomembno pripomogli k njenemu uspešnemu de- lovanju in širjenju. Poudarila je, da se članstvo zadnja leta hitro spreminja, saj udeležencev NOB skoraj ni več, priha- jajo pa novi, mladi člani, druga, tretja in ponekod še četrta generacija nekda- njih borcev, aktivistov ali internirancev, ki jim je skupno spoštovanje vrednot in predvsem svobode, ki so jo priborili nji- hovi predniki. Po podelitvi priznanj za- služnim članom je sledila multimedijska predstava Miting v izvedbi Lutkovnega gledališča EU Ljubljana Zalog avtorja Jožefa Pernarčiča. Polde Maček - Poldač in Ivan Benedikt - Matiček, nosilca partizanske spomenice 1941 35 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F Partizanske smučine Cerkno '45 Na smučiščih Smučarskega centra Cerkno bodo v soboto, 26. januarja 2019, 42. spo- minske smučarske tekme »Partizanske smučine – Cerkno 45«. Program: 9.00 zbiranje udeležencev 9.30 odprtje tekmovanja na vrhu proge – Lom 4 9.40 nastop demonstracijske skupine Edmunda Čibeja in TD Novaki 9.50 odhod tekmovalcev na start 10.00 veleslalom – člani ZZB za vredno- te NOB Slovenije – Lom 4 10.00 prvenstvo pripadnikov Slovenske vojske v veleslalomu – Lom 3 10.30 prvenstvo Zveze slovenskih ča- stnikov in tekma veteranov Sever – Lom 3 in 4 11.00 13. odprto prvenstvo ZVVS, vete- ranov vojne za Slovenijo – Lom 3 in 4 11.30 tek, borke, borci – Lom 14.00 zbor pred Hotelom Cerkno 15.00 kosilo in druženje Za člane ZZB za vrednote NOB je pred- videno tekmovanje v VSL in teku na sim- bolični ravni v enotni kategoriji. V kate- goriji veteranov v VSL tekmujejo člani ZVVS, Sever in Zveze slovenskih častni- kov. Tekmovalci Slovenske vojske v VSL izvedejo dva teka. V drugem teku tekmu- jejo v obratnem vrstnem redu glede na dosežene rezultate. »PREBOJ« Igrano-dokumentarni film o bitki na Menini planini V duhu časa, ko so vrednote NOB v slo- venski družbi načete, želi Zveza zdru- ženj borcev za vrednote NOB Slovenije z igrano-dokumentarnim filmom o bitki na Menini planini prikazati NOB kot nav- dih za prihodnje rodove. Film z naslovom »PREBOJ« prikazuje nemogoče razmere, v katerih so delovali partizani, hkrati pa tovarištva, pripadnosti do domovine in gorečo željo po svobodi. Zveza borcev se projekta loteva z lastni- mi sredstvi ter s pomočjo donatorjev in sponzorjev. Če v vašem okolju prepoznate sponzorje, prosimo vzpostavite kontakt in pripravili bomo potrebno dokumentacijo. Fizične osebe, naše članstvo in simpati- zerje vabimo, da postanete donatorji pro- jekta »PREBOJ«. Višina donacij je poljub- na in prostovoljna. Če boste prispevali 15 evrov ali več, boste prejemnik jubilejne značke PREBOJ. Tisti, ki boste prispeva- li 40 evrov ali več, prejmete dve karti za premiero filma. Donacijo, ki bo namenjena izključno temu projektu, lahko prispevate na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana Koda namena: OTHR Banka: NLB d.d. Ljubljana BIC banke ali SWIFT : LJBASI2X IBAN: SI56 0201 0001 8541 225 Sklic 00 229 Namen plačila: Donacija za film PREBOJ, Menina planina Vsem podpornikom projekta se že vnaprej iskreno zahvaljujemo! Smučarsko tekmovanje v veleslalomu za učence osnovnih šol iz Cerknega, Idrije, Spodnje Idrije in Železnikov bo v četrtek, 24. januarja 2019. V okviru tekmovanja bo tudi demon- stracija smučarskih veščin na izvirnih smučeh iz časov prvih smuči v Sloveniji v organizaciji Društva za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gora, demonstratorske skupine »Edvar- da Čibeja« in »TD Novaki«. Prijave sprejemamo do 24. januar- ja 2019 na priloženem obrazcu, ki se dobi v Hotelu Cerkno, skupaj s podatki o stroških vozovnice in prehrane. V prijavi navedite priimek in ime, letnico rojstva, točen naslov prijavljenega tekmovalke/ ca in kategorijo tekmovanja (tek ali ve- leslalom). Naš naslov: PARTIZANSKE SMUČINE – CERKNO '45, Hotel Cerkno, Sedejev trg 8, 5282 Cerkno. Informacije Hotel Cerkno, tel. št.: 05/374-34-00, faks: 05/374/34/33 in e-naslov info@hotel-cerkno.si Morebitno odpoved ali prestavitev tek- movanja zaradi pomanjkanja snega bomo objavili na Prvem programu Radia Slovenija, Radiu Odmev – Radio Primor- ski val in na Valu 202 v petek pred napo- vedano prireditvijo. Cerkno, december 2018 Organizacijski odbor Miha Butara, predsednik december 201836 P R E J E L I S M O 28 ali 50 let TO Slovenski politiki nas vedno bolj de- lijo, spravljajo v spore, celo sovraštvo. Najnovejša delitev naroda se trenutno dogaja pri vprašanju o tem, ali praznu- jemo letos 28 ali 50 let Teritorialne obrambe (TO). Tako prejšnji kot sedanji slovenski politiki se imajo za stvarnike nebes in zemlje. Pred njimi ni bilo ničesar, samo tema. Oni so prišli iz NIČ in ustvarili Svetlobo in ta čudoviti svet, v katerem živimo danes. Mladoslovenci trdijo, da je Teritori- alna obramba nastala po volitvah leta 1990 iz nič, prav tako je slovenska dr- žava nastala šele leta 1991, prej ni bilo prav ničesar, sama tema. Staroslovenci želijo od Mladoslovencev priznanje, da je TO nastala leta 1968 in da je le iz njene strukture lahko nastala leta 1990 nova TO, ki se je uprla jugoslovanski JLA. Mladoslovenci se imajo za stvarni- ke, zato ne morejo priznati, da je pred letom 1990 obstajalo kaj drugega kot tema. Seveda pa se vzorec ponavlja. Staroslovenci se imajo za naslednike tistih, ki so izvedli upor in revolucijo v letih 1941–45 ter ustanovili sociali- stično Jugoslavijo in Socialistično repu- bliko Slovenijo. Vendar so tudi povoj- ni revolucionarji trdili, da pred letom 1941 ni bilo ničesar, sama tema, kvečje- mu gnila gmota, imenovana Kraljevina Jugoslavija, pa naj bo še neka ječa na- rodov, imenovana Avstro-Ogrska. Dragi moji Mladoslovenci in še živi Staroslo- venci, kdaj si boste priznali, da Svetloba in svet nista nastala z vami, ampak sta se oblikovala z evolucijo in časom? Za slovensko državo, ki jo imamo da- nes, je samo v zadnjem stoletju umrlo 140.000 Slovencev in prav toliko jih je trpelo v begunstvu in političnih zapo- rih. Če izgubljamo iz zavesti stoletni boj naših prednikov proti turški kugi, za oh- ranitev stare pravde in krščanske iden- titete, pa ne moremo pozabiti, da brez prve svetovne vojne in razpada Avstro- -Ogrske ne bi bilo današnje Slovenije. Razpad Avstro-Ogrske je zahteval smrt 40.000 mladih Slovencev in le malo manj Primorcev je trpelo v begunstvu. Po prvi vojni je nastala država SHS, pa Kraljevina SHS in Kraljevina