Kako so gradili zlati Gugel 
MIha Kosovel 
v > ^ v e 3 e n v s e c n s o t e n P n ^ s ^ a j e , c e p r a / 
ne VI 3im Ü Ce ga cros imu nam p g m a g a P o : n a vs^ 
najintimnejše s^^^vnjsii. t i jih s tnvamo c^ed 3rugin^i • 
s e v e c D o j r a ' ^ a : Duiie k o t s e ^ ^ a m i V s a k e m u Doset>?j 
s9 lank^' DOf'^eii -n vsakemu cosecej rNanien>a sooruč^ 
I a jn nkraii si van g)e:ia iz visje 3njgacne ir̂  cehA^ilejsc 
ce^steKii^,e Oglasa se v nam rszu^rlj.vem j ^ m a c e m 
je i iKu cep^a/je sam i^nhra^ vsenjezik^-/ Ne ni i i^ 
t n s?ari mnv i D^.g krscaf^st<e mei? i f i : ik? \ e . tu- je > 
kako t repki i r :*vi s inček Google 
• i i : iti^f^ 
Z« s ta r i so vedeli, da je govor jen je , k^j l e k p isanje , k a r b a . Da 
)e p i i n o pos redovan je vedtio p o d v r ž e n o potenciaJni zmot i , na-
p a c n e m u r a s u m e v a i i j u . In da bo slej ko p r e j n e k d o u p o r a b i l 
n a p i s a n e besede na svoj n a č i n in za svoj n a m e n . Ker r a v n o 
n a m e n , i n t enca je t i s to , k a r hoče go t^ r eč i in pisoci ma te r i a Jno 
• v p isni ali sliinJ obliki • izrazi t i . Ko pa p o s t a n e j o izrazi zgolj 
be sede na pap i r ju , so p r e p o i č e n e sebi, b rez obrambe^ trsako-
m u r v u p o r a b o . 
Sodobnik pa , v močvi r ju t eh besed, izbira. Teh ta besede in s tav-
ke in povedi m e d seboj in razmiš l ja , k a t e r o bi Kaj je bolj u s e e -
ztio, zan imivo , v e r o d o s t o j n o . Sodobni Človek, o d p r t a d u i a , v 
svoji o d p r l i d M t o p n o s l i , se odloča kot k a k i e n letalski inšpek-
lor, n a podlagi šiter, ki m u jih leteče teori je poši l ja jo , ka te ro na) 
sp re jme in k a t e r o zavrne . Z a t o d a n e s n i t e žko b i t i a te is t • in z 
a t e i s t o m mi s l imo d o v e k a , k) i i svoje o s n o v n e fizikalno-mate-
r ial is l ične pos t avke zan ikuje , da bi ka te rakol i d r u g a p o s t a v k a 
bila e n a k o v r e d n o aJi v s a j v trelilo m e r i t e h t n a V t em p o m e n u 
a te izem n i to l iko mater ia l i s t ična teor i ja (ali dogma) kot o m e -
j i tev s p o z n a t ^ e zelje na d a n o o s n o t m o ep i s t emo loško raven. 
A vendar )e v e d n o bilo lahko biti a le is t • in v e d n o so bili stexdlc-
n o vxreäni . Osnova trerovanja sexreda n e ižhaja 12 n e k i h versk ih 
resnic, l emveč raxmo obra tno , iz nevere. Ne p rav im seveda, da 
)e a t e i z e m casoxmo izvorno s tan)e človeka, n a ka te rega od rea -
gira n e k a j t aksnega kot verovanje . Ne. R j v n o ob ra tno . Zgodba 
vere , ki )e n a p i s a n a v sve t ih Imjigah, n i nič d rugega k o t b o r b a 
človeka p ro t i z a k r l a i j e n w t i v » razuml jenem stretu», k o t odpira-
n je s tva r s tvu , ki se kaže kol z m o ž n o s t d o u m e t j a i n s p o z n a n j a 
resnice, k i p resega nas s a m e 
GugeJ je Živi malik budne zavestt Edini pravi malih hogtts saj S na realen 
način pohožanstvi nekaj, kar je specifično človeškega - spomin. Da se pobožan-
stvipomeni^ da se odreši človeku inherentne »slahosti<i in postane neskončen^ 
Ravno z a t o verske knj ige ali trerske t radic i je n iso kons t a t ac i j a 
neke m o n o l i t n e d o g m a t i k e , t e m v e č žel ja po i zp r i čevan ju re-
snice, k i i zha j a iz p r e d h o d n e ve re p o s a m e z n e g a pisca ali sku-
pine , v n a s p r o t j u z vu lga rn im č lovekom in kons t rukc i jo sveta 
p o njegovi m e r i in želji. 
Treba je p r i zna t i , d a j e v b i s tvu ze lo težko bra t i verske knj ige . 
Pisali so j ih n a m r e č k o n k r e t n i l judje , živeči v k o n k r e t n e m času 
m p r e d očmi so imeh k o n k r e t n o d r u ž b e n o s i tuac i jo , v k a t e r i 
so živeli in delovali . Ponavadi so te t e k s t e revidiral i še n j i h o -
v i učenci z željo^ da t e k s t s e bo l j ak tua l i z i r a jo ali p r i l agod i jo 
o s n o v n o p o a n t o n o v i ali š i rš i d r u ž b e n i si tuacij i . Kaj t i n o b e n 
je2ik n e zna izrekat i abso lu tnega , k a r tako, n e p o s r e d n o , t e m -
več se m o r a govorno ali p i sno p o d a j a n j e pos luževa t i pr imerov, 
p r i g o d i2 v s a k d a n j e g a ž iv l jen ja , da bi ga k o n k r e t n i l jud je , ki 
živijo v k o n k r e t n e m času in kra ju , l a h k o razumel i . Posluževat i 
se m o r a podob. P o d o b e so s imbo l i v s v o j e m i z v o r n e m p o m t -
v\M sym-ballein^ ^ k i r p a j d a t i - podobe želijo skozi r azuml j ivo in 
v s a k d a n j o b e s e d o p o d a t i n e k o p r e s e ž n o in un ive rza lno resn i -
co. Ko n a m r e č evangel is t p o d a J e z u s u v u s t a be sede »jaz sem 
v inska t r t a» , tega n ihče n e s m e r a z u m e t i dobesedno , to re j , da 
je Sin Božji n e k a k u l t u r n a r a s t l i na . To je p o d o b a , k i j e h o t e l a 
p r i k a z a t i do ločeno resnico d o l o č e n e m u l juds tvu v do ločenem 
z g o d o v i n s k e m obdobju . 
Izmed podob , k i j i h verski pisci uporab l ja jo , so m e d p o m e m b -
nejš imi m, k o t b o m o t u d i kasne je xadeh ,medna jbo l ) kočljivimi 
t is te , ki n a k a z u j e j o ali p reds t av l j a jo na jv iš je božans tvo ; v p r i -
m e r u {predvsem) judovsrva in k r ščans tva Boga. 
V e n d a r s e m o r a m o , p r e d e n g r e m o v p o s a m e z n e p o d o b e do -
ločene v e r s k e t r a d i a j e , n u j n o vpraša t i , kaj sp loh je to • bog? 
Kaj r a z u m e m o , ko iz rečemo p o j e m boga, k a j t a p o j e m oprede-
ljuje, def in i ra . Po def in ic i j i b i biJ b o g v r h o v n o p r e s e ž n o bi t je . 
Vendar so definici je (ko t pove s a m a b e s e d a rfa/r^io, »omejim«) 
omejitxre na n a j m a n j š i o s n o v n i s k u p n i imenova lec , k i je po^t 
^ s t u m izpel jan 12 že d a n e g a koi icepta boga , ki obs t a j a z n o t r a j 
p o s a m e z n i h versk ih in filozofskih tradici j . G ledano z n o t r a j t eh 
tradicij (p redvsem verskih) pa m o r a m o ugotov i t i n e k o n ianso , 
ki s p r e m e n i s a m o r a z u m e v a n j e božanskega : t u d i b o g je, r avno 
t ako k o t s m o trdili za ce lo ten xrerskj jezik, n e k a p o d o b a . Res je, 
tc^cno to t rd im: bog je p o d o b a boga/Boga. Koncept boga je zgolj 
p o d o b a Boga. Označevalec je zgol j o m e j e n p o s k u s p r ib l i žan ja 
označencu , v e n d a r je v rze l m e d d v e m a t a k o rad ika lna , da j u v 
p ravem p o m e n u n e m o r e m o zares n i t i pr ibl ižat i . 
