GLAS NARODA* Iisf glovenskih Jleforcery AmdkL • • • * •• » « • F The largest Skmn DOr fa I I g and legal Ho&Uys. I 75,000 Readers. j H.,..«, ^ ^ 1 V ZHnifanih driavak Velya xa vse leto • - . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 TgLBFOW: CHelaea 3—3878 Entered M Second Plan Matter September 21, 1903, rt the Port Office at Hew York, J, Y., under Act of OonyrtM of lUrch 3, 1870 TELEFON: OHelsea 8—«78 STEV. 212. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 11, 193f — TOREK, 11. SEPTEMBRA 1934 VOLUME XLIL — LETNIK XLEL OGENJ NA "MORRO CASTLE" JE BIL PODTAKNJEN Tekstilni stavki se bliža konec ~ ■ ■ -————»- * — ODGOVORNOST ZA STRAHOVIT POŽAR NA PARNIKU SKUŠAJO NAPRTITI RADIKAL. ELEMENTOM Klici na pomoč so bili oddani šele pol ure potem, 11 ko je izbruhnil požar. — Pri zaslišanju je kapi-1 tan skušal braniti moštvo. — V dveh rešilnih čolnih je bilo osemdeset mornarjev in pet potnikov. ] Število mrtvih in pogrešanih znaša 133. — Za-žgal je parnik baje neki komunist. I Včeraj je začela posebna zvezna komisija zasliševati kapitana in častnike parnika *Morro Castle*, na katerem je v soboto zjutraj izbruhnil strašen požar. Po njihovem zatrdilu, je katastrofo, ki je zahte- t vala najmanj I 16 žrtev, povzročil požigalec. Prvi častnik William F. Warms, je izpovedal, da j1 je deset minut po prvem alarmu nastala v pisarni r eksplozija. j Častniki parnika Santa Clara", na katerem je T začel goreti tovor, ko je dospel v Balboa, so mnenja, \ da je na delu organizirana tolpa požigalcev. !j Soglasno z zadnjimi poročili, znaša število žrtev strahovite katastrofe I 33. K mrtvim prištevajo tudi j pogrešane. I "Morro Castle" se nahaja ob obrežju Asbury J Parka. Iz parnika se še vedno kadi. Načelnik prista- \ niške policije v Havani pravi, da ni ogenj v nikaki I zvezi s stavko tamkajšnjih pristaniških delavcev. c Po njegovem mnenju je zonetil ogenj kak komunist. ^ William F. Warms, ki je po nenadni smrti kapi- ^ tana postal poveljnik parnika, odločno taji, da je , udarila strela v **Morro Castle". '< Warms je priznal, da so potniki prejšnji večer j precej pili. Pet mladih deklet se je tako upijanilo,'( da so jih morali odnesti v kabine. K.6 je bil izdan ( splošen alarm, dosti potnikov ni hotelo zapustiti « • i »•»» i" svojega lezisca. j • Neki član komisije ga je vprašal: — Ali veste, da je bilo v dveh rešilnih čolnih 85 oseb in med njimi jt le pet potnikov > J Warms je odvrnil, da mu to ni znano. Istotako 1 ni vedel povedati,' čemu so bili šele pol ure po iz-if bruhu požara poslani prvi radio klici za pomoč. j* Na vprašanje, če je vladalo med kurjači neza-dovoljstvo, je odvrnil Warms, da ne ter da so bili vsi kakor ena sama zadovoljna družina. Dvorana, v kateri se je vršilo zasliševanje, je bila včeraj nabito polna. Po mnenju izvedencev prave-jI ga vzroka strašne katastrofe ne bo nikdar mogoče, 1 dognati. Vse temelji le na domnevanjih. j, Republikanski poslanik Wm. H. Sutphin je br-j^ zo javil zveznemu inšpektorju Hoover ju: '», — Govoril sem z več kot dvajsetimi preživelimi J ter sem na podlagi njihovih pripovedovanj prišel do ] zaključka, da je bila posadka "Morro Castle** nova i in nedisciplinirana. Parobrodna družba najame mo~ 1 štvo pred odhodom parnika ter ga po končani vo- \ žnji zopet odpusti. Prosim Vas, preiščite natančno to zadevo. ' i Iz Havane, kjer stavkajo pristaniški delavci, je < sporočil načelnik pristaniške policije, kapitan Oscar Hernandez, da je bi bilo brez podlage, spravljati požar na "Morro Castle** v zvezo s strajkov. Hernandez pravi: — Če ni ogenj izbruhnil slučajno, ga je brez dvoma zanetil kak komunist, ki se je s tem namenom podal na parnik. 1 » HAVANA, Kuba, 10. septembra. — Tukajšnji generalni konzul Charles R. Cameron je izjavil, da ni dobil dosedaj še nobenega naročila, naj prične preiskovati vzroka požara na parniku Morro Castle.' ROOSEVELT BO REORGANIZIRAL DELOVANJE NRA Razmišlja, na kak način bi svoje delo preustro- jil v stalno ustanovo. Konferenca z Johnso- nom. Hyde Park, N. Y., 10. sep-jtembra. — Predsednik Roose-jvelt, ki bo imel v. NRA administratorjem generalom Jolin-|sonom dva dni konferenco, razmišlja o reorganizaciji NRA. j Preteklo nedeljo je preživel mirno. Zjutraj je bil s svojo materjo pri cerkvenem opravilu v eerkvi St. James ter je 'povabil nekaj sosedov na ko-1 silo. | Na konferenci z generalom j Johnsonom bo najbrže razpravljal o novi upravi NRA. 'Johnson je predlagal odbor, ki bo mesto dosedanje Johnsono-ve samovlade vodil NRA. J Roosevelt je s tem najbržo zadovoljen, toda je Joliusona po- j zval, da ostane predsednik tega odbora. 1 » Ko bo izdelan načrt za reorganizacijo, se bo Roosevelt še dalje posvetoval z Johnsonom, J 'delavsko tajnico Miss Perkins ,in fw>stavnim zastopnikom N. R. A. Donaldom Rielibergom, \la ]w>stavi temelj za nadaljni obstoj NRA, ker bo zasilna- odredba, po kateri je bila NRA .postavljena, potkla v juniju 'prihodnjega leta. i Predsednik bo še vedno natančno pazil na razvoj NRA, i toda bo obdržal kolektivna pogajanja in prepoved .otroškega dela. Od določitve cen po NRA ne pričakuje mnogo, ker se l»oji, da bodo prišle s nav-jSkrižje s protitrustnimi postavami, vsi cd česar bodo črtane iz stalnega načeta NRA. ISKANJE TRUPLA Cleveland, Ohio, 9. septem-!bra. — Poleg tega, da je bilo (pred nekaj tedni najdeno žensko truplo brez rok, nog in gla-jve blizu North Perry ob Erij-I jskein jezeru, sta dva dečka v 'bližini izkopala iz peska ključ-, •nico in pleče: Vsled tega policija nadaljuje iskanje še ostalih delov trupla. Bo sedaj še ni bilo mogoče dognati, kdo bi mogla biti umorjena ženska in policija domneva, da je bila mogoče pogrešana newyorska odvetnica Agnesa Tufversono-va, katero je v New Yorku v decembru lanskega leta poročil | stotnik Ivan Poderžaj in ki je od tedaj skrivnostno izginila. 