Jugoslavi- ja. Tudi v teh državnih tvorbah smo Slo- venci ustvarjali možnosti za nastanek svoje države s slovenskim jezikom, kul- turo, prvo slovensko univerzo ter zma- go nad nemško kulturno gospodarsko prevlado, ki nas je kot narod ogrožala v Avstro-Ogrski. Brez druge svetovne voj- ne, ki je prinesla zares enkraten sloven- ski upor okupatorju in zmago revoluci- je, ne bi bilo nikoli zvezne socialistične države Jugoslavije in zato tudi ne So- cialistične republike Slovenije. Sloven- ci smo za ta zgodovinski preboj plačali krvavi davek, skoraj 100.000 jih je umr- lo in skoraj toliko jih je trpelo v begun- stvu in političnih zaporih ter koncentra- cijskih taboriščih. Prav nobene sodobne slovenske vojske ne bi bilo danes, če ni bilo prej nove TO (28-letnica), pa sta- re TO (50-letnica), pa še prej Maistrove vojske, in tako imajo vsi naši predniki vsak nekaj zaslug, da imamo danes svo- jo vojsko. Enako velja za sedanjo slo- vensko državo: nikoli je ne bi bilo, če ne bi bilo 57. številke Nove revija, pa veli- kega slovenskega sina Jožeta Pučnika. Vendar te slovenske države tudi nikoli ne bi bilo, če ne bi bilo prej partizan- skega upora in Titove komunistične re- volucije. In tako priznajmo vsem našim predhodnim generacijam, da so si vsa- ka po svoje prizadevale, trpele in umi- rale, da bi se ustvarile razmere za na- stanek slovenske države kot zaščitnice in poroštva za našo slovensko kulturno identiteto in slovenski jezik. Vsi naši predhodniki so postopno korak za kora- kom ustvarjali veliko zgodbo – sloven- sko državo. Na tej poti pa ni manjkalo tudi stranpoti, nepotrebnih porazov in nepotrebnih žrtev. A zavedajmo se, da bodo tudi današnji slovenski Stvarniki zaradi naravnih zakonov odšli v zgodo- vino in prišli bodo novi, ki bodo sodi- li, koliko hudega in slabega so naredili sedanji slovenski politiki po letu 1991. Kaj, če bodo tudi oni rekli, da je bila pred njimi Tema in šele z njimi sta se pojavila Svetloba in nov srečen svet za slovenski narod? Ne pozabimo na slovenski pregovor »Ti očeta do praga, sin tebe čez prag«. Boris Nemec, Šempeter pri Gorici Ali smo končno dočakali gesto obrambe demokracije in njenih temeljnih načel? Končno! bi lahko vzkliknili ob odzivu predsednika vlade na oglaševanje pod- jetij v medijih, ki širijo sovražne vsebine. Četudi je zapis, objavljen na vladni spletni strani, zadržan v svojih formula- cijah in spisan v dovolj razumevajočem tonu v odnosu do podjetij, ki objavljajo oglase v medijih, namenjenih širjenju najmračnejših ideologij, lažnih novic in pravi psihološki vojni proti zagovorni- kom strpnosti, univerzalnosti človeko- vih pravic in demokratičnega dialoga, ga štejemo za prvo nekoliko resnejšo gesto v prid obrambi temeljnih načel strpnosti v demokratični družbi. Pri tem ima velik pomen dejstvo, da ga je podpisal sam predsednik vlade Marjan Šarec, ki si za to gesto zasluži priznanje. Njegovo iz- javo lahko štejemo za prepotreben pri- spevek k ustvarjanju širšega zavedanja, kaj dejansko pomenijo dejavnosti, ki jih z eno besedo imenujemo »sovražni go- vor«, lahko v ožjem in širšem smislu, in ki s svobodo javnega obveščanja nimajo druge zveze kot to, da obetajo njen ko- nec, brž ko bi se dejanskim posestnikom teh medijev uspelo zavihteti na oblast. Na podobne »modele« ugonabljanja demokracije in njegove vzorce v zgodo- vini smo v stališčih Alternativne akade- mije že večkrat opozorili. Odziv predsednika vlade je končno za trenutek prekinil »zaroto molka« v vla- dajoči sredinski politiki glede na skraj- no skrb vzbujajoča delovanja radikalne desnice. V demokraciji ni druge obram- be proti pritlehni propagandi, širjenju laži in strahu, kot je ustvarjanje javne- ga zavedanja o njihovem dejanskem pomenu in nevarnosti. In k temu mo- rajo najprej prispevati politiki. Seveda ob tem z obžalovanjem ugotavljamo, da imenovanje dr. Damirja Črnčeca in predvsem dejstvo, da se omenjeni vse od trenutka tega imenovanja ni izrekel o svojih zavržnih javnih izjavah, škodita verodostojnosti premierjevega odziva. Kljub temu pa upamo, da je vlada s to izjavo stopila na pot resnejše obrambe demokracije in odpravljanja nevarnih pasti spodbujanja sovraštva, homo- fobije in netolerance v slovenski druž- bi. Tega pa žal ni mogoče reči za izjavo štirih pravnikov (Teršek, Avbelj, Toplak, Letnar Černič), ki so s svojim svarilom predsedniku odkrito dokazali, da jih v državi širjenje sovražnega govora bolj malo zanima, čutijo pa veliko potrebo po zaščiti tistih, ki ga promovirajo. prof. dr. Darko Štrajn, predsednik društva Alternativna akademija Laži ali slab spomin dr. Grande? Spoštovani! Pred časom sem poslušal intervju z gospodom Grando in kot stalni naroč- nik Dnevnika prebral vse pripombe na njegove izjave v pismih bralcev. Vendar 37 v njih nisem zasledil obtožbe velike ča- sovne laži, ki jo navaja doktor zgodovi- ne. Opisuje primer gimnazijskega sošol- ca pred njim, pokojnega Cveta Juraka s podtaknjenimi lističi itd. Ko je hodil gos- pod Jurak v gimnazijo, dr. Granda še ni bil vpisan v vrtec, saj je tako velika staro- stna razlika med njima. To vem kot sosed iz Cankarjeve ulice, kjer sta živela Cveto Jurak in njegova družina. Osebno sem jih poznal. Vse, kar je povedal o tej zadevi, je slišal in naložil poslušalcem misleč, da ni več živih, ki bi se tega spominjali. Lep pozdrav Kazimir Rupnik Koliko je stara slovenska policija? Dr. Vinko Gorenak je 21. novembra le- tos na spletni strani nova24tv.si obja- vil prispevek »Koliko je stara slovenska policija«. Preseneča in žalosti me nizka stro- kovna, intelektualna in civilizacijska raven Gorenakove pisarije. Razumem sicer njegovo strankarsko/partijsko za- vezanost in pokorščino, ne razumem pa, da se zaradi te odvisnosti degradira tudi na akademski ravni. Izredni profe- sor bi pač moral varovati in upoštevati vsaj osnove znanstvene teorije in me- tode. Dr. Gorenak v svojem političnem pamfletu želi ugajati svojim in sklepe izvaja, kot bi se človeško štetje začelo leta 1991. Pa se ni, sicer zdaj ne bi bili v letu 2018. Pri tem seveda ne pozna in tudi ne upošteva (pa bi moral) osnov- nih socioloških protislovij družbenega razvoja. Za njegove traktate sta po- membni predvsem protislovji: sodelo- vanje–konflikt in staro–novo. Sam pri- kazuje (sicer se ne zaveda sociološke dimenzije) mene, milico in nas kot sta- ro; sebe, demokrata Čelika in svoje pa kot novo. Za razumevanje