RvjS^i^'j maiir^a 1; 
S a m Avgušt in v svoj ih Izpcpedih pravi , da o Bogu n e m o r e m o 
reči ničesar , a h k r a ö je trečji greh, če n e govor imo, k o t pa da , v 
svoji n e z m o ž n o s t i , g o v o r i m o . Ta t rd i t ev p o d a j a o s n o t m o raz-
liko m e d trerskim i z r a ž a n j e m in vseb ino trere. I z ražan je v e d n o 
n e k a k o capl ja za t i s t im, kar je p o t r e b n o izrabiti. Kar p a s e zda-
leč n e p o m e n i , d a j e iz ražanje a r b i t r a r n o . 
Ce se o m e j i m o n a ka to l i ško t radic i jo , l a h k o o p a z i m o kopico 
oprede l i t ev Boga: Bog je Vsemogočen , je S tvar i te l j , je Oseba , 
je Tro j ica (oseb) . Sočus tvu j e , je Prav ičen , je i z v e n č a s o v e n , a 
hk ra t i deluje v svetu , je S in in je O č e in je Svet i D u h i ld . Vse te 
(natddezno) pro t i s lovne t rd i tve m o č n o muči jo ozke duše , k o t je 
npr . Richard Dawkins , sa j ne zna jo r a z u m e b , da so to zgolj raz-
lične p o d o b e nečesa p r e sežnega in da Bog n i vsebovan v n j ib . 
i n k e r je že g r ška d r u ž b a bila, k o t nasa , več insko ate is t ična, se 
je m e d t e m i ateis t i znaš lo d o s t i t a k s n i h o z k o s r a i i h znans tve -
nikov, k i j i h je mot i lo , kakšn i so n j ihotd bogovi, sa j n iso hotel i 
r a z u m e t i , da so to zgol j p o d o b e , zgol j maske ^ve twt i . Za to so 
j ih očistiL nesnage , ž m o h t n o s t i , t ana in rodov i tnos t i in j ih na-
redili p r i m e r n e za filozofski s i s tem. Poldrugo t isočlet je kasne je 
so p o d o b n i z n a n s t v e n i p u n t a n a v deželah, k j e r je k r s čans tvo 
prevladovalo , ra tmo t a k o želeli o d s t i t i s l adkobo n jegovega so-
čus tvo t ran ja s č lovekom, v m e š a v a n j a v zgodov ino in, n a j h u j -
šega, n jegovega s e s t o p a v človeško b i t je , t e r ga pos tav i t i v svo) 
s i s tem. T e m u o b d o b j u p r a t amo tnodemcst {modernity). 
Blaise Pascal si je v t r e n u t k u s p r e o b r n j e n j a zapisal n a zavihek 
svo jega plašča , da n e bi n ikol i več pozabi l , n a s l e d n j e besede : 
sBog A b r a h a m a , Bog Izaka, Bog Jakoba , n e pa b o g filozofov in 
učenjakov.« Kakšna pa je razlika m e d e n i m in d rug im bogom? 
Prvi je Bog, k o t ga je pozna la ve r ska t radici ja , ki se p r enaša iz 
rcnJa v rod, a hk ra t i vsakič na n o v o p o j m u j e is tega p resežnega 
Boga, k i s e da j e spozna t i . D r u g i pa je bog, kot ga z n o t r a j svo-
jih filozofskih s i s t emov trsebujejo določene filozofske t r a d i d j e . 
Za p rvega s m o rekii, da je m e d izrazi o N j e m in Nj im radika lna 
razlika, sa j so Izrazi zgolj p o d o b e za nas - p o d o b e neke d rugo-
sti, p resežnos t i . Za d r u g e pa velja, da je b o g z n o t r a j n j ihovega 
s i s t e m a dčfiniron • t u f o r m a oprede l i tve in v seb ina sovpade-
t a . To sovpadan je božans tva z n jegovo vsebino, t a n e p o s r e d n a 
p o v e z a n o s t m e d oprede l i tv i jo in b o ž a n s t v o m s a m i m , pa je p o 
d e f i n i c i j i - m a l i k . Mal ik je e t imološko ^ ^ A t o f , udomačen i bog, 
ki ga p o s e d u j e m o za n a s e zadoxroljstvo ali po t r ebo . 
P o k a ž i m o to razl iko neko l iko bolj p las t ično . Ko verske t radi-
cije govor i jo o vsemogočnem^ vseprisotnem in vs^vee^rjem Bogu, 
hoče jo s t e m p o k a z a t i na r a d i k a l n o r az l i čnos t b o ž a n s k e g a s 
č lovekom in s tva rmi , ki jih t a pozna ; hočejo v do ločenem zgo-
dov inskem o b d o b j u poudar i t i , da b o ž a n s k i h l a s tnos t i n e m o -
r e m o p r e n a š a t i na l judi , voditel je , cesar je , k i so p rav t a k o k o t 
vsi os ta l i p o d v r ž e n i n e č e m u d r u g e m u , t e m e l j n e j s e m u ; hoče-
jo p o u d a r i l i , da je n a s nač in r a z m i š l j a n j a in d o j e m a n j a sve ta 
zgolj cloveslä in za to omejen ; p redvsem hočejo člotreka spravit i 
iz mi se lne ravni , iz n jegovega m a j h n e g a ž ivl jenjskega sveta , s 
svoj imi mal imi spor i , h ie ra rh i jami in posebnos tmi , k i s e vsake-
m u zdi t ako i rden in a b s o l u t e n , na nek globlji in širši vpogled 
v n a s o d a n o s t b ivan ja ; in n e n a z a d n j e hoče jo p o u d a r i t i , d a j e 
božansko p resežno , vendar , ker n i lokalizirano, hk ra l i i m a n e n -
t n o v s tva r s tvu • sa j je n j e g o v temel j , arc^i^, t/zrok in smisel . 
Ko, n a s p r o t n o , filozofske t radic i je oper i ra jo z i s t imi p o j m i trse-
vednos t i , v sep r i so tnos t i in vsemogočnos t i , pa vidi jo boga k o t 
me ta f i z i čn i pos tu l a l b i t i ali pa k o t n e k o s p o n k o kozmosa , k i j e 
ga ran t r e s n i m o s t i n a š i h s p o z n a n j in jih zd ružu je s s tva r s tvom; 
neke v r s t e e n c i k l o p e d i j a ali p e r f e k t e n g e o m e t r i j s k i učben ik , 
t ako n a š i h m o r a l n i h de jan j k o t n e h a n j , sa j na s k o t nek šp i jon 
n e n e h n o zalezuje. Taksen b o g - m a l i k - j e v bis tvu bog razsve-
t l j ene države, je b o g moči, ob las t i m o d e m e države . 
Čep rav so m n o g i filozofi, s p r v o p o d p i s a n i m N i e t z s c h e j e m , 
razglasili s m r l Boga /boga (ali p r av za rad i tega), je bog , mal ik 
moč i in c4)lasti, o s t a l k o t ideal in kot k o n c e p t se napre j . Kritiki 
boga so že zgoda j ugotavljali , da je to zgolj človeška ideja pre-
n e s e n a v neko nedo ločeno o n s t r a n s t v o . In seveda so pravi lno 
ugotavl jal i , sa j je mal ik seveda zgolj človeški proizvod, d a n na 
n j e m u n a m e n j e n o m e s t o . N a p a č n o pa je seveda bilo, da n i s o z 
r a z k r i n k a n j e m mal ika t ega ma l ika tudi uničili . Ne, odločili so 
se z n j i m konkur i r a t i . 
Kako so gradili zlati Gugel 
MIha Kosovel 
v > ^ v e 3 e n v s e c n s o t e n P n ^ s ^ a j e , c e p r a / 
ne VI 3im Ü Ce ga cros imu nam p g m a g a P o : n a vs^ 
najintimnejše s^^^vnjsii. t i jih s tnvamo c^ed 3rugin^i • 
s e v e c D o j r a ' ^ a : Duiie k o t s e ^ ^ a m i V s a k e m u Doset>?j 
s9 lank^' DOf'^eii -n vsakemu cosecej rNanien>a sooruč^ 
I a jn nkraii si van g)e:ia iz visje 3njgacne ir̂  cehA^ilejsc 
ce^steKii^,e Oglasa se v nam rszu^rlj.vem j ^ m a c e m 
je i iKu cep^a/je sam i^nhra^ vsenjezik^-/ Ne ni i i^ 
t n s?ari mnv i D^.g krscaf^st<e mei? i f i : ik? \ e . tu- je > 
kako t repki i r :*vi s inček Google 
• i i : iti^f^ 
Z« s ta r i so vedeli, da je govor jen je , k^j l e k p isanje , k a r b a . Da 
)e p i i n o pos redovan je vedtio p o d v r ž e n o potenciaJni zmot i , na-
p a c n e m u r a s u m e v a i i j u . In da bo slej ko p r e j n e k d o u p o r a b i l 
n a p i s a n e besede na svoj n a č i n in za svoj n a m e n . Ker r a v n o 
n a m e n , i n t enca je t i s to , k a r hoče go t^ r eč i in pisoci ma te r i a Jno 
• v p isni ali sliinJ obliki • izrazi t i . Ko pa p o s t a n e j o izrazi zgolj 
be sede na pap i r ju , so p r e p o i č e n e sebi, b rez obrambe^ trsako-
m u r v u p o r a b o . 