600 JEREBIC V ENEM DNEVU London, Anglija, 10. septembra. — Drugi sin angleškega kralja vojvoda York, new-yorski bankir J. Pierpont Morgan, lord Elphinstone, lord Hampden in lord Eldon so v ene dnevu ustrelili 600 jerebic ' na Morganovem posestvu Gan- «rw> n ir T ./vri era -j- ZVIŠANJE 1 PREJEMKOV FARMERJEV Prejemki so se zvišali za eno miljarda. — Rich-berg je predložil predsedniku svoje zadnje poročilo. Washington, D. O., 10. sep- J tembra. — V svojem zadnjem ^ poročilu o * * New Deal * % kate- j ro je Donald Richberg predlo- (J žil predsedniku Rooseveltu,' ( navaja, da so se dohodki far- i merjev zvišali za eno milijar-J do dolarjev in da bo nanovo stalno ali saj začasno za posle- ' nih 8,000,000 brezposelnih. To * j sta dve največji pridobitvi . Rooseveltove vlade. | Republikanci so to poročilo ^ (takoj proučavali, da bodo pri sedanjih volitvah v državi ! Maine mogli kritizirati Roose- j veltovo vlado. ! i • 3 J *4 Narod je prertiagal prepad ^ depresije", pravil Richberg v | svojem poročilu, "koraka po potu izboljšanja naprej ter ob-'enem gradi zid proti ponovitvi gospodarskega zla. pod ka- J terim je trpel. "Denar, ki je bil izdan za velike konštruktivne namene, ( še oil da lee ne seže vsote, ka-. tero je požrla naša enoletna ^ udeležba v svetovni vojni z vsem uničenjem življenj in , premoženja. Velik napredek j smo kupili za nizko ceno". j Richberg tudi opozarja na , resni položaj na delavskem po- ; lju in pravi, da imamo občutek (razočaranja, da se brezposel-nost ni mnogo bolj znižala. V , preteklem l^tu se je na držav- * ne in zvezne delavske urade obrnilo za delo 15,000 000 lju- i di' . i "Pridobitek zadnjega leta j pa je razviden iz številk",' pravi Richberg. 4 4 Nad 4 mili- i jone delavcev je dobilo delo pri privatnih podjetjih. Nadaljnih'j 4,0fK),000 delavcev je bilo za-' poslenih pri javnih delih in o- koli 675,000 ljudi je dobilo pri javnih delih stalno delo. j. j 4 4 Cene sedmih glavnih poljskih pridelkov so v preteklem , , letu dosegle 96% predvojne ce-1 .'ne in dohodki farmerjev so se, zvišali za eno milijardo dolar-.1 jev. Na pet niilijard je bilo posojenih privatnim osebam in , korporacijam, da jim je bilo , i pomagano iz finančne zadre-L ge; od tega sta bili dve milijar-. di vladi že vrnjeni. j 1 'Banke dežele so zopet na [jtrdni podlagi. Nad en milijon1 j hiš v mestih in na deželi je bilo obvarovanih pred javno dražbo, ki je že bila odrejena". NAKUP ŽIVINE Washington, D. C., 10. sep- - tembra. — Farmerska admini-i - stracija naznanja, da je do 31. - avgusta pokupila 4,250,000 I,glav živine v državah, ki so r bile prizadete vsled suše. Za ; to živino je plačala vlada - $38,811,870 približno 250,000 farmei-jem. ' POLOŽAJ NA * KOROŠKEM ZELO NEVAREN Odrejena je bila mobilizacija katoliških napadalnih čet. — Napetost s heimwehrom narašča. Celovec, Avstrija, 10. septembra. — Deželno poveljstvo katoliških napadalnih čet je odredilo, da se morajo člani te j organizacije takoj mobilizira-jti. Poveljnikom |»osameznih j oddelkov je bilo naročeno, da morajo deželnemu poveljstvu naznaniti, koliko je pri vsakem i oddelku pri rokah pušk in strojnih pušk. • To povelje splošno smatrajo za dokaz, da se je v veliki meri poostrilo nasprotje med katoliškimi napadalnimi četami, katerih je 100,000 in med .125,000 heimwehrovci. v j j Obe oboroženi sili sta sicer združeni v avstrijski vojski;v resnici jm še dalje obstoja sta-: ro nasprotstvo med katoliški- j mi napadalnimi četami, katere j sta vstanovila dr. Dollfuss in' njegov naslednik dr. Kurt | Schuschnigg ter lieimwehrom, 'ki obstoji iz veteranov svetovne vojne pod poveljstvom princa Starhemberga. ' Poziv za mobilizacijo je izšel v poluradneni listu Kaernt-ner Tageblatt, katerega je deželni glavar Koroške takoj u-kazal zapleniti. i | Povelje pravi, tla se morajo vsi člani napadalnih čet združiti v oddelkih* ponajmanj 40 mož. Ti oddelki se morajo redno po telefonu ali brzojavu zglaševati pri dežlelnem poveljstvu ter navesti moč, ime od-delkovega poveljnika in številsko njegovega telefona. I — Poveljnik vsakega oddelka mora biti po dnevu in po novi vsako uro na razpolago. Zato je največje važnosti, da ! telefonski urad posluje dan in tnoc. — Poveljnik vsakega oddel-ka mora poleg tega tudi vr-( hovnemu poveljstvu naznani-i ti, koliko pušk in strojnih pušk j ima vsak oddelek na razpola-i go. ^ # # J j Vsled mobilizacijskega po- ( velja so katoliške napadalne, čete postavljene pod najvišje! poveljstvo zvezne armade.. Vsem članom napadalnih čet' je naročeno, da morajo biti v najboljših odnoSajih z osob- j jem zvezne armade. | Pred kratkim so heim-1 ,wehovci napadli policijsko' predsedništvo v Celovcu, vsled česar je poveljstvo napadalnih i ,čet vpoklicalo vse svoje člane, da preprečijo heimwehrov-' cem, da bi prevzeli deželno u-pravo. KITAJCI PREGANJAJO ROPARJE ► --- > Hongkong, Kitajska, 10. sep-l tembra. — Kitajske prostovolj-i ne čete so v provinci Fukienv i .trirurni bitki pobile 100 ropar-•jev ter 30 vjele. NOVA OFENZIVA < T V GRAN CHAC0: Paragvajci so zavzeli dve J utrdbi. — Boji se vrse i na vseh frontah. — Bo- s ji za Ballivion obnov- j ljeni. | ----------{ Buenos Aires, Argentina, 10. > septembra. — Paragvajei so > (obnovili ofenzivo na vseh fron- j tah s posebno vročimi boji o- l , koli trdnjav Ballivian, Ca ran- ^ 'daiti in Bahia Negra. t 1 ! Paragvajei so zavzeli dve 'majhni in nevažni trdnjavi ^ .Captain Pascoe in Santa Ele- v na v bližini tnlijave Bahia Ne-( gra. Dospeli fco tudi do zuiia-njih utrdb trdnjave Vargas ter ^ so odbili tri bolivijske proti- * napade. Paragvajei prodirajo | proti bolivijskemu pristanišču ob gorenjem toku reke Para-gvaj, Puerto Suarez. ,x J Zadnja clya teodjeti j, ki izdelujejo iiiu-nicijo in bojne ladje. Posebno pozornost so posvetili preiskovalci Electric Boat Company v New London, Conn., n angleškim Vickers tovarnam. Že koj prvi dan je prišlo do važnih razkritij- Do^na lo se je, da se je ameriška tvrdka |K>služila ogromnih vsot v fivrho provizij in podkupovanja- Med onim, ki so dobili od Electric Boat Company veliko denarja, je tudi skrivnostni starec Sir Basil Zaharoff. Kdo je Zaliaroff? Danes jc brez dvoma eden najbo, gatejSih mož na svetu, da«i je svoja mlada leta preživel na Grškem kot snažilec čevljev, prodajalec sadja itd. Bil je izredno nadarjen ter je postal sčasoma trgovec z municijo. Za te njegove "zasluge" mu je podarila angleška vlada plematvo, postal je španski grande ter si pridobil državljanstvo raznih držav. Zaharoff je v svetovni vojni prodajal obema «trau~ kama orožje ter si pridobil ogromno premoženje. To mm pa nikakorjii zadostovalo. Ščuval je in i Dirigiral ter skušal '^sejati razdor med sosednjimi državami v edinem na-■jeuu, da proda čimveč svojega blaga. Zaslužek je bil pri njem vse. Tako je dobil Zaharoff v letih od 1919 do 1930, torej veliki vojni, od Ele<*tric Boat Company $766,000 komična. Dobiček je bil v prvi vrsti omogočen, ker se je izdelovalcem orožja posrečilo iaravati spor med Peru in Či-'e ter pregovoriti obe vladi, da sta naročili večje število irbmainov. V -to svrho si je zajamčila družba naklonjenost peru-^ kega vojaškega atašeja v Wajshingtonu, kar bi se reklo po naše, da je ga kupila. Možak je "za-služil" v zadnjih štirinajstih letih skoro pol milijona dolarjev. Ko je opravil delo v svoji "domovini", se je podal v Španijo, kjer mu je šla pšenica v klasje. Ljudje, ki so bili v zvezi s temi manipulacijami, so krbno prikrivali svoje zveze s Zaharoffom, slednjič so jim pa vseeno prišli na sled. Preiskava je dognala, da se lastniki tovarn, ki izdelujejo municijo, ne plaše nikakih erectetev, samo da si zajamčijo čimvečje dobičke. Nadalje si na vse načine "prizadevajo onemogočiti u-ttpehe razorožitvenili konferenc. Se spominjate govoričenja pro dajalca zdravil—kako je bila njegova dolarska stcklcnica dobra skoro zoi»or vsako bolezen? Vzemimo, da hi vprašali za svet najbolj znane znanstvenike za prehrano v Ameriki, namesto, da bi ]K)slušali prodajalca zdravil. Kar bi vam povedali, bi bilo zares prepričevalno, kaj no? Povedali vam bi, da mleko, ki rja pijetcf stori več dobrega za l>oj proti boleznim in bolj preproča l>oloziii kot karkoli, kar laliko knpite. Sleherni zdravnik vam bo povedal, da mleko preskrbuje skoro vsak element prehrane, ki ga potrebuje vaše telo za zdravje. Sila mleka za izboljšanje je tako splošna, da je del dijete pri zdravljenju skoro vsake bolezni. Baš zato je več ljudi prezrlo nje govo silno vrednost pre prečenja. Mleko vam pomaga ohraniti zdravje s tem, da veča vaš odpor. Zaradi vašo obrambo proti bacilom in boleznim. Mleko resnično pomaga podaljšati življenje. Bolj- šega dokaza ni mopjoee navesti kakor je dejstvo, da plemena, ki pijejo mleko, najdalje žive. Tako lahko je dobiti dobrote mleka. Le naučite se izpiti dve časi mleka na dan. Mleko ne debeli, kajti vsebina njegovih ks-lorij je razmeroma nizka. Pre-iskusite mleko lifescc dni, in gotovo boste opazili velika razliko v tem, kako se počutite. In nam ni treba opozarjati vas, naj vsak vaš otrok izpije cel kvart dnevno. Začnite jutri — Piti več Mleka: JE DOBRO ZA VAS TA OGLAS JE PRIPRAVLJEN IN OBJAVLJEN Z DOVOLJENJEM DRŽAVE NEW YORK Dopisi Timmins, Oni. Tukaj Vam pošiljam naročnino za Glas Naroda. Obenem moram list tudi malo kritizirati, pa ne preveč, da ne bo kakšne zamere. Živimo v dobi štrajkov, revolucij in kakor zgleda, nam preti celo nova svetovna voj-ha. Svet se vedno bolj grupira v dva tabora, tako da bo kmalu vsak prisiljen na eno ali drugo stran. Tukaj intamo odprto borl>o med delom in kapitalom. Delavci zahtevajo svobodo in boljše življenjske pogoje oziroma pravico do življenja. Nasprotno pa zahtevajo kapitalisti ve je dobičke in popolno zasužnenje že itak zasužnjenega in zatiranega delavca Kam bo delavec stopil, ni vprašanje. On že ve. In tudi je močnejši ter se dobro zaveda tega. Toda orožje kapitalistov: Policija, vojaštvo, vera, časopisje itd. "Glas Naroda'1 simnatizira imunizaeijo, oziroma oni, ki so bili imunizirani s Toxin-Anti-toxinom. V 03 odsto slučajev traja inmnizacija vsled cepljenja mougo let, celo zi\ cclo življenje. Difterija je nalezljiva bolezen, k { nastaja vsle vpliva nekih klic ali bakterij. Ako klica bakterije najde primerne okolščine za razvoj, povzroča vnetje grla odnosno tonsilov. Ako nastane najmanjša sum-nja o prisotnosti difterije, poki ieite 'zdravnika takoj brez najmanjše zamude. Ako je grlo vneto ali so tonsili obloženi z belimi pikami, je sumnja difterije opravičena. Nikar naj se ne čaka na razvoj mrzlice in težko obolenje. Difterija se razvije jako naglo in najmanjša zamuda utegne biti smrtonosna. Zdravnik