protislovja pa je pomembno vedeti, da staro ni nujno sinonim zaostalosti, tako kot novo ni si- nonim za napredek. Prav je, da je novo kritično, ne sme pa biti izključujoče in netolerantno, kar Gorenakovo pisanje je. In kje je preseganje tega protislovja? V tem, da je treba staro ideološko nev- tralno oceniti, preseči, toda ne zanikati! Na Gorenakovo pisanje se je odzvalo mnogo članov društev Sever, nekdanjih miličnikov in sedanjih policistov. Dobil sem na desetine elektronskih sporočil, telefonskih klicev, na proslavi v Novi Gorici pa so me spraševali, kaj se do- gaja z njim. Njihovo skupno sporočilo je bilo, da potvarja zgodovino osamo- svojitvenih procesov in vlogo milice v teh procesih, da laže in da se je pre- malo skesal. Skesati bi se moral tudi za strokovne napake, ki jih je naredil tudi v času samostojne Slovenije. Pojem policija se je po letu 1945 prvič pojavil z uveljavitvijo Zakona o spremembah in z dopolnitvah Zakona o notranjih zadevah, ki je začel veljati 2. februarja 1992. Kdo pa je kadrovsko sestavljal to policijo? Nekdanji milični- ki, kriminalisti in drugi delavci organov za notranje zadeve, ki so na ta datum imeli tudi 5, 10, 15, 20 in več let delov- nih izkušenj in znanj. Torej ima policija (nov pojem sociološko »novo«) absolu- tno osnovo v »starem«. Po novem pre- obraženi »miličniki« v »policiste«, »to- variši« v »gospode« smo bili isti ljudje, ki smo odločilno zavarovali plebiscitar- no voljo ljudi, ki sta jo leta 1991 hoteli uničiti Jugoslovanska ljudska armada in velikosrbska politika. Ti isti ljudje smo sodelovali v ključnem trenutku pri utrditvi samopodobe Slovencev 1. de- cembra 1989. In zanimivo, policija je v samostojni Sloveniji vse do leta 1998 delala po Zakonu o notranjih zadevah iz leta 1980! Torej je bilo staro dovolj dobro, da je živelo še dolgo v novi čas. Čeprav spoštujemo odločnost in dobro- namernost slovenskih vlakovodij, pa je smešna trditev, da so Slavko Kmetič in njegovi vlakovodje preprečili miting resnice. Če že sprejmemo Gorenakovo oziroma Kmetičevo tolmačenje, je tre- ba povedati, da je velik del mitingašev nameraval priti po cestah, po katerih pa vlaki ne vozijo. Še več, po obvestilu v javnosti, da vlakovodje ne bodo vozili vlakov, se je število najavljenih avtobu- sov občutno povečalo. To ve dr. Gorenak in ve tudi, da smo morali zaradi take odločitve vlakovodij veliko miličniških sil z železniškega prehoda prerazpore- diti na vse cestne mejne prehode takra- tne Slovenije. Celjsko posebno enoto milice, kjer je bil dr. Gorenak takrat na- čelnik inšpektorata milice, pa smo na- potili v Brežice. V govoru v Kočevju sem samo po- vedal, da so milica in organi za notra- nje zadeve leta 1967 prešli iz zvezne v republiško pristojnost in kako je to vplivalo na odnose med federalnimi in republiškimi organi za notranje za- deve ter na dokaj samosvoj razvoj in delovanje slovenske milice. Za kaj več o mojem mnenju okrog tega, kdaj in kako poimenovati milico, pa se lahko prebere, kaj sem o tem pisal že leta 1990 in 1991 (Policija včeraj, danes, jutri; Milica ali policija; Policija, morda kaj drugega; Pravo ime za milico: vse- bina del in nalog je pomembnejša kot njeno ime; Policistova stranka – polici- ja; V službi reda in varnosti: stroka med milico in policijo; »Zaščitna policija« – pravo ime za milico; Dekla politike v službi pravne države: policija vče- raj, danes, jutri; Depolitizacija policije kot osnova policijske deontologije in v drugih prispevkih, ki so širši in govori- jo tudi o policiji). Naj omenim, da sva leta 1993 z Gorenakom skupaj napisala članek o razvoju milice oziroma poli- cije od leta 1945 naprej, v katerem ni imel takšnih pogledov za to obdobje, ki jih danes trosi. Tudi ko je predaval na fakulteti »Policijsko pravo«, je preda- val zgodovino milice – policije od leta 1945 naprej. Naj se Vinko Gorenak ne sramuje, da je delal v milici, naj bo ponosen na to. V tistem času je delal po zakonu, žalostno pa je, da se je začel v samostojni Slo- veniji ukvarjati s strankarsko politiko, ki jo je poskušal vnesti tudi v policijo. In sreča, da smo nekateri bili in so še danes, ki tega nismo in niso sprejeli in tudi nikoli ne bodo. izr. prof. dr. Tomaž Čas december 201838 R E K L I S O »Danes praznujemo. Vse obletnice nas vračajo v preteklost, na prehoje- no pot. O njej bi lahko veliko govorili. Toda ne želimo se ukvarjati samo s preteklostjo, na katero smo ponosni, bolj nas skrbita sedanjost, prihodnost. Nenehno se sprašujemo, kaj so danes vrednote, ki so bile že dolgo v našem narodu in so se dokončno izo- blikovale med bojem s fašizmom in nacizmom. ---- Neoliberalizem si je podredil bruseljsko bi- rokracijo, ki s svojimi direktivami in raznimi trojkami vse bolj ukazuje vladam, kaj morajo storiti, in s tem kroji naše življenje. Nacional- ne države izgubljajo svojo suverenost. Tako je nacionalna država zdaj na voljo korporaci- jam in finančnemu kapitalu, ki jo obravnava kot gospodar in ogroža skupno dobro. Var- čevanje je postalo ukaz, ki ga morajo vlade brezpogojno upoštevati, varčevanje je nad vsem, pa naj povzroča še tako škodo lokalne- mu gospodarstvu in uničuje socialno državo. To varčevanje je vsiljeno s tako imenovanim »fiskalnim pravilom« in bruseljskimi »troj- kami«. Primeren instrument tega pritiska so obrestne mere. Ni več prostora za klasično ekonomsko teorijo. ---- Druga stran tega istega kovanca so nove ob- like fašizma ali skrajnega desnega ekstremiz- ma, kot danes pravimo. Eno rodi drugo in drugo je v podporo prvemu, oba pojava ne- oliberalizem in nove oblike fašizma sta tesno povezana. Lahko celo trdimo, da je neolibe- ralizem samo ena od pojavnih oblik fašizma, saj si je podredil ne samo gospodarstva in vlade, ampak tudi vsak vidik našega življenja. ---- Klerofašizem znova vstaja tudi pri nas in postaja vsak dan agresivnejši. Ob postro- ju Janševe Manevrske strukture v Kočevski Reki je pokojni dr. France Bučar ugotavljal: »Spodnaša se avtoriteta države, avtoriteta sodišča, ustanavlja se strankarska vojska. Žalibog, ampak natančno tako se je začelo v nacistični Nemčiji.