Sodobnik pa , v močvi r ju t eh besed, izbira. Teh ta besede in s tav-
ke in povedi m e d seboj in razmiš l ja , k a t e r o bi Kaj je bolj u s e e -
ztio, zan imivo , v e r o d o s t o j n o . Sodobni Človek, o d p r t a d u i a , v 
svoji o d p r l i d M t o p n o s l i , se odloča kot k a k i e n letalski inšpek-
lor, n a podlagi šiter, ki m u jih leteče teori je poši l ja jo , ka te ro na) 
sp re jme in k a t e r o zavrne . Z a t o d a n e s n i t e žko b i t i a te is t • in z 
a t e i s t o m mi s l imo d o v e k a , k) i i svoje o s n o v n e fizikalno-mate-
r ial is l ične pos t avke zan ikuje , da bi ka te rakol i d r u g a p o s t a v k a 
bila e n a k o v r e d n o aJi v s a j v trelilo m e r i t e h t n a V t em p o m e n u 
a te izem n i to l iko mater ia l i s t ična teor i ja (ali dogma) kot o m e -
j i tev s p o z n a t ^ e zelje na d a n o o s n o t m o ep i s t emo loško raven. 
A vendar )e v e d n o bilo lahko biti a le is t • in v e d n o so bili stexdlc-
n o vxreäni . Osnova trerovanja sexreda n e ižhaja 12 n e k i h versk ih 
resnic, l emveč raxmo obra tno , iz nevere. Ne p rav im seveda, da 
)e a t e i z e m casoxmo izvorno s tan)e človeka, n a ka te rega od rea -
gira n e k a j t aksnega kot verovanje . Ne. R j v n o ob ra tno . Zgodba 
vere , ki )e n a p i s a n a v sve t ih Imjigah, n i nič d rugega k o t b o r b a 
človeka p ro t i z a k r l a i j e n w t i v » razuml jenem stretu», k o t odpira-
n je s tva r s tvu , ki se kaže kol z m o ž n o s t d o u m e t j a i n s p o z n a n j a 
resnice, k i p resega nas s a m e 
GugeJ je Živi malik budne zavestt Edini pravi malih hogtts saj S na realen 
način pohožanstvi nekaj, kar je specifično človeškega - spomin. Da se pobožan-
stvipomeni^ da se odreši človeku inherentne »slahosti<i in postane neskončen^ 
Ravno z a t o verske knj ige ali trerske t radic i je n iso kons t a t ac i j a 
neke m o n o l i t n e d o g m a t i k e , t e m v e č žel ja po i zp r i čevan ju re-
snice, k i i zha j a iz p r e d h o d n e ve re p o s a m e z n e g a pisca ali sku-
pine , v n a s p r o t j u z vu lga rn im č lovekom in kons t rukc i jo sveta 
p o njegovi m e r i in želji. 
Treba je p r i zna t i , d a j e v b i s tvu ze lo težko bra t i verske knj ige . 
Pisali so j ih n a m r e č k o n k r e t n i l judje , živeči v k o n k r e t n e m času 
m p r e d očmi so imeh k o n k r e t n o d r u ž b e n o s i tuac i jo , v k a t e r i 
so živeli in delovali . Ponavadi so te t e k s t e revidiral i še n j i h o -
v i učenci z željo^ da t e k s t s e bo l j ak tua l i z i r a jo ali p r i l agod i jo 
o s n o v n o p o a n t o n o v i ali š i rš i d r u ž b e n i si tuacij i . Kaj t i n o b e n 
je2ik n e zna izrekat i abso lu tnega , k a r tako, n e p o s r e d n o , t e m -
več se m o r a govorno ali p i sno p o d a j a n j e pos luževa t i pr imerov, 
p r i g o d i2 v s a k d a n j e g a ž iv l jen ja , da bi ga k o n k r e t n i l jud je , ki 
živijo v k o n k r e t n e m času in kra ju , l a h k o razumel i . Posluževat i 
se m o r a podob. P o d o b e so s imbo l i v s v o j e m i z v o r n e m p o m t -
v\M sym-ballein^ ^ k i r p a j d a t i - podobe želijo skozi r azuml j ivo in 
v s a k d a n j o b e s e d o p o d a t i n e k o p r e s e ž n o in un ive rza lno resn i -
co. Ko n a m r e č evangel is t p o d a J e z u s u v u s t a be sede »jaz sem 
v inska t r t a» , tega n ihče n e s m e r a z u m e t i dobesedno , to re j , da 
je Sin Božji n e k a k u l t u r n a r a s t l i na . To je p o d o b a , k i j e h o t e l a 
p r i k a z a t i do ločeno resnico d o l o č e n e m u l juds tvu v do ločenem 
z g o d o v i n s k e m obdobju . 
Izmed podob , k i j i h verski pisci uporab l ja jo , so m e d p o m e m b -
nejš imi m, k o t b o m o t u d i kasne je xadeh ,medna jbo l ) kočljivimi 
t is te , ki n a k a z u j e j o ali p reds t av l j a jo na jv iš je božans tvo ; v p r i -
m e r u {predvsem) judovsrva in k r ščans tva Boga. 
V e n d a r s e m o r a m o , p r e d e n g r e m o v p o s a m e z n e p o d o b e do -
ločene v e r s k e t r a d i a j e , n u j n o vpraša t i , kaj sp loh je to • bog? 
Kaj r a z u m e m o , ko iz rečemo p o j e m boga, k a j t a p o j e m oprede-
ljuje, def in i ra . Po def in ic i j i b i biJ b o g v r h o v n o p r e s e ž n o bi t je . 
Vendar so definici je (ko t pove s a m a b e s e d a rfa/r^io, »omejim«) 
omejitxre na n a j m a n j š i o s n o v n i s k u p n i imenova lec , k i je po^t 
^ s t u m izpel jan 12 že d a n e g a koi icepta boga , ki obs t a j a z n o t r a j 
p o s a m e z n i h versk ih in filozofskih tradici j . G ledano z n o t r a j t eh 
tradicij (p redvsem verskih) pa m o r a m o ugotov i t i n e k o n ianso , 
ki s p r e m e n i s a m o r a z u m e v a n j e božanskega : t u d i b o g je, r avno 
t ako k o t s m o trdili za ce lo ten xrerskj jezik, n e k a p o d o b a . Res je, 
tc^cno to t rd im: bog je p o d o b a boga/Boga. Koncept boga je zgolj 
p o d o b a Boga. Označevalec je zgol j o m e j e n p o s k u s p r ib l i žan ja 
označencu , v e n d a r je v rze l m e d d v e m a t a k o rad ika lna , da j u v 
p ravem p o m e n u n e m o r e m o zares n i t i pr ibl ižat i . 
RvjS^i^'j maiir^a 1; 
S a m Avgušt in v svoj ih Izpcpedih pravi , da o Bogu n e m o r e m o 
reči ničesar , a h k r a ö je trečji greh, če n e govor imo, k o t pa da , v 
svoji n e z m o ž n o s t i , g o v o r i m o . Ta t rd i t ev p o d a j a o s n o t m o raz-
liko m e d trerskim i z r a ž a n j e m in vseb ino trere. I z ražan je v e d n o 
n e k a k o capl ja za t i s t im, kar je p o t r e b n o izrabiti. Kar p a s e zda-
leč n e p o m e n i , d a j e iz ražanje a r b i t r a r n o . 
Ce se o m e j i m o n a ka to l i ško t radic i jo , l a h k o o p a z i m o kopico 
oprede l i t ev Boga: Bog je Vsemogočen , je S tvar i te l j , je Oseba , 
je Tro j ica (oseb) . Sočus tvu j e , je Prav ičen , je i z v e n č a s o v e n , a 
hk ra t i deluje v svetu , je S in in je O č e in je Svet i D u h i ld . Vse te 
(natddezno) pro t i s lovne t rd i tve m o č n o muči jo ozke duše , k o t je 
npr . Richard Dawkins , sa j ne zna jo r a z u m e b , da so to zgolj raz-
lične p o d o b e nečesa p r e sežnega in da Bog n i vsebovan v n j ib . 
i n k e r je že g r ška d r u ž b a bila, k o t nasa , več insko ate is t ična, se 
je m e d t e m i ateis t i znaš lo d o s t i t a k s n i h o z k o s r a i i h znans tve -
nikov, k i j i h je mot i lo , kakšn i so n j ihotd bogovi, sa j n iso hotel i 
r a z u m e t i , da so to zgol j p o d o b e , zgol j maske ^ve twt i . Za to so 
j ih očistiL nesnage , ž m o h t n o s t i , t ana in rodov i tnos t i in j ih na-
redili p r i m e r n e za filozofski s i s tem. Poldrugo t isočlet je kasne je 
so p o d o b n i z n a n s t v e n i p u n t a n a v deželah, k j e r je k r s čans tvo 
prevladovalo , ra tmo t a k o želeli o d s t i t i s l adkobo n jegovega so-
čus tvo t ran ja s č lovekom, v m e š a v a n j a v zgodov ino in, n a j h u j -
šega, n jegovega s e s t o p a v človeško b i t je , t e r ga pos tav i t i v svo) 
s i s tem. T e m u o b d o b j u p r a t amo tnodemcst {modernity). 
