Stari in mladi Slovenec. Sinag - posmaga. 0. Smaglu adj. fuscus; cf. posmagii m., posmaga f. cibi genus, placenta, 1'rustuai panis; serb. smagnuti obfuscari, cupere. 8. Onienjam tega le, ker ste sklepali s tem nekdaj iz briz. spom. viizniazi slsl. vu usmaze iu vuzmaztve stsl. usmažistve intemperantia, kar je Kopitar razlagal e phrasi germanica: ilz derm/ize e\tra modum to i>y.fwrQov, Mclclko pa iz u priv alivum in z m a š t v o (zaiaštvo iz zmaga, snašlvo iz snaga, in ubog; aitna culamitas), toraj uzmaga, uzmašlvo. Smjkati. 0. Smyčq, in sniykaja sg, tudi smučati-ča-čiši repere (cf. smoku serpens) smycati-aja traliere, smvku fides, smyčikučinikii fidicen. S. Nsl. pišete: presmeknoti pertransire , vejc snmkali, smuknoti currero scbliipfen, na smuk spningneiso, smučko lubrirum, s m u k a sehleifbalin, schlilten, smicali s« lubrieare; serb. snmcati, prisimicali se rrpcre; v dnigein pomenu rus. ,smyknuli init dcni geigenbogen strciclien, polj. smycz«%k fidelbogcn. Mii.-ln. O. Iz smoti, sraejali, in celo sumejati -sniojfj-ješi - lislvovali auderc, kar nsl. 8. Rabijo naj mi sploh snuMii adj. auda.\, smeleo; snienije, smelislvo audacia, s m c 1 o s t i conlumacia. 8iia«a. 0. Profeclus, opus, studium; snagota cclerilas; cf. scr. sna lavari. 8. In v tem scr. pomcnu je nsl. snaga miindiiia, ornafus, honor, snažni kakor polj. snažny nuintlus, snažiti condecorare; siccr slovansko pa jc robur, vigor, snažan gnavns, sediilus. Sničavii. 0. Curiosus, malc scdulus; snicistvo lu.vuria, potius curiositas, cf. cinistuc, znicistvg fris. $. Nsl. sničav keck, wi(zig; iz briz. sponiink. razlaga Kop. in po njeni Met. sničistvo (Vonvitz) iz sničji , in to iz sničav, snica (der vorwitzige Vogel, die Meise) parus, avicula moribus et habitu curiosissiaia! Sok.ui. O. S o k a 6 i m. — čij, — aličij coquus, sokali — luka — Iičina — činica coquina, sokalinica, soknica culina, — fortasse a secando: rad. sek (sek^). -S'. Skalec se imenuje slov. mesar, toraj sekalec ali sokalec; a ne iz soku ? 0. Soku je stsl. a) sucus, condimentum, coctile, cibus, sočinii adj. suci, sočivo Iens, Iegumen, sočivica; b) je soku (zok) accusator, sočiti indicare, sočiba mala opinio, dctrartio, calumnia; cf. scr. sač sequi. /8. Nsl. je: a) sok sucus, sočivo legumcn, sočivje legumina, faseolus; b) obsok indago, scrb. sok dclator, teslis, česk. calumniator, sočba calumnia, sočiti, bulg. soči (cf. nsl. sačitizasačiti). Sopsti. 0. Tudi sopti-sop^-peši, sopali-plja.-lje.si tibia canere, recte flaro, cf. sapati-aja-ajrši stertcre; od tod a) sopli m. s o p e 11 f. tibia, cilliara, canalis; sopki tibiccn; b) sopli m. fons saiicns, forte nmcus, res viscosa, sopohu gluten apum, sopolistvo viscositas. 8. Sopsti, sopeti anhelare, sapa halitus, hrov. sopsti sugere, rus. sopeli e\irc (de aqua, vapore, fumo) , toraj stsl. sopuliu siption (čes. sopoucli luftloch), sopuha fuligo, sopolitio(u scaturigo, canalis; serb. sopolj, sopolina; čes. polj. sopel nasentropfen, eiszapfen; slsl. sopašika proboscis (pri slonu) ild. Sporii. 