« Kadar se pravosodje znajde pod pritiskom neke politične stranke, potem veste, na kako nizko raven je padla demokracija. »Manj nam je znano, da so se številni primorski fantje z orožjem boje- vali proti fašizmu in nacizmu že v času, preden so 6. aprila 1941 sile osi napadle ta- kratno Kraljevino Jugosla- vijo. Že februarja leta 1941 so se tisti Primorci, ki jih je v severni Afriki kot italijanske vojake zajela britanska vojska, tej vojski pridružili v boju proti nemški in italijanski vojski. V okvi- ru 8. angleške armade je bila tako februarja leta 1941 ustanovljena prva slovenska bojna enota, sestavljena izključno iz Primorcev. To se je zgodilo, še preden so nastale partizanske enote na slovenskih tleh. To premalo znano zgodovinsko dejstvo samo potrjuje, da smo se Primorci že zelo zgodaj odločili za oboroženi boj, čeprav v zavezniških enotah. Ko so ti bor- ci izvedeli za partizanski boj, pa so se vklju- čili v prekomorske brigade in nadaljevali boj na domačih tleh. In ali nismo Primorci tudi v osamosvojitveni vojni leta 1991 prvi začeli odpor proti takratni JLA? Vsakršno politično sprevračanje vseh na- vedenih edinstvenih zgodovinskih dejanj Pri- morcev za vsakodnevne politične potrebe in sovražni govor, ki smo mu vedno bolj priče, so zato vsaj nedostojno dejanje. To pripoveduje o pomanjkanju zgodovinskega znanja tistih, ki hočejo zgodovinska dejstva po smeri politič- nega vetra obrniti v svoj prid in tolmačiti eno samo resnico. Prihodnost, ki bo, upam vsaj, razbremenjena ideoloških in drugih predsod- kov, bo morala to politično preveč prikrojeva- no zgodovino postaviti na svoje mesto. O tem in o dilemah, kako poraženci hočejo postati zmagovalci, se je morda najlepše iz- razil nedavno umrli Primorec, velikan sloven- ske besede in partizan Ciril Zlobec. Zapisal je tako: 'A v čem sploh je razlika med porazom in zmago, ko prezre nas zgodovina?' Upam, da je bilo to njegovo z bolečino pre- žeto vprašanje zgolj retorično vprašanje. S tem in poskusom, da naj mladi rodovi ne bi več vedeli, kdo je bil kdo, se je naš pesnik Ci- ril Zlobec uprl danes vse pogostejšemu zani- kovanju vloge NOB v kontekstu zgodovinskih prizadevanj slovenskega naroda za samostoj- no državo Slovenijo.« »Kakšne besede naj zazve- nijo v pričakovano tiši- no in spokojnost tega časa, časa spoštljive- ga spomina na težko predstavljiva dejanja najboljših ljudi našega naroda in našega pros- tora? Kako izbirati besede, ki naj pomirjajo današnji čas, razgret od prepirov in – priz- najmo si, Slovenci – enako od sovraštva med nami samimi? A bolj kot česarkoli smo pot- rebni miru, pa naj se ta ustvarja s spravo, odpuščanjem, strpnostjo, le s pozabo ne. In prav zato je pošteno, da se srečujemo na sve- tih krajih naše preteklosti. ---- Obstajajo spomeniki, ki so preživeli tisočletja. Spomeniki človeškemu pogumu, predanosti najvišjim načelom, svobodoljubnosti in člo- večnosti. Obstajajo tudi spomeniki ženskam, tem manjvrednim bitjem po prepričanju ne- katerih novodobnih psihoanalitikov tudi slo- venskega prostora. Po njihovem ženska sploh ni primerna za prenašanje vrednot na otroke. Ti domnevni filozofi do kolen ne sežejo mno- žici žensk, od špartanskih mater, ki so učile ot- roke, da se smejo vrniti le s ščitom ali na njem, do partizank, kakršne so zrasle tudi iz Žagar- jeve družine, družine narodnega heroja. ---- Slovenske Termopile so posejane po vsej de- želi, od Dražgoš prek Ogenjce do Pohorja. Verjamem, da naredimo več dobrega, če namesto žolčne, čeprav globoko utemeljene kritike na račun brisanja zgodovine, čemur smo iz dneva v dan priče, dejavno ohranja- mo spomin na te čase slovenske zgodovine. Na čase, ko je prav tako peščica slovenskih Špartancev in Špartank začela spreminjati od sovražnika začrtani tok zgodovine. Ti so šli v boj brez računice za lastno svobodo, a z jasno vizijo za narodovo svobodo. Razlika med narodovo in osebno svobodo je majhna, a neskončna – človeško življenje. Malo dru- žin je, kakor je Žagarjeva, v kateri je usoda terjala tako velik dar: mati s tremi hčerami v italijanskih zaporih, enako sin, obsojen na dosmrtno ječo; oče, ena izmed hčera in drugi sin padejo v partizanih. Gorazd Humar predsednik sekcije Društva TIGR Primorske Nova Gorica, ob dnevu spomina na mrtve v Gonjačah v Goriških brdih 31. oktobra 2018: Dr. Dragan Petrovec pravnik, kriminolog, redni profesor, na spominski slovesnosti na Srednji Dobravi, 25. oktober 2018: Tit Turnšek predsednik ZZB NOB Slovenije, ob 70. obletnici ustanovitve Zveze koroških partizanov v Celovcu 10. novembra 2018: 39 Vsi govori so v celoti objavljeni na spletni strani www.svobodanabeseda.si »Ko sem se v mislih prip- ravljal na vnovičen obisk tega mesta, v našem kolektivnem spominu in zgodovini enega bolj tragičnih, sem pomislil na meni ljube ljudi, ki jih ne morem več srečati tako, kot danes srečujem vas. Po- mislil sem na to, kaj bi jim želel reči o sebi, svetu, dogodkih, ki jih nismo delili, in o spo- minih, ki jih nismo stkali skupaj. Namreč vsakič ko se namenimo k mestu spomina na pokojne, se v resnici namenimo k sebi. V grobovih, pod spomeniki in drevesi, v zapuščenih grapah ležijo ujeta sporočila, ki iščejo nove duše, da jih bodo dojele in živele. Sporočila, ki leže tu pod nami, pa v okoliš- kih krajih, kamor so podivjani krvniki odva- žali sledi svoje blaznosti, so opomini človeški norosti, podžgani s silo moči; solz mater, ki niso nikoli našle trupel svojih otrok; bolečine družin, ki jih je zadel nečloveški davek; so klic zemlje, ki je vpila preveč krvi. Zemlja je tu, na Urhu, kot tudi na številnih drugih mestih v naši domovini prepojena z bolečino. Za nas in rodove, ki prihajajo, z ne- mara nerazumljivo bolečino, saj so strahovi, ki danes preže na naša življenja, neopisljivo drugačni od strahov, ki so jih naši predniki doživljali pred sedmimi in več desetletji. Niso manjši. So drugačni. Skrbi nas, ali bomo lah- ko v miru in dostojno užili starost. Skrbi nas, ali bomo znali svojo suverenost kot država braniti tam, kjer je najbolj vredno: na polju človekovih pravic. Skrbi nas tudi, ali bomo znali naš prihodnji razvoj podrediti potrebam večine in ne vplivnih elit. Pa tudi ali bomo vrednote, ki že stoletja domujejo v Evropi, z globalizacijo izgubili ali jim bomo vrnili sijaj. Mene skrbi tudi – in najbrž v tej skrbi nisem edini – ali bomo znali Slovenijo obraniti pred plimo z desne. Ali se bomo znali jasneje up- reti pogubnim težnjam po relativizaciji zgo- dovinskih dosežkov, postavljanju spomenikov junakom, ki to niso, brisanju poglavij iz zgo- dovinskih knjig in prizadevanjem, da bi pos- tali del Evrope, ki svoj kredo gradi na mržnji, delitvah, zapiranju vrat in zavračanju demo- kratičnih vrednot?