Blaise Pascal si je v t r e n u t k u s p r e o b r n j e n j a zapisal n a zavihek 
svo jega plašča , da n e bi n ikol i več pozabi l , n a s l e d n j e besede : 
sBog A b r a h a m a , Bog Izaka, Bog Jakoba , n e pa b o g filozofov in 
učenjakov.« Kakšna pa je razlika m e d e n i m in d rug im bogom? 
Prvi je Bog, k o t ga je pozna la ve r ska t radici ja , ki se p r enaša iz 
rcnJa v rod, a hk ra t i vsakič na n o v o p o j m u j e is tega p resežnega 
Boga, k i s e da j e spozna t i . D r u g i pa je bog, kot ga z n o t r a j svo-
jih filozofskih s i s t emov trsebujejo določene filozofske t r a d i d j e . 
Za p rvega s m o rekii, da je m e d izrazi o N j e m in Nj im radika lna 
razlika, sa j so Izrazi zgolj p o d o b e za nas - p o d o b e neke d rugo-
sti, p resežnos t i . Za d r u g e pa velja, da je b o g z n o t r a j n j ihovega 
s i s t e m a dčfiniron • t u f o r m a oprede l i tve in v seb ina sovpade-
t a . To sovpadan je božans tva z n jegovo vsebino, t a n e p o s r e d n a 
p o v e z a n o s t m e d oprede l i tv i jo in b o ž a n s t v o m s a m i m , pa je p o 
d e f i n i c i j i - m a l i k . Mal ik je e t imološko ^ ^ A t o f , udomačen i bog, 
ki ga p o s e d u j e m o za n a s e zadoxroljstvo ali po t r ebo . 
P o k a ž i m o to razl iko neko l iko bolj p las t ično . Ko verske t radi-
cije govor i jo o vsemogočnem^ vseprisotnem in vs^vee^rjem Bogu, 
hoče jo s t e m p o k a z a t i na r a d i k a l n o r az l i čnos t b o ž a n s k e g a s 
č lovekom in s tva rmi , ki jih t a pozna ; hočejo v do ločenem zgo-
dov inskem o b d o b j u poudar i t i , da b o ž a n s k i h l a s tnos t i n e m o -
r e m o p r e n a š a t i na l judi , voditel je , cesar je , k i so p rav t a k o k o t 
vsi os ta l i p o d v r ž e n i n e č e m u d r u g e m u , t e m e l j n e j s e m u ; hoče-
jo p o u d a r i l i , da je n a s nač in r a z m i š l j a n j a in d o j e m a n j a sve ta 
zgolj cloveslä in za to omejen ; p redvsem hočejo člotreka spravit i 
iz mi se lne ravni , iz n jegovega m a j h n e g a ž ivl jenjskega sveta , s 
svoj imi mal imi spor i , h ie ra rh i jami in posebnos tmi , k i s e vsake-
m u zdi t ako i rden in a b s o l u t e n , na nek globlji in širši vpogled 
v n a s o d a n o s t b ivan ja ; in n e n a z a d n j e hoče jo p o u d a r i t i , d a j e 
božansko p resežno , vendar , ker n i lokalizirano, hk ra l i i m a n e n -
t n o v s tva r s tvu • sa j je n j e g o v temel j , arc^i^, t/zrok in smisel . 
Ko, n a s p r o t n o , filozofske t radic i je oper i ra jo z i s t imi p o j m i trse-
vednos t i , v sep r i so tnos t i in vsemogočnos t i , pa vidi jo boga k o t 
me ta f i z i čn i pos tu l a l b i t i ali pa k o t n e k o s p o n k o kozmosa , k i j e 
ga ran t r e s n i m o s t i n a š i h s p o z n a n j in jih zd ružu je s s tva r s tvom; 
neke v r s t e e n c i k l o p e d i j a ali p e r f e k t e n g e o m e t r i j s k i učben ik , 
t ako n a š i h m o r a l n i h de jan j k o t n e h a n j , sa j na s k o t nek šp i jon 
n e n e h n o zalezuje. Taksen b o g - m a l i k - j e v bis tvu bog razsve-
t l j ene države, je b o g moči, ob las t i m o d e m e države . 
Čep rav so m n o g i filozofi, s p r v o p o d p i s a n i m N i e t z s c h e j e m , 
razglasili s m r l Boga /boga (ali p r av za rad i tega), je bog , mal ik 
moč i in c4)lasti, o s t a l k o t ideal in kot k o n c e p t se napre j . Kritiki 
boga so že zgoda j ugotavljali , da je to zgolj človeška ideja pre-
n e s e n a v neko nedo ločeno o n s t r a n s t v o . In seveda so pravi lno 
ugotavl jal i , sa j je mal ik seveda zgolj človeški proizvod, d a n na 
n j e m u n a m e n j e n o m e s t o . N a p a č n o pa je seveda bilo, da n i s o z 
r a z k r i n k a n j e m mal ika t ega ma l ika tudi uničili . Ne, odločili so 
se z n j i m konkur i r a t i . 
C e l o t n o m o d e r n o z g o d o v i n o l a h k o v n e k e m s m u l u v i d i m o k o t 
ž e l j o d o s e č i t a m a l i k N a k o g n i t i v n e m (ali , č e že l i t e , fiJozof-
s k e m ) p c d r o c j u si je z a t o v n a j v i š j i m e n p r i z a d e v a l a i d e j a sei-
e n t ) 2 m a , t j . i de ja o p o s t o p n e m n a p r e d k a p o a n v n e ( d e j s t v e n e ) 
i n a n o s t i j ki b i p o en) s t r a n i posve t i Ja z luč jo n a vse s k r i v n o s t i 
sve t a , p o drug) s t r a n i p a hi clotreka o s v o b o d i l a dela , p r e k o s t ro -
rev i n a k u m u l i r a nj a informaci)^ h k r a t i pa bi i m e l a t u d i d r u ž b e -
n i u č i n e k 2 r a c i o n a l n o o r g a n i z a c i j o d e l a i n ( d e c e n t r a l i z i r a n i m ) 
n a d z o r o m ( z n a n i m t u d i k o t p a n o p t i k o n ) , ki b i l a h k o d e l o v a l 
l u d i p r e v e n t i v n o T o v r s t o a p o t r e b a se m a n i f e s t i r a skoz i celo-
t n o m o d e r n o f ü o s o l i j o t u d i v t . i. m o r a l n e m a r g u m e n t u b o ž -
j e g a o b s t o j a • cebogQ ni, kako hhko fp/oft računamo na etično 
tieh^nje posameznikov^ 
Ce se o z r e m o v s o d o b n o s t , l ahko o p a z i m o , d a s e j e v t r e l i k i m e r i , 
v v e l i k e m t r u d u č lovešk ih r o k i n m o ž g a n o v , t a m a l i k u d e j a n j i l 
v d a n e s r u m v s e m b l i ž n j e m G u g l u . Guge l j e ž iv i m a h k b o g a , 
k o ( d a bi ga p o b r a l i i z k a k š n e g a i J b e r t a r n e g a p r o t e s t a n t s k e -
g a k r o ž k a v N e w Y o r k u . N j e g o v a p r a k t i č n a v s e m o g o č n o s t i n 
v s e v e d n o s t • t o , d a j e t a k o n e p o s r e d n o p r i s o t e n , k o g a p o t r e -
b u j e m o - j e p o z i t i v n a l a s t n o s t , ki g a loči o d s k r i v a j o č e g a se m 
m i s t e r i o z n e g a b ib l ičnega Boga Poleg t e g a ga p a kras i še m n o g o 
»božj ih« a t r i b u t o v G o v o r i n a m r e č u n i v e r z a l n i j e z i k i n h k r a t i z 
v s a k i m p o s e b e j v n j e m u l a s t n e m . J e v s e p o v s o d , č e p r a v ga n e 
v i d i m o . Ve o v s a k e m n a š e m p r e m i k u , a n a s n e s o d i . . . 