v takem slučaju vbrizgne pod kožo antitoksin, ki je edini lek proti difteriji. Kaj je anti-toxsin? Vse nalezljive bolezni nastajajo vsled neke stanovite klice ali bakterije, ki izločujejo od sebe neki strup (toksin). Da zdravniki dobijo ta strup na umetni način, postavljajo klice difterije v posodo in pustijo jih tam nekoliko časa, da se razmnožijo. Potem jih ubijejo s karbol-no kislino. Strup, ki ga povzročajo te klice, se nazivlje. difteriiski toksin. Odporna si- Posledica preiskave ibo marsikomu povzročila sive lase in mu prekrižale račune. f'|T ZNIŽANJE PLAČ V INDUSTRIJI JEKLA Jeklarski trust, ki vodi eno največjih industrij v deželi, je objavil, da bo 15. septembra znižal svojim uradnikom plače za deset odstotkov. Ta odredba bo toliko časa v veljavi, dokler se gospodarski položaj v jeklaraki industriji ne izboljša. Delovni Čas je bil; skrajšan za pol dne. Jeklarska industrija je med 1. avgustom 1931. in !> avgustom 1933 že trikrat skrčila plače — vsega skupaj ca štirideset odstotkov- Povišanje, ki je bilo pozneje na podlagi NRA uveljavljeno, je bilo skrajno nezadostno. Uslužbenci, (uradniki, klerki, itd.) bodo morali še bolj skromno -živeti kot so doslej, in prepričali se bodo, da ni njihova usoda nič boljša kot je usoda jeklarskih delav- i jih more le močna strokovna organizacija* Te-izpre videli, pa bodo aawfrfc prej aU slej. t ž delavci, to se*mora priznati, in delavstvo je hvaležno za simpatije. Toda zaman gledam v Glas Naroda za navodila o načinu borbe, po katerih bi se zatirani in izžemani delavci izkopali iz položaja. V tem je imunizacija moja kritika. Pozdrav! , Naročnik« ŽZNITNA PONUDBA. Mladenič se želi seznaniti z Slovenko v sVrho ženitve, v starosti 25 do 35 let. Pismu priložite sliko, katero na zahtevo takoj vrnem. — H. Vern, P. O. Bok »44, San Mate«, CaL Advertise iti 'Glas Narttd* pri fiori ml,j ha. 1 rarvni k d a je dojiro dozg^antitoksina — mnogo večjo kot v slučaju cepljenja za imunizacijo. Difterija je jako nalezljiva in, ako nekdo oboli, so vsi otroci v hiši v nevarnosti. Zato zdravnik ravna pametno, ako napravi preventivno injekcijo na vse osebe, ki so prišle v dotiko z bolnikom. To se nazivlje imunizaci-ja. V telu zdravega človeka se namreč povzročajo protistrupi, ki preprečijo razvoj klic oziroma bolezni. Ta doza je mnogo manjša, ali zadostuje, da obvaruje druge vsaj za mesec dni. Difterija se more takoj izie-čiti in preprečiti. Ona je ena izmed onih bolezni, kjer je znanost našla prostistrup. Pred odkritjem antitoksina je skoraj polovica bolnikov umrla. Danes le eden izmed osmih podleže bolezni. Pa tudi te smrti so nepotrebne in se nevarnost difterije mor« povsem odpraviti, ako se pravočasno vbrizgne antitoksin. Ali injekcija se mora napraviti vsaj 24 ur po nastopu bolezni. To pomenja. da je usoda otrok odvisna od tega, da starši takoj pozovejo zdravnika. . ... .____JTJS.. Otroci so se povrnili v šolo. Nekateri po prvikrat. Njihovi starši bodo slišali o raznih za-zhtevali šolskih in zdravstvenih oblasti, in izmed prvih bo takozvani "Schick test'*. Radi tega je potrebno, da starši 0 tem nekaj ver i po ve« lo van je bolj držalo, jim prinese steklenico morske vode, pa naj pok usi jo. Kupil je -steklenico, jo na polnil z morsko vodo iu jo hotel zamašiti, ko se mu je približal in nagovoril šaljivec. ki ga je opazoval od daleč, kako je nalival v steklenico morsko vodo. — Hej, prijatelj! Morske vode ste natočili v steklenico, katero držite v roki? — .T;i, gospod. — Toda* ee se ne motim, ste pozabili vodo plačati. — Kaj jo je treba plačati? — Pa menda vendar ne mislite, da jo vam dam zastonj? — Kaj ste vi lastnik morja? — Seveda. — Pa oprostite, nisem vedel. Koliko pa stane steklenica tu vode? -— Petdeset krajcarjev. — Evo jih. Ribničan se vrnil v pre-uočiš«V in postavil steklenico I na nočno omarico. Postavil jo I je pa preveč na kraj in ko je v sanjali zamahnil z roko, jo je vrgel na tla, da se je razbila. Drugi dan je šel na obalo z novo steklenico. Bila je oseka, morje je upadlo. pSbničan je deJnelo. pogledal, kajti tam, kjer je bila presjšnji dan voda, so je .sušil adaj pesek. Ves presenečen jo žašpetal: — Glej, glej, deden je pa napravil od včeraj dobro kupčijo. Tjiter po petdeset krajcarjev, to se že lepi denarci! * — Kako to, da ste spremenili ime vaše gostilne "Pri jag-njetu", ki se zdaj imenuje "Pri zmaju"! — je vprašal gost natakarja. I — Gospod, to j«» prav enostavno; gospodar se je, odkar ste bili slednjič pri nas, oženil. i I Povedal vam bom resinično zgodbo o očetu-vdovcu in njegovem brihtnemu sinčku Martinčku. j Martinčku je bila mati že jako zgodaj umrla. Toda njegov oče se je v drugič poročil, j Mačeha je bila zelo stroga z Martinčkom, pa tinji njego-jvemu očetu je marsikatero uro zagrenila. j Poročena sta bila samo dve i leti. Mačeha se je prehladila in nagloma umrla. \ Martinčkov oče ni dolgo žaloval, ampak se je kmalu podal na oglede za tretjo ženo. I Kmalu si jo je izbral, in vršila se je poroka. Po jioroki pa seveda velika gostija. I Martinček je sedel poleg o-četa in z naslado srkal sladko vinsko kapljo. Ko mu je hotel neki gost že vtretjič napolniti kozarec, ni 'njegova mati pustila, češ, da ima že dovolj. Sinček Martinček se nagne k očetu in mu zašepeta na uho: — Oče, tudi pri tej sva slabo zadela. Mene je že začela komandirati. * — Povsod je trci>a varčevati, — je parola zvezne vlade, raznih oblasti in pomožnih organizacij. Ljudje res varčujejo, ker so prisiljeni k temu. Še tisti, ki delajo obljube, naj bi nekoliko varčevali s svojimi besedami. Obljub je toliko, da človeka že ušesa bole. { "Glas Naroda" | • Owaad nd Parnem by WBQO^PIIIgJf^ COMPANY J** m 0t thm corporation m »ddnwii of mbawm ctttew: Hif> P w IhriittH, Htm I«k Ctty. tL ¥. ^— "OLA8 NAIODI* (V«iM> «f thm Pm#U) t 1—Mfwrr Day tecpt Bwadayi Md HolMfcy_ ' I ft Tltf Till m ImiIIi la Zft New Tor* a celo leto......fT.OO flMll ................... 