« »Krajevni praznik 2. ok- tober nas spominja in opominja na gotovo najbolj tragični do- godek v zgodovini Sv. Antona in tudi oko- liških krajev, na nem- ško požigalno ofenzivo ali tako imenovani štrelament. S tem se je 2. oktobra pred 75 leti v naših krajih končala tritedenska »prva svoboda«. V okviru vseljudske vstaje na Primorskem, ki je sledila kapitulaciji Italije, so namreč prebival- ci slovenske Istre razorožili italijansko vojsko, zaplenili veliko orožja, osvobodili jetnike iz koprskega zapora, množično stopili v par- tizane in oblikovali nove partizanske enote, med njimi tudi Tržaško in Istrsko brigado. Jasno je, da so se Nemci bali zavezniškega izkrcanja in so sklenili očistiti istrsko zaledje. Hi- tler je osebno sodeloval pri načrtovanju in zapo- vedal brezobziren teror nad civilnim prebival- stvom. V noči s prvega na drugi oktober so po načrtu Rommlovega štaba poslali s kraške pla- note 50.000 vojakov s sto petdesetimi oklepniki. ---- To je naša zgodovina. Zgodovina vas, tukaj prisotnih, vaših sorodnikov, zgodovina moje družine, zgodovina naših otrok in vnukov, predvsem pa tudi duh naših krajev. Istra in Primorska sta puntarski, uporniški zemlji. Ni naključje, da smo se prav v teh krajih prvi začeli upirati fašizmu. Ni naključje, da smo vztrajno kljubovali nacizmu. In ni naključje, da še danes ostajamo uporni, a tudi zavedni. ---- In ravno zaradi te naše zgodovine ne smemo dovoliti tega, kar se dogaja v zadnjih desetle- tjih. Ne smemo dopustiti, da tisti, ki bi očitno danes raje govorili nemško kot slovensko in ki spretno in zvijačno spreminjajo dejstva, v jav- nih občilih potvarjajo to našo zgodovino in jo zaničujejo. Takim moramo jasno povedati, da moramo biti ponosni na to zgodovino. To, kar nam je ta zgodovina prinesla, je svobo- da. In na tej svobodi se je zgradila država, ki je bila sposobna na novo zadihati in ob tem upoštevati, morda ne popolnoma brez na- pak, življenja vseh. »Julija leta 1936 se je zače- la španska državljanska vojna, imenovana tudi revolucija, ki je bila prva vojna proti fašiz- mu na svetu. To je bila vojna med na eni strani totalitarnim fašističnim re- žimom generala Franca in na drugi strani demokratičnimi revolucionarji, ki so hoteli uvesti spremembe v prid delavskega razreda in kmetom ter zavreči privilegije višjih družbe- nih slojev. Prav demokratičnim revolucionar- jem se je kot prostovoljec pridružil tudi Franc Rozman. V tej vojni je z uspehom končal po- doficirsko šolo in postal komandant bataljo- na. Po zmagi frankistov se je moral leta 1939 umakniti v Francijo, kjer so ga tamkajšnje oblasti zaprle v taborišče. Tam je ostal do pomladi leta 1941, ko je v Evropi že divjala druga svetovna vojna. V taborišču je postal aktivist in organizator internirancev. ---- Jeseni leta 1941 je Franc Rozman s parti- zanskim imenom Stane Mlinar prevzel novo nalogo, postal je komandant I. štajerskega bataljona. Komandant Stane je vedel, da morajo imeti borci za izvedbo bojnih nalog pridobljeno ustrezno teoretično in praktično znanje, zato je ustanovil vojaško-politično šolo. Borci, ki so bili učenci te šole, so svojega komandanta cenili in spoštovali. Med njimi se je širil glas o junaškem partizanskem ko- mandantu. To je pripomoglo tudi k množič- nemu odhodu slovenskih fantov v partizane. Bataljon se je združil v I. slovensko brigado, ta pa se je po reorganizaciji preimenovala v II. grupo odredov. Pod Stanetovim poveljstvom so borci bíli pomembne bitke z Nemci in Italijani. Njihove zmage so povečevale moralo med partizani in krepile protinacifašistični duh. Narodnoo- svobodilna vojska je postajala vse močnejša. 1. maja 1943 je bil Franc Rozman povišan v čin generalmajorja. Njegov značaj, zna- nje in izkušnje so ga tako zelo odlikovali in hkrati prekalili v odločnega borca, ki so mu tovariši sledili in zaupali. Tako je pri komaj dvaintridesetih letih postal komandant naro- dnoosvobodilne vojske in partizanskih odre- dov Slovenije.« Dr. Igor Šoltes evropski poslanec, na slovesnosti 1. novembra 2018, ob dnevu spomina na mrtve na Urhu pri Ljubljani: Dr. Matej Vatovec poslanec DZ, na slovesnosti ob obletnici nemške požigalne ofenzive v Istri 1. in 2. oktobra 1943, Sv. Anton, 29. september 2018: Aljaž Verhovnik generalni sekretar ZZB NOB Slovenije, ob obletnici tragične nesreče Franca Rozmana - Staneta v Lokvah pri Črnomlju 7. novembra 2018: december 201840 V A B I L A Program prireditev v januarju 2019 Osankarica Slovesnost v spomin na padle borce Pohorskega bataljona bo v soboto, 5. januarja 2019, ob 11. uri. Pohod udeležencev k bojišču pri Treh žebljih. Organizator: ZB NOB Slovenska Bistrica Grlava, Ljutomer Spominska slovesnost ob obletnici dogodkov iz NOB, ko je okupator ustrelil dva člana družine Prelog in tri partizane ter požgal domačijo, bo v soboto, 5. januarja 2019, na Grlavi. Organizator: ZB NOB Ljutomer Rudnik pri Radomljah, Domžale Spominska slovesnost ob obletnici smrti borcev NOB, aktivistov OF in članov okrožnega komiteja kamniškega okrožja bo v soboto, 5. januarja 2019. Organizator: ZB NOB Domžale Suhor, Metlika Občina Metlika, ZB za vrednote NOB Metlika in KO ZB za vrednote NOB Suhor organizirajo slovesnost v spomin na 75. obletnico odhoda XIV. divizije na Štajersko. Slovesnost bo v nedeljo, 6. januarja 2019, ob 14. uri v Kulturnem domu na Suhorju. Tradicionalni spominski pohod od Met- like do Suhorja se bo začel ob 10. uri izpred parka pri Belokranjskem muzeju v Metliki. Slavnostni govornik na slovesnosti bo dr. Igor Šoltes, poslanec v Evropskem parlamentu. Milan Travnikar, predsednik ZB za vrednote NOB Metlika Primož na Pohorju, Radlje ob Dravi Prireditev ob obletnici ustanovitve XI. SNOUB Miloša Zidanška bo v nedeljo, 6. januarja 2019, ob 11. uri pri Primožu na Pohorju. Pohod Vuzeni- ca–Sv. Primož na Pohorju. Organizator: ZB NOB Radlje ob Dravi Slovenska Bistrica Slavnostna akademija v spomin na tragično uso- do borcev I. pohorskega bataljona bo v torek, 8. januarja 2019, v Slovenski Bistrici. Organizator: ZB NOB Slovenska Bistrica Koroški Selovec, Ravne na Koroškem Prireditev ob 74. obletnici, ko so 12. januarja 1945 gestapovci zverinsko pobili sedem talcev iz dravograjskih zaporov, bo v soboto, 12. januarja 2019, ob 11. uri. Organizator: ZB NOB Mežiške doline Pasja ravan–Dražgoše Začetek 40. spominskega pohoda »Po poti