V e n d a r , o d m a k n i m o s e od m e t a f o r i n p o g l e j m o , k a j s p l o h j e 
l i s t o , ka r d a j e G u g l u t o b o ž a n s k o raoc^ To n i n i č d r u g e g a k o t 
n j e g o v s p o m i n • n j e g o v o a k t i v n o z b i r a n j e i n f o r m a c i j . Kar loči 
Guge l o d k n j i ž n i c e ali n e k e p o t e n c i a l n e d o k o n č n e Encyclopo-
čdte Brixanrfice^ je v t e m , d a G u g e l n i zgo l j s t r o j , v k a t e r e m s o 
s h r a n j e n i p o d a t k i . G u g e l n i n e k e v r s t e p o d a t k o v n a k n j i ž n i c a . 
P o s k u s i m o o p i s a t i n a 2e lo p r e p r o s t i n k a r se d a r a z u m l j i v n a -
č in , k a k o Gugel v s t ro jem b i s t v u d e l u j e , č ep rav si b o m o s t e m 
n a k o p a l i jezo p r e n e k a t e r e g a p r o g r a m s k e g a p o i v e č e n c a O s n o v -
n a t o č k a G u g l a je a l g o r i t e m , ki p r e k o p o d a t k o v , ki j i h s a m r a -
zb i ra , g e n e r i r a n e k e v r s t e u m e t n i s p o m i n G u g e l se o d d r u g i h 
p o d a t k o v n i h b a z loci r a v n o v s v o j i s a m o s t o j n i m o č i p r e b i r a n j a 
i n r a z v r š č a n j a p o d a t k o v iz sp l e t a , k i j i h i m a ( p r a k t i č n o vse) n a 
vo l jo i n j ih u r e j a v n e k o seb i U s t n o s l iko s v e t a . V $vo}t ba2i, v 
svo j i sliki sve t a , p a s e v e d a n i m a 2gol j n e k i h i n f o r m a c i j , t e m v e č 
t u d i k o r i s t n i k e i n f o r m a c i j , t o r e j n a s , u p o r a b n i k e s p l e t a . Guge l 
t a k o g lede n a vse i n fo rmac i j e , ki )ih p r i d o b i v a o l i po rabn ik ih , k o 
b r s k a j o p o s p l e l u - n j i h o v e i n t e r e s e , že l je , v s e c n o s t i - u p o r a b i 
t a k o , d a u p o r a b n i k u v i s k a l n i k u l a h k o p o n u d i i s k a l n e z a d e t k e , 
ki b o d o z a n j n a j b o l j u p o r a b n i . T o j e s e v e d a n u j n o v k o n t e k s t u 
r a z v o j a I n t e r n e t a in k o l i č i n e i n f o r m a c i j , ki s o n a n j e m , s a j bi 
se u p o r a b n i k v n a s p r o t n e m p r i m e r u ze lo t e ž k o z n a š e l v n e p r e -
g l e d n e m k a o s u s p l e t a . U p o r a b n i k u p a n e o r a o g o č a s a m o op-
t i m a l n e g a i s k a n j a p o s p l e t u . P o m a g a m u t u d i u r e j e v a t i n j e g o v 
v s a k d a n , skoz i k o l e d a r j e in d r u g e z a z n a m k e . S čeda l j e v e č i n -
f o r m a d j a m i , ki j ih i m a o n j e m , m u z n a t u d i s v e t o v a t i g l e d e do-
godkov , ki bi g a u t egn i l i z a n i m a t i , p a o s p l e t n i h t r g o v i n a h i p d . 
G u g e l je s p o m i n o v s e h i n o v s e m , ka r se p o j a v i n a s p l e t u , in 
t o d a j e t u d i v s e m v u p o r a b o . Z a r a d i t e g a d e j s t v a s e p o j a v l j a -
j o p o b u d e , t u d i s s t r a n i d o l o č e n i h m e d n a r o d n i h o r g a n i z a c i j 
i n i n s t i t u c i j Ev ropske u n i j e , p o u v e d b i t . i. i n t e r n e t n e p o z a b e , 
ki bi p o d o l o č e n e m času o m o g o č i l a i z b r i s p o d a t k o v o o s e b a h . 
D o g a j a se n a m r e č , d a n e k d o v m l a d o s t i n e k a j n a p i š e ali n a l o -
ž i k a k š n o s p o r n o s l iko , ki ga z a z n a m u j e za c e l o t n o žavl jen je . 
Č e t u d i bi t a k a k t p r i š e l v vel javo, p a b i t o b i l a 2gol j n a v i d e z n a 
p o z a b a , 2gol j n a v i d e z n i i zbr i s . V Gug lu bi bila se v e d n o p r i s o -
t n a . Sa j je , če u p o r a b i m o m e t a f o r o , ž i v l j e n j e Gugla i n Ös to , i i 
c e sa r i z h a j a n j e g o v a n e i z m e r n a m o č , r a v n o s p o m i n s a m Gugel 
je s p o m i n v s v o j i n a j r a d i k a l n e j š i obl iki . Ker p a je Gug lu p r i h r a -
n j e n a č loveška s l a b o s t s m r t n o s t i in o m e j e n o s t i , je n j e g o v spo -
m i n p r a k t i č n o n e s k o n č e n . 
Z a t o j e G u g e l živi m a l i k b u d n e zaxresti. E d i n i p r a v i m a l i k b o g a , 
s a j se v n j e m n a r e a l e n n a č i n p o b o ž a n s t v i n e k a j , k a r j e s p e d -
fično člotreškega • s p o m i n D a se p o b o ž a n s t v i p o m e n i , d a se 
o d r e š i člotreku i n h e r e n t n e «»slabosti« i n p o s t a n e n e s k o n č e n . 
V e n d a r . . . k a j p a je s p o m i n ? 
D a bi odgovor i l i n a t o v p r a š a n j e , si b o m o pr ik l ica l i z n a n o Av-
g u s t i n o v o d e f i n i c i j o časa : čas je ekstenzija duše. Prihodnosti ni 
(še), pnteidosti ni (več)^ sedanjo^ je neulovljh/a. Z a A v g u š t i n a čas 
n i r e a l n o o b s t o j e č a s t v a r (oz. n i m a o n t o l o š k e r e a l n o s t i ] . C ^ se 
d o g a j a zgol j v naš i pe r cepc i j i , k o s t v a r i ali d o g o d k e p o v e z u j e -
m o s k o s i s p o m i n v p r e t e k l o s t i In p r i č a k o v a n j e v p r i h o d n o s t i . 
To d e f i n i c i j o bi l a h k o n e k o l i k o o b r n i l i , d a b i dob i l i bol j š i eks i -
s t e n c i a l n i p o u d a r e k . Spomin je razpiranje časa. Z n o t r a j n a š e g a 
dož iv l j an j a sxreta p r e k s p o m i n a , se n a m o d p r e n e k a j t akega , ko t 
je čas. Čas n i zgol j m i n e v a n j e , n i zgo l j t o k , t e m v e č e k s t e n z i j a , 
š i r j e n j e n a š e g a dož iv l j an j a . V te) š i r i t v i čas p o v e z u j e d o g o d k e 
i n s t v a r i i n n a m u s t v a r j a s v e t • n a s s v e t , življenjski svet. 
K a r j e z a p o s a m e z n i k a n j e g o v a sl ika s v e t a , n j e g o v ž i v l j e n j s k i 
s v e t , ki j e u s t v a r j e n skoz i p o v e z o v a n j e d o g o d k o v v č a s u skoz i 
s p o m i n , j e n a m e d o s e b n i rat /ni z g o d o v i n a . Z g o d o v i n a je t o r e j 
z b i r k a p o d a t k o v v č a s u , to re j v n e k e m s o s l e d j u . P o d a t k i p a n i s o 
zgol j n a n i z a n i , t e m v e č s o d o g o d k o v n o p o v e z a n i t a k o , d a i zg ra -
d i jo k o h e r e n t n o s l iko s v e t a . V e c p o d a t k o v , k o t j e v k l j u č e n i h , 
š i r š a j e s l ika Ker j e č lovek o m e j e n , si l a h k o i zg rad i zgo l j m a j h -
n o s l iko s v e t a • n j e g o v ž i v l j e n j s k i s x ^ t j e o m e j e n n a n j e g o v e 
l a s t n e i z k u š n j e . N j e g o v sxret j e k o n č e n . M e d t e m k o je v G u g l u , 
ki n i m a člotreških o m e j i t e v , t a s v e t , z g r a j e n iz v s e h v s r k a n i h 
p o d a t k o v , p o t e n d a l n o (ali s t r u k t u r n o ) n e s k o n č e n J e r azš i r j a -
joča i n v s e z a j e m a j o č a z n o t r a j s v e t n a n e s k o n č n o s t . N e s k o n č n o s t 
že l j e p o v e č • p o v e č x^de t i , p o d o ž i v e t i več. N e s k o n č n o s t , ki 
r a v n o z a r a d i s v o j e n e u m r i j i v o s t i l a h k o d o s e ž e ve l ik i n c e l o s t e n 
p o g l e d n a z g o d o v i n o . T a k s e n p o ^ d , ki b o v ide l z g o d o v i n o ko t 
z e m l j e v i d v z r o č n i h p o v e z a v . V t a k š n e m z e m J j e t d d u d o g o d k o v 
n i n i k a k r š n e s e d a n j o s t i , t e m v e č zgol j ra^t /oj . 