96.00 Z* pol leti ...................«U0 la »al late....................$340 Za lnoaentscro m mIo leto......$7.00 li atft lit..................$U0 Za pol tet«....................|6J0 __8abacrlpOqp Yearly <6.00_ AdTerttwent fla Ipweit_ . Hara^a" iahaja raati dan lnwall nedelj la pnujtto*.___ Mflal kraa pedpiaa ia oaabnoad aa ae prleMnJeJo. Denar naj aa htaforoll pawjatt pa Money Order. Pri spremembi kraja naroCntkor, prootmo, da aa — tadl pwjinje MrallMe ptroanl, da hitreje najdemo naalovalka. "OLAfl NABOBA*. 21f W. 18th Street, Near Yaefc. N. Y. ma—mmmv i ■■ ■ -uo. -.gjg- >L »J.IL-»J» i ■ • , . • m \ ZDRAVSTVENI NASVETI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA i ."O LAS MAE O D A" _ O i KRATKA DNEVNA ZGODBA j||3 |XK I - - ■ ■ . - j _ . I ■xl NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 11. 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in XL S. A, GUST A V ST RX IS An T«»(K>li na Dolenjskem so ved na žalostni, eetudi raiwjo y»o^( Ve*elo jjoro, kjer ni otožnosti j in je sama radost doma. Kako hi no bili žalostni! Ustvarjeni i so, da bi se dvignili in zrasli! daleč v prostranstvo prav predi •nižji prestol. A nikoli ne morejo kvišku, kajti obsojeni so, da ostanejo nizki in kcbasti kakor skromne vrbo, ki ]>oganja-jo ob |M)toku. Mladi to|>oli veselo rast o in sanjajo v višave, !»onosno dvigajo jrlavo in w> zaganjaj« kvišku. Kje jo še smoter. kam bodo pogledali v brez-končnost preko ravnine, boste in pobočij! Pod božje zvezde so bodo zazrli in strmeli na zemljo, kakor bi ne bili tod doma, temvoč n«*kje v sin javi, pravi sinovi ponosnih višin, plavajoči s svojimi zelenimi vrhovi nekje v vesolju. Kmetje jih |»a glodajo s prijaznimi toplimi očmi, kajti kmet ima toplo oči, ker mu večkrat zaido beseda v pogled, saj nerad preveč govori in se le pri vinu vzdrami njegova dolenjska šegavost. In topoli so veseli teli pogledov, ker 110 slutijo v njih izdajstva. Še jMtno.sncje se zaganja- TOPOLI jo kvišku, vitke ravne veje silijo v nebo kakor svetle prožne pšiee, čakajoče, da jih izstrelja-jo jrihčne roke drznih strelcev. Mimo topolov pride pesnik, sklonjene glave gre in žalostne so njegove oči, čeprav se zmi li v njili resnična ljubezen. — Prava ljubezen pa je vedno žalostna, ker je v njim preveč bolestnega čuvstva in nedojemljive tesnol»e za vse tiste, ki jih sree ljubi. In to|M>li (lesnika pozdravljajo in mu šepetajo: ''Zakaj je otožna tvoja duša f f'eniu sklanjaš glavo in greš zamišljeno in rosen mimo T" Pesnik jili pogleda. V ravni vrsti stoje, mladi in vitki še|>e-tajo svojo pesem. Ali naj jim razodene, kaj jili čaka, ali naj jim zagreni veselo mladost ? Molče hoče mimo, pa se spomni: Ali ni bilo z menoj prav tako? Ali me ni življenje takoj ohlastnilo z bičem usode, ko sem so komaj naj>otil? In kes-nejo! Kdo jo trpel z menoj, ko so me ovirali in teptali? Kdo j«- čuvstvoval z mojim srcem, ko som kakor okrnjen ptič mo- ral občepeti v nižavi sam in po zabljen ?*' ■ In (>esnik se obrne k topolom 1 in jim pove: 4 4 Žalosten sem danes, ker tudi vas ljubim. In ker vas ljubim, trpim tudi za vas. Kmetje so vas zasadili in gojili in pravico imajo zdaj nad vami. Zato vam IkmIo uničili bajne sanje, vam okrnili vrhove in veje in naredili navadne fižolovke iz njih. Fižol se bo ovijal vej in nihal v vetru.Jeseni ga bo kmet obral, a veje bo zmetal na kup za prihodnje loto. In tako bodo poeahi shirale, dokler vam ne zrasto drugo, ki jih bo kmet spet, posekal za oporo svojemu fižolu, kajti fižol j«' ]>otrebn za življenje! Visoka rast pod nebo pa je i>otrata časa, kakor je l»otrata časa zlaganje lepe pesmi ! Brez tega se lahko živi! Le sanjači in umetniki ne morejo živeti brez višav in svojega petja in brez umetnosti, ki jo božanski izraz notranjega doživljanja!" • Topoli ga poslušajo in šepetajo, razumejo ga, a smejo se mu, ker ne morejo verjeti, da je še drugačno življenje na svetu kakor veselo, saj rasejo Splošna Nekatere teh knjig so izpod peresa svetov-noznanih pisateljev. Lahko jih priporočamo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih bodo zanimale. jizmea Čt. 3. Testament Spisiil (run Kožnimi. IJtilnr.- Isliraue [MKuii; 1M Ktra., broni m no.. J§ St. 7. Andersonove pri-povedke Za slovrnfkn mladino priredila rtv«. Ill at rani. Uro*. .......35 fit. fi. Ljubosumnost Spinat Ijullslav Novak .. .3$ fit. H. Akt štev. 113 Spisal Emil (iaburlau .......7S fctev. it. Problemi sodobne filozofije Spisal iinlr. |irnf. dr. Fr. Weber. :i47 Mirani, hro*. ____.... .71 Št. 10. Andrej Ternouc Spisal Iran Allirelit. K< lljpfm« karikatura in miniiloMli. 53 Htm nI. briwlrano ............JtS St. 11. Peterčkove po-slednje sanje Spinal I*avel Colla. Roilftto |«o- iSS St. 14. Denar (l»r. Kart Kngfttt. Narnnno-K«N|inilar«ki ffd*, |ioalovenll dr. A ll»i n Osrla. at rasi. broft... Jt St. 15. Edmond in Jules de Goncourt Splaal Itoiior &lat*f>erla.......41 At 16. Življenje Mnal Janko Kamec. lVsml. 112 atranl. broAlrano ............ .45 St. 17. Verne duše v vicah Sftinal Prosper llerlnee. Povest 80 atranl ....................M St. 39. Potopljeni zvon Rplaal (leikart Ilaiiptman. Drama. bajka v petih dejanjih. 