Can- karjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše« bo v soboto, 12. januarja 2019, med 22. in 24. uro s Pasje ravni. Organizator: ZB NOB Škofja Loka, PD Škofja Loka Železniki–Dražgoše Začetek spominskega pohoda Železniki–Rati- tovec–Jelovica–Dražgoše bo v soboto, 12. janu- arja 2019, ob 24. uri iz Železnikov. Organizatorja: ZB NOB Škofja Loka, PD Škofja Loka Pohodi v okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« •Kranj–Podblica–Dražgoše •Čepulje–Mohor–Dražgoše •Kropa–Jamnik–Dražgoše •Selca–Kališe (čez Površnico)–Dražgoše •Škofja Loka–Križna gora–Čepulje–Mohor– Dražgoše •Soteska (Bohinj)–Rovtarica–Dražgoše •Železniki–Rudno–Dražgoše •Zimsko kolesarski vzponi v Dražgoše v smereh: Kranj–Podblica–Dražgoše, Selce–La- jše–Dražgoše, Škofja Loka–Selce–Češnjica– Dražgoše, Kropa–Jamnik–Dražgoše •udeležba pohodnikov na pohodu iz Tržiča–Pod- nart–Ovsiše–Jamnik v Dražgoše Organizatorji: ZB NOB Škofja Loka, PD Škofja Loka, Organizacijski komite za prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« Dražgoše 62. zaporedna osrednja prireditev ob 77. obletnici bojev pri spomeniku dražgoške bitke bo v nedeljo, 13. januarja 2019, ob 12. uri v Dražgošah. Organizator: ZB NOB Škofja Loka, Organizacijski komite za prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« Štorje, Sežana Prireditev v spomin na umorjenega partizanske- ga kurirja Marjana Štoka iz Proseka bo v nedeljo, 20. januarja 2019, v Štorjah pri Sežani. Organizator: ZB NOB Sežana Kino Šiška, Ljubljana Prireditev ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta in obletnica osvoboditve prvega nacističnega taborišča Auschwitz bo v nedeljo, 20. januarja 2019, ob 11. uri v Centru urbane kulture –Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana. Organizator: ZZB NOB Slovenije Brdce, Cerkno Žalna prireditev ob obletnici 47 padlih slušatel- jev partijske šole v Cerknem bo v nedeljo, 27. jan- uarja 2019, ob 11. uri pri spomeniku na Brdcih. Organizator: ZB NOB Idrija - Cerkno Slovesnost na Sveti Ani ZZB za vrednote NOB Cerknica, krajevna or- ganizacija Loške dolina vabi na tradicionalno spominsko slovesnost ob 74. obletnici napada domobrancev na partizansko enoto Notranjskega odreda na Sveti Ani. Slovesnost bo v nedeljo, 13. januarja 2019, ob 11. uri na Sveti Ani nad Ložem. Slavnostni govornik bo generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije tovariš Aljaž Verhovnik. Z avtobusom v Dražgoše Proslava v spomin na Dražgoško bitko bo 13. januarja 2019 pri spomeniku v Dražgošah. Av- tobus iz Ljubljane bo odpeljal ob 10. uri izpred parkirišča pri Hali Tivoli. Prijave sprejema Tatjana na telefonsko številko 01/432 52 41. Mestni odbor ZZB NOB Ljubljana 41 Marija Mavsar - Jelka (1923–2918) Letos je bila zadnja oktobrska nedelja 26. oktobra po lepih sončnih dneh deževna. Že doma, ko sem se odpravljal na vsakoletno tradicionalno spominsko slovesnost v Kotlje, sem pomislil, da se letos s partizanko in častno krajanko Ko- telj Marijo Mavsar - Jelko zaradi dežja verjetno ne bomo srečali. Skoraj vsako leto sta jo sin Leopold in hči Marijana iz Maribora pripeljala na slovesnost, na kateri smo obudili spomin na medvojni čas, na nedeljo 31. oktobra leta 1943, ko so bile Kotlje en dan svo- bodne. Takrat je četa partizanov iz Kotelj pregnala okupator- jevo postojanko in iz cerkve nemško govorečega duhov- nika. V cerkvi sta se razlegli slovenska beseda in sloven- ska pesem. Pod lipo pred cerkvijo pa so partizani pripravili partizanski miting, na katerem sta navzoče nagovorila Pavle Žavcer - Matjaž in Polde Eberl - Jamski. Marija, s partizanskim imenom Jelka, je bila še edina živa partizanka in priča tega dogodka. Ko smo leta 2013 prazno- vali 70. obletnico tega dogodka, je Marija le dva dni pred to spominsko slovesnostjo praznovala svojo devetdesetletnico. Takrat smo ji izročili zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Marija Mavsar Jelka se je rodila 26. oktobra 1923 na Rav- nah na Koroškem v družini Prevorčič. Že od svojega 18. leta je bila kurirka. 13. maja 1943 je zaradi grožnje s smrtjo pobegnila s kmetije, kjer je delala, in vstopila v partizansko »Dragotovo četo«. 31. oktobra 1943 se je s približno petdesetimi soborci ude- ležila napada na okupatorjevo vojsko v Kotljah. Napad so vodili Drago, Pavle Žavcer - Matjaž, Marjetka in Dušan. Po- zneje je bila borka Šlandrove brigade in je bila leta 1944 v spopadu z okupatorjem ranjena. 16. septembra 1944 ji je komandant Franc Rozman - Stane za njen pogum podelil medaljo za hrabrost. Ob koncu druge svetovne vojne je maja 1945 sodelovala v zaključnih bojih na Poljani. Po osvoboditvi je njena eno- ta sprejela ukaz o razpustitvi. Marija Mavsar, s partizanskim imenom Jelka, je odšla v Maribor, kjer se je zaposlila in poro- čila. Vključila se je v delo Krajevne organizacije ZB Prežihov Voranc v Mariboru. Dokler ji je zdravje dopuščalo, je skrbela za otroke partizanov in bila odgovorna predvsem za skrb in sodelovanje z borci. Vsa leta pa je delovala tudi v Zvezi dru- štev vojaških vojnih invalidov, Rdečem križu in AFŽ. Stanislav Ovnič Štefka Lačen (1923–2018) Na začetku novembra je domače, znance in prijatelje zapus- tila 95-letna Štefka Lačen. Rodila se je 20. decembra 1923 v družini Krambergerje- vih na Ptuju. Osnovno šolo je obiskovala na Ptuju, dve leti nižje gimnazije in gospodinjsko šolo Vesna pa v Mariboru. Predvsem se je posvetila ročnemu delu in bila vse življenje gospodinja. Oče Franc Kramberger, znan predvojni aktivist in komunist v železniških de- lavnicah, jo je pritegnil v naro- dnoosvobodilno gibanje. V njihovi hiši v današnji Meglovi ulici na Ptuju so se takoj po nemški zasedbi in ustanovitvi OF na Ptujskem sestajali številni aktivisti, med njimi Jože Lacko, Zvonko Sa- gadin in njegova mama Tonč- ka - Ženka. Aktivisti so bili v glavnem domačini, prihajali pa so tudi od drugod, med drugim tudi Miloš Zidanšek, ki je Štefki zaupal nalogo kurirke med ptujskim in mariborskim okrožnim komitejem. Štefkin dom je postal pokrajinska jav- ka OF, tu so se zbirali kurirji iz zahodnih Slovenskih goric, vse do javke Jožeta Kerenčiča v Jastrebcah na Kogu in dru- gih organizatorjev OF, ki so delovali tudi v Ljutomeru, Rad- goni in Pomurju. Kurirji so prihajali in odhajali, po vdoru gestapovcev v njihov dom 7. decembra 1941 je bila postojanka OF uničena, Štefko in njeno mamo pa je okupator zaprl v ptujske