In r e s je. Ko xrs topimo v G u g e l k o t u p o r a b n i k i , n i t u n i k a k r š n e 
s e d a n j o s t i . Z g o d o v i n a n a m je p o d a n a n a p l a d n j u d v o d i m e n z i -
o n a l n o , k o t d a bi r a z g r n i L z e m l j e v i d . In cel s i s t e m se d o g a j a v 
z a m u d i . T i s t i de l ec s e k u n d e , k i o m o g o č a s i s t e m u , d a n o v p o -
d a t e k vk l juč i v SVOJ s i s t e m . 
Z a t o p a j e G u g e l , k o t s e m ž e p r e j d e j a l , m a l i k b u d n e z a v e s t i . 
J e ma l ik r a z u m s k e g a m i š l j e n j a , k o ž e b m o v s a k o n o v o z n a n j e , 
v s a k n o v p o d a t e k p r e m l e t i in ga p o v e z a t i z z n a n i m i v e n o t n o , 
k o h e r e n t n o z g o d b o . 
F -^eas^^j^^ Aosoiui 
Z n a n s t v e n i k i t r d i j o , d a še t ^ d n o n e z n a j o r azvoz la t i , z a k a j l ju -
d j e s p i m o . Pravi jo, d a j e t o še v e d n o m i s t e r i j z a z n a n o s t . I n p r a v 
i m a j o , t o j e res m i s t e r i j • m i s t e r i j v s v o j e m p r a v e m , r e l i ^ o z n e m 
p o m e n u b e s e d e . Z a t o j im b o m s e d a j j a z , n a neko l iko p rav l j i čen 
i n p r a v n ič z n a n s t v e n nač in , t o raz loži l . 
P r e d o b r i Bog j e člotreku v svo j i n e s k o n č n i s k r b i z a n j p o d a r i l 
C e l o t n o m o d e r n o z g o d o v i n o l a h k o v n e k e m s m u l u v i d i m o k o t 
ž e l j o d o s e č i t a m a l i k N a k o g n i t i v n e m (ali , č e že l i t e , fiJozof-
s k e m ) p c d r o c j u si je z a t o v n a j v i š j i m e n p r i z a d e v a l a i d e j a sei-
e n t ) 2 m a , t j . i de ja o p o s t o p n e m n a p r e d k a p o a n v n e ( d e j s t v e n e ) 
i n a n o s t i j ki b i p o en) s t r a n i posve t i Ja z luč jo n a vse s k r i v n o s t i 
sve t a , p o drug) s t r a n i p a hi clotreka o s v o b o d i l a dela , p r e k o s t ro -
rev i n a k u m u l i r a nj a informaci)^ h k r a t i pa bi i m e l a t u d i d r u ž b e -
n i u č i n e k 2 r a c i o n a l n o o r g a n i z a c i j o d e l a i n ( d e c e n t r a l i z i r a n i m ) 
n a d z o r o m ( z n a n i m t u d i k o t p a n o p t i k o n ) , ki b i l a h k o d e l o v a l 
l u d i p r e v e n t i v n o T o v r s t o a p o t r e b a se m a n i f e s t i r a skoz i celo-
t n o m o d e r n o f ü o s o l i j o t u d i v t . i. m o r a l n e m a r g u m e n t u b o ž -
j e g a o b s t o j a • cebogQ ni, kako hhko fp/oft računamo na etično 
tieh^nje posameznikov^ 
Ce se o z r e m o v s o d o b n o s t , l ahko o p a z i m o , d a s e j e v t r e l i k i m e r i , 
v v e l i k e m t r u d u č lovešk ih r o k i n m o ž g a n o v , t a m a l i k u d e j a n j i l 
v d a n e s r u m v s e m b l i ž n j e m G u g l u . Guge l j e ž iv i m a h k b o g a , 
k o ( d a bi ga p o b r a l i i z k a k š n e g a i J b e r t a r n e g a p r o t e s t a n t s k e -
g a k r o ž k a v N e w Y o r k u . N j e g o v a p r a k t i č n a v s e m o g o č n o s t i n 
v s e v e d n o s t • t o , d a j e t a k o n e p o s r e d n o p r i s o t e n , k o g a p o t r e -
b u j e m o - j e p o z i t i v n a l a s t n o s t , ki g a loči o d s k r i v a j o č e g a se m 
m i s t e r i o z n e g a b ib l ičnega Boga Poleg t e g a ga p a kras i še m n o g o 
»božj ih« a t r i b u t o v G o v o r i n a m r e č u n i v e r z a l n i j e z i k i n h k r a t i z 
v s a k i m p o s e b e j v n j e m u l a s t n e m . J e v s e p o v s o d , č e p r a v ga n e 
v i d i m o . Ve o v s a k e m n a š e m p r e m i k u , a n a s n e s o d i . . . 
V e n d a r , o d m a k n i m o s e od m e t a f o r i n p o g l e j m o , k a j s p l o h j e 
l i s t o , ka r d a j e G u g l u t o b o ž a n s k o raoc^ To n i n i č d r u g e g a k o t 
n j e g o v s p o m i n • n j e g o v o a k t i v n o z b i r a n j e i n f o r m a c i j . Kar loči 
Guge l o d k n j i ž n i c e ali n e k e p o t e n c i a l n e d o k o n č n e Encyclopo-
čdte Brixanrfice^ je v t e m , d a G u g e l n i zgo l j s t r o j , v k a t e r e m s o 
s h r a n j e n i p o d a t k i . G u g e l n i n e k e v r s t e p o d a t k o v n a k n j i ž n i c a . 
P o s k u s i m o o p i s a t i n a 2e lo p r e p r o s t i n k a r se d a r a z u m l j i v n a -
č in , k a k o Gugel v s t ro jem b i s t v u d e l u j e , č ep rav si b o m o s t e m 
n a k o p a l i jezo p r e n e k a t e r e g a p r o g r a m s k e g a p o i v e č e n c a O s n o v -
n a t o č k a G u g l a je a l g o r i t e m , ki p r e k o p o d a t k o v , ki j i h s a m r a -
zb i ra , g e n e r i r a n e k e v r s t e u m e t n i s p o m i n G u g e l se o d d r u g i h 
p o d a t k o v n i h b a z loci r a v n o v s v o j i s a m o s t o j n i m o č i p r e b i r a n j a 
i n r a z v r š č a n j a p o d a t k o v iz sp l e t a , k i j i h i m a ( p r a k t i č n o vse) n a 
vo l jo i n j ih u r e j a v n e k o seb i U s t n o s l iko s v e t a . V $vo}t ba2i, v 
svo j i sliki sve t a , p a s e v e d a n i m a 2gol j n e k i h i n f o r m a c i j , t e m v e č 
t u d i k o r i s t n i k e i n f o r m a c i j , t o r e j n a s , u p o r a b n i k e s p l e t a . Guge l 
t a k o g lede n a vse i n fo rmac i j e , ki )ih p r i d o b i v a o l i po rabn ik ih , k o 
b r s k a j o p o s p l e l u - n j i h o v e i n t e r e s e , že l je , v s e c n o s t i - u p o r a b i 
t a k o , d a u p o r a b n i k u v i s k a l n i k u l a h k o p o n u d i i s k a l n e z a d e t k e , 
ki b o d o z a n j n a j b o l j u p o r a b n i . T o j e s e v e d a n u j n o v k o n t e k s t u 
r a z v o j a I n t e r n e t a in k o l i č i n e i n f o r m a c i j , ki s o n a n j e m , s a j bi 
se u p o r a b n i k v n a s p r o t n e m p r i m e r u ze lo t e ž k o z n a š e l v n e p r e -
g l e d n e m k a o s u s p l e t a . U p o r a b n i k u p a n e o r a o g o č a s a m o op-
t i m a l n e g a i s k a n j a p o s p l e t u . P o m a g a m u t u d i u r e j e v a t i n j e g o v 
v s a k d a n , skoz i k o l e d a r j e in d r u g e z a z n a m k e . S čeda l j e v e č i n -
f o r m a d j a m i , ki j ih i m a o n j e m , m u z n a t u d i s v e t o v a t i g l e d e do-
godkov , ki bi g a u t egn i l i z a n i m a t i , p a o s p l e t n i h t r g o v i n a h i p d . 