124 atranl. h rotirano ........JM St. 20. Oompači in Ko. murasald Splaal Jul. Zeyer. JapoaakI roman. Preatavljeno Is CeSflne. 151 at rani, broAlrano........M Splaal Edgar R. Burrougbi St. 21. Dvanajst kratko, časnih zgodbic, n. Spisal Krldolin Žolna. ?:> strani. bmAirano.................... .25 št. 22. Kreutzerjeva sonata Spisal Ijev Tolstoj............60 St. 23. Antigone H». Žalna Icra. 1*1*11-vi-nil C. Colar. «0 str., brnfi... .3® St. 24. Poslednji dnevi Pomejev Spisal E. I*. Bnltrer. L del. :I55 atranl. broAlrano ............JM St. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. DRL .................... .99 St. 26. Črne maske Spisal I«, Andrejev. Poslovenil Josip Vidmar. KI str., b.oš.....J5 St. 27. Brezposelnost in problemi — (Fran Erjaveel. RO str.. broS. .35 St. 20. Tarzan sin opic Spinal frlgnr li. Burroughs... 1.2t St. .11. Roka roko Spisal L Lipovec............JX5 St» 32. Živeti Spinal L. Miiovec.............25 St. 35. Vojna z Jugurto tiaj Salustij Krlsp. Poslovenil Ant. Dokler. 123 atranl. broi. M St. 36. Listki Spisal K saver McSko. 144 str. M St. 37. Domače šivali Spisal Danlmlr Felgel ........M St. 38. Tarzan in svet Edgar R. Burroughs........L— Stev. 39. La Boheme Spisal Henry Murger......... JM St. 40. Misterij duše (Dr. F. fJoestli ............ V— Stev. 48. Tarzanove šivali , Stev. 41». Tarzanov sin Spi-a I E. K. Burroughs. Trdo vezano .....................LSI St. 50. Slika De Graye Spf«oluradna agencija Štefani šele sedaj in iz tega poročila posnemamo naslednje: Oovor se je vršil pred (i ministri, ki so bili poklicani pod orožje, 4 maršali, 6 državnimi pod tajniki, 2 generaloma, ki sta bila vrhovna zapovednika manevrov, 6 drugimi generali, ki bi bili v vojnem primeru priključeni vrhovnemu poveljstvu, 24 poveljujočimi generali, 29 generalnimi naročniki, 55 generalnimi majorji, 95 polkovniki in 2000 drugih častnikov vseli orožnih vrst. V uvodu je italijanski ministrski predsednik izjavil, da.je! označiti te manevre za največje v povojnem času in to ne samo zaradi števila sodelujočih čet, temveč tudi iz drugih razlogov. Omenil je lanske vojaške vežbe in izrekel častnikom in vojakom posebno zahvalo, češ, da so marširali izredno zadovoljivo. Dejal je, da mu je tudi kralj naročil, naj izreče četam njegovo najvišje zadovoljstvo in dodal, da so vsi vojaški atašeji in člani vojaških misij iz desetih evropskih de-i žel, ki so prisostvovali manevrom, pohvalno priznali veliko odpornost in dobro obnašanje čet. Svoje priznanje je Duce izrekel tudi upravi in je slavil veliki pogum letalcev, zlasti lovskih letalcev. Potem je nadaljeval: "Nobena evropska država noče izzvati vojne, najmanj Italija, ki je dala že številne pozitivne dokaze svoje miroljubnosti (?). Seveda pa je vojna povsem v območju možnosti in lahko izbruhne nenadno. V nekih daljnih deželah so že sred i vojne. Tudi v Evropi se je ob koncu julija nepričakovano razvil položaj, ki je v nekem pogledu spominjal na položaj leta 1914. Lahko tudi rečemo, da bi bilo pričakovati zapMljajev, ki bi jih bilo rešiti samo z oboroženim nastopom, da nismo mi iz previdnosti poslali hitro nekoliko divizij na našo severno in severovzhodno mejo. Te divizije so 'korakale v krasnem raz|>olože-'nju z dnevnimi pohodi }>o 60 in celo 107 km. Njih vedenje je izzvalo občudovanje in spoštovanje pri obmejnem prebivalstvu. Potrebno je tedaj, da smo ipripravljeni ne samo za jutrišnjo, temveč že za današnjo vojno. Smo bojevit narod in bomo to čedalje bolj, kajti to hočemo. Ker se besed ne bojim, dodajam: smo utilitarističen naroda. Da se izpopolnijo priprave za vojno, se mora vse narodovo življenje, politično, gospodarsko in duhovno življenje zgraditi na vojaških potrebah. Vojno so označili za najvišjo sodno instanco med narodi in ker se narodi v svojem razvoju i ne ustavljajo, temveč, se razvijajo po svoji sili in historični dinamiki, o-stane navzlic vsem konferencam, nazlic vsem protokolom in vsem bolj ali manj dobrim naporom dejstvo, da je bila vojita na začetku človeške zgodovine in da jo bo spremljala tudi v bodočih stoletjih. Videli ste, V kakšnem duhu so se izvršili manevri, videli ste, da je bilo prebivalstvo ne samo v mestih, temveč tudi po ( DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-MO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEMt KURZU V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za S 935 Ur 1M $18 30 Ur 2BA Sli 60 T Ir ML1 $88 20 TJr- IMA $24.25 .......... Din. 1000 $17«.— .......... Ur 2006 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMB1 GORI ALI DOLI Zrn. Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dlnarJlU Sli lirah dovoljujemo £e bolje pogoje IZrLAClLA ¥ AMERIŠKIH DOLARJIH Za »plačilo $ 5.— morate poslati..........$ 5.75 $10.— " » ..........$10.85 «5- " " .........$16— $30-- » " ..........$21.— «0.— " » ..........$41.25 $50.- » " ..........$51.50 Prejemnik iloM v starem kraju IzplafUo v dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po Cable letter za pristojbino $1-—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glu Naroda" 81« WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. vaseh in konih, ki so raztresene po hribovju, a vami in z nami vsemi navdušeno. Tako je bilo v vseli delih Italije. Izvršil se je' popoln preobrat. Danes nosi vsak rezervist z navdušen jeni orožje in sivo zeleno uniformo. To pomeni še vee: ee bo ljudstvo jutri pozvano, bo sledilo temu pozivu kakor en sam mož. Spominjam vas na to, da so vojaške sile bistven del hierarhije med narodi. Se ničesar niso našli, kar bi nadomestilo vojske, ki predstavljajo najjasnejši in na.j-oeitnejši izraz za silo kakšnega naroda". Illllimilll^ GLAS NARODA" I zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. i V Italijo lista ne po-I sil jamo. 