0. Sporu adj. iibcr, —inu abundans, sporina-rvni abundantia, sporište ubertas, sporo abunde. /S. Sporno nsl. modice; sicer v vseh slovanskih spor-en, sporyj. spirnyj uber, frcundu.s, prodigus, pa (udi zlasii polj. spory et uber et parcus, sporija parsimonia (cf. šparati), sporinja frugalitas. Speti. 0. Spcti, spejati - spoja - jcši, spešiti - ša-ši.ši proficcro, properare, — sq; cf. gr. antvSnv scr. sphaj augeri. <S. Spohtl, spcšenje, speši vti-sitclinu-siniku - šinii alacer', spelu oialurus, prespoti superare; speti spem properare, dospeti venire, niaturescere, spehati se itd. Sroka. 0. Sroka punctum, linea, momentum temporis, rus. stroka rad. striik pungere , genuina vocabuli forraa fortasse striika. 8. Mar ne iz roku m. praestitutum tenipus, kar nsl. rok terminus, omen, fatum (cf. rok - rek, fatum - fari) ? Stava. 0. Stati - stan^ - neši, stanati - na, - neši, stajati - staj% — ješi, stojati — jjj, — iši; stavati - vaja^, - viti - vljg, - viši, - vljati jaj^ — so znani glagoli. 8. Poberem naj le iz njih nekterc več ali manj navadne oblike: stava articulus, stavii compages, pondus, statera, bulg. slavu statura, stavilo (merila; stavila) statera, - hnu commendatitius p. pisanije-no; — lici magislratus genus ; stavicivecti sčutella; stado grex, staditi se congregari, stadiniku pastor; staj adv. statira (cf. s-daj), staj m. mansio, stajnija stabuliun ; slalosli fortitudo, stalu adj. fortis; stanica cohors ; sfanovitu adj. potens, cer(us, immobilis p. muži; — viniku fundator; s t a n u nsl. nacbtlager, wohnung, stand; je od stanu, er ist vom adel; staniiku conventus, stanjaninu caupo; stasi f. regio pastorum, scrb. stas slatura, gorostas gigas; stalije, stalučinu conspicuus; staja f. casa, stabulum, aula, nsl. staja, plalz des vielies auf der weide, staje pl. der «bgetheilte stand des viehfs; serb. staja hospitium; stojilo, stojalo — jalište ; stojalinti adj. basis, — jalolinu stativus , stanovinu stabilis itd. Steg-oste^u. O. Steg rad. a) tegere, ostegii vestis (toga), naslrgny sandaliuni; b) globulis iungere. S. S t o g 1 e pl. slifte an den scluilischniiren , sloglfj lignla, stogla lori genus; s tem se vjema stog, slo/er. 0. Stogii p. pšenice acervus; stožeru ali stežeru m. cardo, mrta, orbita; stožeri collare. <S. Stog nsl. horreum harpfe, heuschober;' stog hrov. stnga prrtica : debcl, močan in rogovilast kol, na kleroga sc sono in žito sklada; neukreten kot stog; složili sicli Imumcn: konj se stoži; stožanje thiirstock; serb. stožaj kar stežaj , stožer, stožar cardo, vrata na stcžaj odpreti angelueit, rus. na steži; s t o ž e r n i k je hrov. celo cardinalis ecc. roni. Stlati. O. Steljq,-lješi; steli f. Iectus, stelja f. tectum (unterlage der dachdecke, zimmerdecke); stlubu i stlupu, stoboru columna, turris; stlupije-rije columnae; stluba ali stolba scala, stlupici columella, stlublniku-piniku slvlita; stolu thronus, sella, scaninurn. 8. Nsl. stlati; podstoli črevlji, hrov. postol calceus, postolar t. j. čevljar; stolbeh (stolbiili) strebepfeiler, stub (stolb) gradus, stolbec gestell ftir ein lampchen, stelba; stolp, hrov. stupica scala, čes. sloup (cf. nsl. poslopje); stob e r sc glasi nsl. steber columna, trabs; s t o 1, kar nsl., drugim Slovanom miza; stoNci thronus , p. nsl. mavrica je s t o I e c B o ž j i.