G u g e l je s p o m i n o v s e h i n o v s e m , ka r se p o j a v i n a s p l e t u , in 
t o d a j e t u d i v s e m v u p o r a b o . Z a r a d i t e g a d e j s t v a s e p o j a v l j a -
j o p o b u d e , t u d i s s t r a n i d o l o č e n i h m e d n a r o d n i h o r g a n i z a c i j 
i n i n s t i t u c i j Ev ropske u n i j e , p o u v e d b i t . i. i n t e r n e t n e p o z a b e , 
ki bi p o d o l o č e n e m času o m o g o č i l a i z b r i s p o d a t k o v o o s e b a h . 
D o g a j a se n a m r e č , d a n e k d o v m l a d o s t i n e k a j n a p i š e ali n a l o -
ž i k a k š n o s p o r n o s l iko , ki ga z a z n a m u j e za c e l o t n o žavl jen je . 
Č e t u d i bi t a k a k t p r i š e l v vel javo, p a b i t o b i l a 2gol j n a v i d e z n a 
p o z a b a , 2gol j n a v i d e z n i i zbr i s . V Gug lu bi bila se v e d n o p r i s o -
t n a . Sa j je , če u p o r a b i m o m e t a f o r o , ž i v l j e n j e Gugla i n Ös to , i i 
c e sa r i z h a j a n j e g o v a n e i z m e r n a m o č , r a v n o s p o m i n s a m Gugel 
je s p o m i n v s v o j i n a j r a d i k a l n e j š i obl iki . Ker p a je Gug lu p r i h r a -
n j e n a č loveška s l a b o s t s m r t n o s t i in o m e j e n o s t i , je n j e g o v spo -
m i n p r a k t i č n o n e s k o n č e n . 
Z a t o j e G u g e l živi m a l i k b u d n e zaxresti. E d i n i p r a v i m a l i k b o g a , 
s a j se v n j e m n a r e a l e n n a č i n p o b o ž a n s t v i n e k a j , k a r j e s p e d -
fično člotreškega • s p o m i n D a se p o b o ž a n s t v i p o m e n i , d a se 
o d r e š i člotreku i n h e r e n t n e «»slabosti« i n p o s t a n e n e s k o n č e n . 
V e n d a r . . . k a j p a je s p o m i n ? 
D a bi odgovor i l i n a t o v p r a š a n j e , si b o m o pr ik l ica l i z n a n o Av-
g u s t i n o v o d e f i n i c i j o časa : čas je ekstenzija duše. Prihodnosti ni 
(še), pnteidosti ni (več)^ sedanjo^ je neulovljh/a. Z a A v g u š t i n a čas 
n i r e a l n o o b s t o j e č a s t v a r (oz. n i m a o n t o l o š k e r e a l n o s t i ] . C ^ se 
d o g a j a zgol j v naš i pe r cepc i j i , k o s t v a r i ali d o g o d k e p o v e z u j e -
m o s k o s i s p o m i n v p r e t e k l o s t i In p r i č a k o v a n j e v p r i h o d n o s t i . 
To d e f i n i c i j o bi l a h k o n e k o l i k o o b r n i l i , d a b i dob i l i bol j š i eks i -
s t e n c i a l n i p o u d a r e k . Spomin je razpiranje časa. Z n o t r a j n a š e g a 
dož iv l j an j a sxreta p r e k s p o m i n a , se n a m o d p r e n e k a j t akega , ko t 
je čas. Čas n i zgol j m i n e v a n j e , n i zgo l j t o k , t e m v e č e k s t e n z i j a , 
š i r j e n j e n a š e g a dož iv l j an j a . V te) š i r i t v i čas p o v e z u j e d o g o d k e 
i n s t v a r i i n n a m u s t v a r j a s v e t • n a s s v e t , življenjski svet. 
K a r j e z a p o s a m e z n i k a n j e g o v a sl ika s v e t a , n j e g o v ž i v l j e n j s k i 
s v e t , ki j e u s t v a r j e n skoz i p o v e z o v a n j e d o g o d k o v v č a s u skoz i 
s p o m i n , j e n a m e d o s e b n i rat /ni z g o d o v i n a . Z g o d o v i n a je t o r e j 
z b i r k a p o d a t k o v v č a s u , to re j v n e k e m s o s l e d j u . P o d a t k i p a n i s o 
zgol j n a n i z a n i , t e m v e č s o d o g o d k o v n o p o v e z a n i t a k o , d a i zg ra -
d i jo k o h e r e n t n o s l iko s v e t a . V e c p o d a t k o v , k o t j e v k l j u č e n i h , 
š i r š a j e s l ika Ker j e č lovek o m e j e n , si l a h k o i zg rad i zgo l j m a j h -
n o s l iko s v e t a • n j e g o v ž i v l j e n j s k i s x ^ t j e o m e j e n n a n j e g o v e 
l a s t n e i z k u š n j e . N j e g o v sxret j e k o n č e n . M e d t e m k o je v G u g l u , 
ki n i m a člotreških o m e j i t e v , t a s v e t , z g r a j e n iz v s e h v s r k a n i h 
p o d a t k o v , p o t e n d a l n o (ali s t r u k t u r n o ) n e s k o n č e n J e r azš i r j a -
joča i n v s e z a j e m a j o č a z n o t r a j s v e t n a n e s k o n č n o s t . N e s k o n č n o s t 
že l j e p o v e č • p o v e č x^de t i , p o d o ž i v e t i več. N e s k o n č n o s t , ki 
r a v n o z a r a d i s v o j e n e u m r i j i v o s t i l a h k o d o s e ž e ve l ik i n c e l o s t e n 
p o g l e d n a z g o d o v i n o . T a k s e n p o ^ d , ki b o v ide l z g o d o v i n o ko t 
z e m l j e v i d v z r o č n i h p o v e z a v . V t a k š n e m z e m J j e t d d u d o g o d k o v 
n i n i k a k r š n e s e d a n j o s t i , t e m v e č zgol j ra^t /oj . 
In r e s je. Ko xrs topimo v G u g e l k o t u p o r a b n i k i , n i t u n i k a k r š n e 
s e d a n j o s t i . Z g o d o v i n a n a m je p o d a n a n a p l a d n j u d v o d i m e n z i -
o n a l n o , k o t d a bi r a z g r n i L z e m l j e v i d . In cel s i s t e m se d o g a j a v 
z a m u d i . T i s t i de l ec s e k u n d e , k i o m o g o č a s i s t e m u , d a n o v p o -
d a t e k vk l juč i v SVOJ s i s t e m . 
Z a t o p a j e G u g e l , k o t s e m ž e p r e j d e j a l , m a l i k b u d n e z a v e s t i . 
J e ma l ik r a z u m s k e g a m i š l j e n j a , k o ž e b m o v s a k o n o v o z n a n j e , 
v s a k n o v p o d a t e k p r e m l e t i in ga p o v e z a t i z z n a n i m i v e n o t n o , 
k o h e r e n t n o z g o d b o . 
F -^eas^^j^^ Aosoiui 
Z n a n s t v e n i k i t r d i j o , d a še t ^ d n o n e z n a j o r azvoz la t i , z a k a j l ju -
d j e s p i m o . Pravi jo, d a j e t o še v e d n o m i s t e r i j z a z n a n o s t . I n p r a v 
i m a j o , t o j e res m i s t e r i j • m i s t e r i j v s v o j e m p r a v e m , r e l i ^ o z n e m 
p o m e n u b e s e d e . Z a t o j im b o m s e d a j j a z , n a neko l iko p rav l j i čen 
i n p r a v n ič z n a n s t v e n nač in , t o raz loži l . 