'Il'tlllllity/M^ll.lllllillillll^j^lllllllllllillll!^)^ Iz Slovenije, V duševni zmedenosti je zabodel polbrata. *»1- letni" korarjev sin, IVo-ipold Zaeharias iz Sto^oveev v Apaeki kotlini je bil dalje ea-sa na delu v sosednji Avstriji. Leta 1928 se mu je nekoliko o-niraeil um ter je postal eelo nasilen. Grozil je, da bq vse po-klal in požiral. Njegove #rož-jnje so se na žalost žarele ures-!nieevati. T)va moža je slabo-umnež zabodel z gnojnimi vilami in ju hudo poškodoval. Zaradi tega je bil iz Avstrije izgnan in je prišel spet domov v Sto^ovce. Toda tudi doma ni miroval ter je venomer grozil, Sla bo vse poklal in poslopje zaž^cal, nato pa sam sebi sezi-jdal novo hišo. Domaei so v skrbeh, da se kaj hudega ne ipripeti, oddali Leopolda sled-njie v umobolnico, kjer je ostal nato dalje rasa na opazovanju. Ko se je iz bolnice vrnil spet domov, je odšel leta 1930 na delo v Francijo, od koder pa je bil letos (». julija zaradi slie-nih deliktov po odtfonu priveden domov. Zaradi pretepa je bil že kaznovan. 19. avgusta okrog 20. ure sta se po veeerji sravljala s polbratom 2l-letnim Jožefom Za- [ehariasom spat v seno. Ix*o-tpoM, ki je bil nekoliko vinjen, je žarel nagovarjati svojega polbrata Jožefa, da gresta va-sovat. Ker pa bi morala oba v }>onedeljek zjutraj precej zgodaj vstati ter oditi z doma na oijrabil v hlevu se nahajajoč železen drog od volovskih teleg ter je udaril Leopolda po glavi tako silno, da se ji' zgrudil na tla. Po mnenju zdravnika, ki je mi« lil poškodovancema prvo (ponioč, je Leopoldova poškod-}ba zelo huda, ker mu je natr-ta lobanjska kost. Leopold je bil prepeljan v bolnišnico v Mariboru in od tamkaj v Novo Celje, Jožef pa je ostal v dojnari zdravniški oskrbi. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nato dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljia poj^snUm m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobne in hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnit*. % Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje t» sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjša stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, kar predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in e*aotavljn> mo Vam, da boste poceni m udobno potoval«!. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N.Y. CO. "PLAgjM AROD A'* NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 11, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY ill U. S. JL IZGNANCI # ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. j Božo se smeje. • — Da — Štefan Kolniko ni trgovec, gospod ravnatelj, toda je zelo sposoben in izobražen in že zaradi tega vam mo-. ra biti vSee. — Saj mi tudi je. Veste, ako me pogleda s svojimi velikimi očmi, sem vedno malo nervozen in si mislim, da sem napravil kako družabno neumnost. S svojo odlično zunanjostjo bi mogel biti aristokrat. Bozove oči se čudno zasvetijo. — Da — tak utis napravi; in v vseli svojih mislih in čutih je plemenit. Zato ne spada popolnoma v naše čase. j — Zato pa vi tem bolj, dragi gospod doktor. — Hočem napredovati, gospod ravnatelj in sem si postavil visoke cilje. Za silo si bom pomagal tudi s svojimi ko- ; molči. — Bravo! Vidite, kakor imam vse rad, kar je odlično in visoko — v trgovini vsega tega ne moremo uporabljati. VI pa i boste že do rasa prišli; kajti poleg svojih zmožnosti ste od i starisev dobili šo nekaj na pot, česar mi moji stariši niso mo- ; gli dati — dobro vzgojo. To pa je vražje težko dobiti. Torej — ] sedaj sva se pogodila in sedaj moreva zopet iti k damam. Go-! tovo se je tudi moja hči v tem času dogovorila z vašo sestro, j Sicer pa je zelo lepo dekle, vaša sestra; izobražena, elegant-, na — zelo mi ugaja. Da je lepa, to ni nič — tudi moja Kati se sme pokazati poleg nje, torej zaradi tega nam ni treba vzeti: v službo kakega strašila. Tn tudi vam se ni treba bati za njo, l kajti pri nas bo imela dobro. I — O tem sem prepričan.-gospod ravnatelj. I — Dobro! Pojdiva sedaj! Tn v največi slogi gre gospod ravnatel Herder z doktorjem Falknerjem v družabno sobo. Od strani zadovoljno pogleduje mladega moža in si misli: pravi mož! Skoda, da nima kakega plemskego naslova. Potem bi mi bil všeč tudi še kot zet. Toda moja liči mora višje — prav na vrhu mora stati. Pod srrofom ali baronom ne bo nič. četudi sedaj vse plem- I stvo nič ne velja — se vendar lepo sliši, ako je moja Kati grofica ali baronica. Manj kot ti nikakor ne dovolim. To si morem privoščiti — za to sem delal. Ko prideta v sobo, vidita Kati in Daenielo sedeti pri go-spej, ki ravno drži Danielino roko in pravi: — Potem bodite pri nas iskreno dobrodošli, gospodična! Falkner. Kogar ima moja Kati rada, ta tudi zasluži. I Ravnatelj Herder radovedno gleda dame. — Ko. ali je vse v redu? • Kati vstane in gre oliema naproti. — Da. oče, gospodična Falkner se more že jutri preseliti k nam. Služlio sprejme. Pri t«*m pogleda Kati s svojimi lepimi modrimi očmi Bo-zota. kot bi hotela vprašati: — Ali je to tudi tebi prav? Ravnatelj Herder se obrne k Danieli. 