zapore za dva meseca, nato pa v znane zapore na Borlu. Junija leta 1942 so jo izpustili, nato pa po juna- škem boju Slovenskogoriške – Lackove čete, v katerem je padel tudi njen oče Franc Kramberger, odpeljali v Raven- sbrück, iz katerega se je vrnila junija 1943 in živela pri sorodnikih vse do osvoboditve, saj so na njeni domačiji gospodarili Nemci. Štefka je vse svoje življenje preživela kot skromna in skrb- na gospodinja, vedno je našla dovolj časa za družbeno delo- vanje v svoji krajevni skupnosti, v prvotni AFŽ, v območni organizaciji Rdečega križa, v SZDL in Združenju borcev za vrednote NOB Ptuj. Dodati velja, da so Lačnovi znana pev- ska družina (pokojni sin Franc in njegov naslednik Gregor sta pravi dokaz za to) in da je v krogu domačih Štefka vedno rada zapela. Vedno je bila polna življenja, nasmeha in polna energije. Pred tremi leti jo je Območno združenje borcev za vrednote NOB Ptuj imenovalo za častno članico združenja, letos pa ji je podelilo spominsko listino ob 70-letnici bor- čevske organizacije. Stanko Lepej I M E L I S M O L J U D I Franjo Malgaj v stripu Muzej novejše zgodovine Celje je izdal in založil strip z naslovom Franjo Malgaj - mladenič, ki ga je izbrala zgodovina. Avtorja dela sta Marijan Pušavec in Gašper Krajnc. Delo je izšlo v 3000 izvodih. Cena stripa je 8 evrov. december 201842 J U B I L E J I // PIŠETA: dr. Branko Marušič // PIŠETA: Filip Matko Ficko 80 let Jožeta Šušmelja 90 let Alojza Majcna Jože Šušmelj se je rodil 3. novembra pred osemdesetimi leti v gozdarjevi družini v Voglarjih na Trnovski planoti. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Novi Gorici in po končanem učiteljišču v Tolminu je na Filozofski fakulteti končal študij sociologije (1965). Med študijem je deloval v vodstvu Zve- ze študentov ljubljanske univerze in bil odgovorni urednik študentskega glasila Tribuna. Za diplomsko nalogo je skupaj z Marjanom Tavčarjem dobil Prešernovo nagrado za študente (1964). Najprej se je skupaj z Marjanom Tavčarjem zaposlil v Centru za sociolo- ške raziskave v Novi Gorici, nato je deloval v Zvezi sindika- tov in v gospodarstvu. Od pomladi leta 1974 je bil dva man- data predsednik skupščine Občine Nova Gorica. Leta 1982 je bil izvoljen za podpredsednika slovenske skupščine in od leta 1986 je bil vodja slovenskih delegatov v zveznem zboru jugoslovanske skupščine. Jeseni 1990 je postal jugoslovan- ski generalni konzul v Trstu in ob osamosvojitvi Slovenije je sodeloval pri ustanavljanju konzulata slovenske države v tem mestu. Več kot štiri leta je služboval na slovenskem ve- leposlaništvu v Rimu, po vrnitvi v domovino pa je deloval v Ljubljani na ministrstvu za zunanje zadeve. Med letoma 2004 in 2008 je bil slovenski generalni konzul v Trstu. Ko- nec leta 2008 se je upokojil in danes živi v Novi Gorici. Ne spomnim se, kdaj sem Jožeta Šušmelja prvič srečal, morda takrat, ko je bil dijak nižje gimnazije v Novi Gorici, ali pa pozneje, ko je postal tolminski učiteljiščnik. Zagoto- vo sem ga srečeval v Ljubljani, ko je vodil Klub goriških študentov, in potem pogosteje v Novi Gorici v Centru za sociološke raziskave. Jože je potem ubral pota političnega, upravnega (županskega) in poslanskega (delegatskega) de- lovanja. Stike sva pravzaprav obnovila po tistem, ko je sto- pil v diplomatsko službo in se mi je iz Rima večkrat oglasil po telefonu. Danes sva si bliže. Starost nas zbližuje, potre- bujemo družbo, da obujamo spomine in da presojamo delo novih generacij pa tudi da postoriva, dokler še zmoreva, kaj družbeno koristnega. Jožetu Šušmelju sem ob življenjskem jubileju čestital že na ovitku njegove zadnje, nedavno objavljene knjige V Tr- stu ob osamosvajanju Slovenije. K temu lahko le dodam, da česa lepšega osemdesetletnik ne more doživeti, kot da ob jubileju prelistava po svoji osmi knjigi, ki je plod njegovega avtorskega in uredniškega dela. Jože ob tem zagotovo po- misli, da je pot do knjige pot spominov, pot raznovrstnih doživetij, razmišljanj, spoznanj, pa tudi samokritike in sa- mocenzure. Toda pot do knjige je tudi pot želja po izpove- dovanju, polna srečnih ustvarjalnih trenutkov in odrekanja. Vse to se je prepletalo in se še prepleta v Jožetovem življe- nju, kar ga še vedno ohranja in navdihuje njegov ustvarjalni nemir, s katerim premaguje tudi življenjske osebne stiske, ki se jim žal nihče ne more izogniti. Na svoji domačiji v Rihtarovcih 13 v občini Radenci je 21. junija praznoval 90. rojstni dan Alojz Majcen, član Krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Radenci, ki se je vpokli- cu v nemško vojsko novembra leta 1944 izmaknil ter se po- dal k partizanom na Pohorje. Bil je vključen v Pohorski od- red in sredi maja leta 1945 je sodeloval tudi v zadnjih bojih druge svetovne vojne na slovenskih tleh pri Dravogradu. Rodil se je 26. junija 1928 v Brunšviku, razpotegnjenem naselju v srednjem delu Dravskega polja. Oče Franc je bil kmetovalec, mati Roza pa gospodinja. Od dvanajstih otrok jih danes živi še šest. Od njega sta danes starejša sestra Ma- rija (92 let) in brat Franc (94 let), ki še vedno živita v Brunš- viku. Ob kmetiji so se doma preživljali tudi z mlekom, ki so ga zbirali po vasi ter s kolesom vozili prodajat po Mariboru. Osem razredov osnovne šole je Alojz končal pri Sveti Mar- jeti na Dravskem polju ter se odločil za poklic kovača. Pokli- ca se je odšel učit v Dogoše k zasebniku Heindrichu Sebetu. Novembra 1944 je prejel poziv za nemško vojsko. Vrnil se je domov, se nekaj časa skrival in nato po zvezah z botrom Dežmanom, ki je že od leta 1941 partizanil s partizanskim imenom Zmaj, šel najprej v Planico (Koprivnik) nad Fra- mom na Pohorje ter se januarja 1945 vključil v Pohorski od- red. Opravljal je kurirsko službo med Pohorjem in Bočem. Po končani vojni je ostal v vojski, bil je najprej v vojašnici (osnovna šola) v Rušah, pozneje pa komandir straže v Ho- čah, v tamkajšnjem vojaškem skladišču za železniško po- stajo. Želel si je sleči uniformo in ob pomoči podporočnika Pirša iz Polskave so ga avgusta 1945 odpustili iz vojske. V Mariboru je na kovačiji Vrbnjak leta 1946 opravil pomočni- ški izpit ter se zaposlil v Tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru. Leta 1948 je moral še na »dosluženje« vojaščine in 12 mesecev je bil v enoti KNOJ-a v Valjevu. Prvič se je poročil v Brunšviku, zgradil hišo v Framu ter se kar za 18 let zaposlil v