9 — Ali ste z mojo hčerjo že govorili zaradi plače! — Xe, gospod ravnatelj. — odgovori Daniela. S Kati zardi in pogleda Bozota. j — Na to še nisem niti mislila, dragi oče. I — Seveda — poglavitno stvar si pozabila, Kati. PrdSim,' kakšne zahteve stavite, gospodična Falkner? ( Daniela je neodločna. — Prosim, določite vi, gospod ravnatelj. » Ravnatelj se smeje. — Oho — delate isto, kot vaš brat. Ta me je že vjel, — »e šali. Kati prestrašena pogleda v Bogov obraz. Božo pa se dobrohotno smeje. — Vaš gospod oče se samo šali, milosti ji va gospodičn i, ne' misli tako hudo. — No — ali niste z menoj sklenili lepo kupčijo? Božo se prikloni. I — Zelo sein zadovoljen, gospod rovnatelj. — Ali so pogajanja glede vaše iznajdbe popolnoma končana, gospod doktor? — vpraša Kati z velikim zanimanjem, in ga ljubko pogleda. — Da, milostljiva gospodnčna — in s tem bi prišel v prijeten položaj, da bi mogel skrbeti za svojo sestro, toda vem, da ratjše stoji na svojih nogah. Daniela smeje prikima. I — Brezpogojno, dragi brat, toda zahvalim se ti za tvojo dobro voljo in ti iz celega srca čestitam, da si tako dobro dovr-fiil svojo trgovska zadevo. __ Hvala, Daniela. Tu ker sem hotel, da gospod ravnatelj stavi prvo ponudbo, bom sedaj pa jaz za telx» stavil zahtevo glede plače. Predlagam, gospod ravnatelj, da ji plačate toli- Sl ko, kolikor ji je plačala gospa Lentikoff. k< — Sprejeto, gospod doktor! Torej prosim, gospodična Falkner, kakšno plačo ste dobivali pri svoji prejšnji gospo-^ 'dinji T Daniela pove vsoto, ki je bila dovoljena brez ugovora. Dogovorili so se, da l>o naslednje popoldne pripeljana Da-nielina prtljaga. Ravnatelj bo po njo poslal svoj avtomobil. Nato se Bozo in Daniela poslovita. Kati in Daniela si prijazno podasta roke ter se smeje pogledata. Božo iz tega spozna, da sta že sklenili prijateljstvo. In gospa še pravi na svoj dobrotljivi način Božu: — Vaša kospodična sestra bo pri nas dobro preskrbljena. I Božo ji poljubi rko. j — Vem, o so bili zbudili in v svoji gro- I zi vrata zabarikadirali, tako I da je s težavo prišel noter. Med • I tem je lev s svojo žrtvijo z mo- j I gočnim skokom šinil skozi o- I kim. ki se je raztreščilo,' in iz- I ginil v noč. Italijan je ušel z j živčnim šokom, toda njegovi I ; lasje so v tisti noči osiveli. j • Še danes mrgoli v deželi le- I vov. ki so se umaknili le malo I stran od proge in najbolj pro- I metnih cest. A še vedno se av- I tomobilisti dovolj pogosto sre- I čujejo z njimi. Sicer pa zverine človeku v splošnem niso nevarne. Ce jih naravnost ne napade, se rajši 1 umaknejo. Nevarni so samo 1 "inaneaterji", stari sanici, ki niso dovolj hitri, da bi lahko lovili divjačino, in se specializirajo zato — kakor v primeru i t pri Tsavu — na počasnejšega človeka, posebno na neoborože-ne domačine. Vendar pa se niti domačini ne boje najbolj leva med vsemi zverinami. Večji • strah imajo pred nosorogom, , divjim bivolom rn slonom.'Sele ' na četrtem mestu sta lev in leo-> pard. =—- ==. i 29. septembra: C'unti' di r»avi..a v Genoa lie de France v Havre 1 s mn H^ iZ^ iff 1 Afjiiitaiiia v ("hThfiurK W r Doutwi'hlHn'l v Hamburg I'rc.s. Harding v Havre t== 5. oktobra: Olympic v Cherbourg 6. oktobra: Paris v Havre Kuropa v Bremen St. I.'.uiH v Hamburg ^ SHIPPING ^ f NEWS ^ ; ) Vulrania v Trst KRETANJE PARNIKOV ZA MF3EC SEPTEMBER. 193A 12. septembra: Ariuitania v Cherbourg Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 10. oktobra: Manhatun v Havre Hamburg v Hamburg Bcrengaria v Cherbf»urg 12. oktobra: Maj'-stio v Cherbourg 14. septembra: Olympic v Clierliourg 15. septembra: l^ifayette v Havre Mllwajikf-e v Hamburg U»'> v (JenMa Vetxlam v Boulogne but Uer 13. oktobra: X*ifaye|te v Havrt K<>* v <:. u'i.i V-.endain v Boulogne sur Mer 17. oktobra: i1 »-s. I:f»»isevelt v Il^vre N ■•«• York v Hamburg 18. septembra: Paris v Havre E J ropa v liremen 19. septembra: Pres. Rt»o»eveIt v Havre New York v Hamburg 20. septembra: Majestic v Clierl.our® 19. oktobra: S' itend.nii v Uoulcgne sur Mer 20. oktobra: B;eiu«-n v Bramen I!.- d* Kranc« v Havre 24. oktobra: W isldiigton, Havre A-tuitania v Cherbourg 22. leptembra: i Cham plain v Havre Berengaria v CheilK>urg I Saiurnim v Trsi 25. septembra: Statendam v Hou.ogne sur Mf 26. septembra: Mauritania v Oherbourf ' Washington v Havre | AU»rt I-tail in v Hamburs 1 i!S. septvmUrn : j liremea v Kremen 25. oktobra: j A.bert Callin v Hamburg 26. oktobra: j • t!ynipic v Cherbourg j 27. oktobra: ■ K>ir»»pa v Itremen Chatiiplan v If.ivre Omte ali Savoia v a 31. oktoDra: Berengaria v Clierbourg Deulstliland v Hamburg SLOVENIC PUBLISHING CO, "fiZ^ : TRAVEL BUREAU o^KlS SIC WEST lttb STREET NEW XOKK, IV. Y. ^g^jBv PlfilTB NAM ZA CENE VOZNIH USTOV, HB- |MBSgTf^& I ZERVACUO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE ..............n....................................... CE STE NAMENJENI V E i ■ = ■■■ .z-iii^ii^iiizli.ii-.i-gsss? JUGOSLAVIJO POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PREKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRESNIH PARNIKIH: "PARIS" "ILE de FRANCE" 18. Sep. — 6. Okt. — 24. Nov. 29. Sep. — 20. Okt. HITRA VOŽNJA — 1ZBOUNA POSTREŽBA — KUASNR KABINE V TRETJEM RAZREDU ZA DVE IN ŠTIRI OSEBE Svetovno slavna francoska kuhinja. — Brezplačno vino z obedi. VAŠA PRTLJAGA POTUJE Z VAMI I_H> CILJA Zii nadaljna navodLi in karte pišite tia — SLOVENICpyiysHjNcco. i LEOZAKRAJŠEK TRAVEL BUREAU GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc. 216 West 18th St., New York City I 302 East 72nd St., New York City cfreaefi J^xve.