mariborski Metalni, najprej kot kovač, postal je skupinovodja, nato delovodja ter končni kontrolor, po končani mojstrski šoli pa je obiskoval delo- višča Metalne po vsej Jugoslaviji. Kot kontrolor se je leta 1968 zaposlil v Avtoradgoni v Gornji Radgoni ter se znova poročil. Od leta 1980 dalje je bil vodja proizvodnje do upo- kojitve leta 1987. V zakonu z ženo Olgo sta se jima leta 1976 rodila dvojč- ka: hči Sonja, ki je danes sodnica v Mariboru, in sin Slavko, ki je pilot – podpolkovnik Slovenske vojske. V današnji Občini Radenci je leta 1982 prevzel funkcijo predsednika vaškega odbora, leta 1987 pa bil izvoljen za predsednika krajevne skupnosti, ko so bili v ospredju refe- rendumski časi za gradnjo telefona, kanalizacije, cest, špor- tne dvorane in pokopališča. Ves čas je bil tudi aktiven na športno-rekreativnem in naravovarstvenem področju kot ribič in lovec. Za svoje delovanje je leta 1987 prejel prizna- nje OF tedanje SZDL pa tudi priznanje ob 60-letnici Zveze združenj borcev NOB leta 2008. 43 K U LT U R A Koledar maršala Tita za leto 2019, barvni 6-listni, je na prodaj našim članom po ceni 5 evrov plus pošt- nina oziroma po dogovoru. Naročila sprejema Mojmir Lipovšek, 041-769 200. Koledar 2019 Ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne Idrijsko in Cerkljansko 1914 – 1919 Do 2. junija prihodnje leto bo v Mestnem muzeju Idri-ja na gradu Gewerkenegg in v Cerkljanskem muzeju v Cerknem na ogled občasna razstava ob 100. obletnici konca prve svetov- ne vojne Na obrobju pekla, Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919. Prva svetovna vojna je zahtevala približno 20 milijo- nov vojaških in civilnih žrtev in je bila v marsičem prelomnica v sodobni člo- veški zgodovini. V Mestnem muzeju Idrija smo leta 2015 zastavili raziskovalni projekt, ka- terega končna cilja sta bili postavitev občasne razstave in izdaja vsebinskega kataloga v letu 2018. Od vsega začetka smo načrtovali postavitev razstave na dveh lokacijah: na gradu Gewerkene- gg v Idriji in v Cerkljanskem muzeju v Cerknem. V Idriji predstavljamo, kako so vojno doživljali prebivalci naših kra- jev, v Cerknem pa življenje vojaštva v zaledju soške fronte. Šele z ogledom obeh delov razstave si boste lahko ustvarili celovito sliko medvojnega do- gajanja na našem območju. Vsebine se ne podvajajo, z izjemo uvodne predsta- vitve in seznama žrtev, na katerem je 867 imen padlih, umrlih in pogrešanih vojakov z Idrijskega in Cerkljanskega. Vojna, ki je pred sto leti tako kruto posegla v življenje naših prednikov, je v individualnem in kolektivnem spominu že precej zabrisana. O njej na našem ob- močju pričajo redki spomeniki in ostali- ne na terenu. Arhivski in materialni viri, ki jih predstavljamo na obeh lokacijah, naj spomnijo na prestano gorje naših prednikov. Ob zdajšnjih razmerah v sve- tu naj spodbudijo k razmisleku o ustre- znem urejanju konfliktnih situacij in miru kot temeljni civilizacijski vrednoti. V Cerkljanskem muzeju bodo do 16. decembra 2018 na ogled tudi likov- na dela članov likovne sekcije pri DU Cerkno, ki so ustvarjali na temo vojne. V gradu Gewerkenegg je mogoč ogled od ponedeljka do nedelje med 9. in 18. uro, v Cerknem pa od torka do petka med 9. in 15. uro, ob sobotah in ne- deljah pa od 10. do 13. in od 14. do 18. ure. Razstavo so omogočili Mini- strstvo za kulturo RS, Občina Idrija in Občina Cerkno. Besedilo in foto: Mestni muzej Idrija Apokaliptični jezdeci Prvi divji jezdec z avionom nadzvočne hitrosti drvi in pod nebom, kjer leti, povsod črni duh smrti pusti. Drugi kruti jezdec na ribi z živimi srebrom brzi in ob obalah, kjer hiti, povsod črni duh smrti pusti. Tretji grozljivi jezdec se z najpopolnejšim avtom podi in na vedno preozki cesti povsod črni duh smrti pusti. Četrti skeletni jezdec na krilih stoglavega zmaja sedi in kjer pade kaplja njegove krvi, povsod črni duh smrti pusti. Križarijo, peneče se podijo, mehkobo živo pod seboj drobijo; in ko odjezdijo v daljo novo, za sabo puščajo le kamen, puščobo in smrt kot zasnovo. Maca Jogan Naši razgledi, 22.4.1977, št. 8, str. 205 december 201844 Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 15. januarja 2018. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 38. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 37. številke revije Svobodna beseda 1. Janez Meglič, Snakovška c. 14, 4294 Križe 2. Franci Sven Grebenc, Stara Gora 54, 8233 Mirna 3. Nada Aranjoš, Bistriška c. 44, 2319 Poljčane Rešitve križanke: INICIATOR, TABORIŠČE, ATELJE, EŽ, LER, ELITA, NIZ, LAN, EDUKACIJA, HLODAR, GONARS, ALALI, EHO, OMAMA, EVERGRIN, CO, PLOVEC, BIL, ŠA, ELKO, PAN, SEKAČA, NJORKA, IREC, VR, TUL, ONAGER, O’NEAL, RB, OLEUM, VALIVKA, IKONOKLAZEM, NANI, KAMIN, TORI, ARAK. Geslo: GONARS TABORIŠČE KAMPOR Rešitve križanke pošljite do 15. januarja 2019 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. NIZOZEM- SKI SLIKAR MONDRIAN (IZ: TIPE) DEL SRAJCE MAJHEN DAR TNALA ZAKON V ZDA ESTONSKI POLITIK (MART; IZ: ARAL) NICK NOLTE ŽIRAFI PODOBEN AFRIŠKI SESALEC PREBI- VALCI SAVINE PRI LJUBNEM VADITELJ ILEGAL- NOST NAJVEČJI SLOVEN- SKI PISATELJ SPISEK TISKOVNIH NAPAK RIMSKI POZDRAV NASPROT- NIKI BOLJ- ŠEVIKOV VZHODNO- AZIJSKA UTEŽNA ENOTA (IZ: LETA) RUS. SLIK. (ILJA; IZ: PIREN) VOHALNI ORGAN SLOVEN- SKI EPI- DEMIOLOG (FRANC) KRAJ NA PAŠMANU IT. REKA ANIO V ANTIKI SIN NEPRI- JETEN VONJ SEKTAŠKO RAVNANJE OMEJEVA- LEC PRAVIC, TLAČILEC SKANDI- NAVSKI DROBIŽ LOJZE KOLMAN PRIPADNIK SANOV PREBIVA- LEC ETOLIJE ITALIJAN- SKO MESTO V KALABRIJI PIKAJOČE ŽUŽELKE INDONEZ. OTOČJE (IZ: URA) CECIL RHODES ANTON (LJUBK.) OBLET- NICA ELEKTRI- ČAR BRAZ. VE- LEMESTO ROJSTNI KRAJ SPECIA- LIST ZA OKULI- STIKO BOLEČE DUŠEVNO ČUSTVO RIMSKI CESAR 282-283 BIKOBOR. VZKLIK GOLFISTKA SOEREN- STAM RUS. RE- PUBLIKA (NI: TUBA) GEOMET. TELO DEL JEDILNEGA PRIBORA EVA SRŠEN TOMO ČESEN PEVKA PINTERIČ EGIPTOV. POLITIK (ANVAR EL) RDEČKA- STA MRAVLJA URSULA ANDRESS PRITOK OISE V FRANCIJI (IZ: SIENA) SKOPLJE- NEC REKA V JUGOVZH. FRANCIJI GL. MESTO JUŽNE KOREJE GLAVNI ŠTEVNIK STISKAL- NICA ZA ŠTANCA- NJE PRIPADNIK AZANDOV AMERIŠKA IGRALKA THURMAN KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR PRVA GREŠNICA TEDDY BOV (KRAJŠE) ZMES SNOVI ZA PRIDOBI- VANJE KOVINE SLIKAR ŠUBIC IVAN MINATTI IVAN SIVEC OSKAR LANGE ŽELEZNI- ŠKA KOM- POZICIJA CMERA- VOST GOROVJE V SREDNJI GRČIJI (IZ: TAJO) PRIJETEN, PLEMENIT VONJ NIZEK ŽENSKI GLAS