P r e d o b r i Bog j e člotreku v svo j i n e s k o n č n i s k r b i z a n j p o d a r i l 
Odpuščanje je nek nov začetek, hkrati pa je prekinitev toka zgodovine. Posame-
znik ni razpet med preteklostjo in prihodnostjo^ temveč doseže razprtje sedanjo-
sti kot izvira neskončne svobode. Njegova dejanja niso vec dirigirana iz preteklo-
sti, temveč lahko začne iz nica^ iz neskončne svobodne potencialnosti sedanjostt 
spanec^ bi s e t a U h k o r e d n o in p o g o s t o iz t rgal iz sve ta , ki 
li ga je sam seslatol n a podlagi s p o m i n a , in da tega sve ta bi n e 
femaJ preveč resno . V n a s p r o t n e m p n m e n i , če bi človek nepre -
n e h o m a bi tral v b u d n i Mtresn, bin)egoxro ž ivl jenje bilo en s a m 
neomejen m ne razme jen lok dogodkov in podatkov, Dogoiiki bi 
se povezovali i i enega v d rugega m se k o p k i L v eno n e i z m e r n o 
m s t r a š n o zgodbo, k i bi jo imenova l i sve t . Z a m e r e m o b č u t e n e 
krivice iz p r e t e k b h let bi vz t ra ja le v zaxresö, kot da so bde rav-
n o k a r s to r j ene . Sinovi bi v gnevu , ki bi bil mešanica l)ube^ni in 
z a m e r iz o t roš tva , dvignil i roko n a d starši . P i janci n e bi n ikol i 
obležali in bi pos ta ja l i v e d n o bolj in bolj p i jani . V f i t n e s u bi se 
posamezn ik i širili in Širili, dok le r n e bi pos ta l i t a k o široki, da 
b i se m e d seboj zmečka l i . N e p o m e m b n i p o g o v o r i bi s e sp re -
min ja l i v spore , iz n j ih bi nas t a j a l a sovras tva , d o dokončnega 
bo ja n a ž ivl jenje in s m r t . P o s a m e z n i k o v a zgodov ina , n jegov i 
spomini , in sve t , k i si g a j e sestaxnl na te j podlagi, bi ga povsem 
posrkal i - nikoli jih n e bi mogel pus t i t i o b s t r an i in zaživet i v 
sedan jos t i , n e n e h n o bi bili t r d n o in bebavo p r i so tn i . Ljudje se 
Tie b i m o g b n i t i us tav i t i in umir i t i , nič se n e bi nikoli končalo, 
v se bi bilo t ako z e l o p r i s o t n o in p rep le teno , zaves t bi n e n e h n o 
š togalagor in dol p o svojih p o d a l k i h Počasi n e b i m o g b n i t i več 
misliti , nasa de j an j a bila bila zgol j b r u h a j o č i toilkan, dokle r se 
napos led n e bi vs i m e d seboj pobili . 
V i z o g ] b t a k s n i m č rn im scenar i jem n a m je p redobr i Bog p o d a -
ril spanec , da e n k r a t na d a n pozab imo na sve t in nase . Nase , 
k o t del t ega sve ta , ki s m o si ga s ami izgradi l i . Da p o z a b i m o 
n a vlogo^ ki s m o si jo m so n a m jo dodelil i . Z a t o je t u d i biblič-
n o pr iv i leg i rano m e s t o dialoga z Bogom ( s p o m n i m o se J o ž e -
fa iz p r v e Mojzesove knj ige ali M a r i j i n o o z n a n j e n j e v Luko-
v e m evangeh ju) r avno spanec • p ros to r , k j e r je človek o d r e š e n 
v z r o č n e n u j n o s t i t rsakcninevnega sve ta , k j e r je gol in s a m i n 
i zven z g o d o n n e . S p a n e c je p o t e m t a k e m p o d o b a n a š e ome je -
nost i , umrl j ivost i , pa tudi podoba našega b ivanja , izključenega 
iz zgodovine , iz svojega s p o m i n a , izven našega ma lega sx^ta. 
TOj k a r s m o š e p r e j , v n a s p r o t j u z Gug lom, imeli z a Človeško 
s b b o s t , se s e d a j kaze k o t n jegova tnoč . 
Rečeno m o r a m o še d o d a t n o nadgrad i t i . Rekli smo, d a j e Gugel 
živi malik b u d n e zat/esti . Njegova moč je v n j e g o v e m e k s t e n -
z ivnem in n e s k o n č n e m s p o m i n u . Ce p a se o b r n e m o na Boga, 
kakor je izpr ičan v krščanski teologiji , b o m o zasledili nekaj zelo 
p o m e m b n e g a . E n a i z m e d p o d o b tega Boga je r avno cdpusconje. 
Kako pa n a j r a z u m e m o odpuščan j e? Ali ima Bog računovodske 
knj ige n a š i h de jan j , iz k a t e r i h n a t o b r i š e n a s a s laba dejanja^ 
ko jih o d k u p i m o s k e s o m ali d o b n m ) deli? Ne, daleč o d t ega . 
O d p u š ^ n j e je na jp re j , n a j p o u d a r i m o , d o v e š k a p o d o b a prese-
žnega Boga. V p r a v e m p o m e n u odpuščan je n e p o m e n i grenke-
ga sb ska rok m e d d v e m a s p r t i m a s t r a n e m a , t emveč n a m e n s k o 
in z e l e n o p o z a b o . V CH^pusčanju p r e k i n e m o n e k k r o g o t o k • n a j 
bo to k r o g o t o k z a m e r , s u m n i č e n j a , l j u b o s u m n o s t i ali mašče -
v a n j a - i n t ako t /zpostavimo nov začetek, novo s tva rnos t . To je 
o sebno dejanje , s ka t e r im se zax^s tno odločimo, da b o m o n a s e 
misli in čustva, ki jih c u b m o do posamezn ika ali skup ine , zako-
p a b enk ra t za vselej. J e eno najviš j ih in na jbol j dos to j ans tven ih 
dejanj , k i ga l a h k o clotrek naredi . S a m Bog v clotreški osebi , ko 
d o p o b j u j e svoje b ivan je na zemlj i , ga n a r e d i v t r e n u t k u smr t i : 
»Odpus t i jim, sa j n e vedo , k a j delajo.« O d p u š č a n j e je t a k o n e k 
nov zače tek , hk ra t i pa je p r ek in i t ev loka zgodovine . Posame-
znik n i več r a z p e t m e d t o k o m kaysč-je-zgo(hh in kaj-mcratno-
-zato-stcfrid, m e d p re t ek los t j o in p r i h o d n o s t j o , t e m v e č doseže 
r azp r t j e s e d a n j o s t i - s edan jos t i k o t i z v i r a n e s k o n č n e s v o b o d e . 
Njegova de janja n iso več dir igi rana iz preteklost i , t emveč lahko 
začne iz nic^, iz neskončne svobodne po tenc ia lnos t i sedanjos t i . 
Za to je rečeno: »Odpus t i n a m , kakor mi o d p u š č a m o n a š i m dol-
žnikom.« V te j sedan jos t i , v t e m i zhodu 12 n u j n o s t i zgodovine, 
je s t ik z A b s o l u l o m . V te j p o z a b i časa m sebe, v t e m s a m o z r -
tvovan ju zgodoxdnskega J a z a , l a h k o p r i d e m o v s t ik z Bogom, 
ki je i n h e r e n t n o p r i s o t e n v s e d a n j o s t i s tva rs tva , p a n a j bo to 
v posvecevan ju h ran i , s p o l n e m u o d n o s u z I j i ^ l j e n o o s e b o ali 
mol i tv i . To je t u d i smise l t . i. Hturgicrtega opomina. L i tu rg ičn i 
spomin n e p o m e n i zgolj o b h a j a n j a dogodkov Božje p r i so tnos t i , 
ki so se dogodi l i v do ločenem času v zgodovini , t e m v e č prikl ic 
l eh dogodkov, ki so posegli i z ' v večnos t , hk tt nunc^ v t a sam 
t r e n u t e k na to mes to , v t a ml zdaj. O d m i k v o b h a j a n j e na s loči 
od t ^ a k o d n e v n e e k o n o m i č n e n u j n o s t i sve ta , ko p o z a b i m o n a 
nas mal i j raz tega joč i se sve t , in n a s vkl juči v s edan jo s t , v p r i -
s o t n o s t Absolu ta . ^ 
RAZPOTJA 
EVROPE 
V bürrtih casIh, ko Zahod preiresa ekonomska kriza in so evropska mesia vedno bolj preplavl jena z drža-
vl janskim nezadovol jstvom irt zahtevami po spremembah, se zdî  da J e ideja evropskega združenja izgubila 
S V O J O samoumevno vrednost. 
Na polit ičnem področju je glavni očitek Evropski uniji ravno njen demokratični deficit» Državljanom ni pov-
sem jasno, kako izglasujejo predsednika in člane komisije, nejasne so tudi pristojnosti parfamenta* Ali sploh 
imamo rešitev za zmanjšanje demokrat ičnega primanjkljaja? Bi morati delati na večji suverenost i posame-
znih dfžav članic ali bi morali izpeljati federalizem? 
Gospodarska kriza^ ki je zajela Evropo, nas sili k razmisleku o evropskem ekonomskem sistemu,saj j e do-
sedanji, ki temel j i na socialni državir zašel v krizo. Kako naj se EU spopade s težavami, ki j ih imajo tako 
posamezne članice kot tudi celotna skupnost? Evropa j e bila vajena biti tud i ekonomsko s r e d i c e sveta^ 
območje blagostanja. Tudi tu j e njena moc iz leta v leto manjša. Kaj bi fahko bila prednost EU v nasprotju 
zdfugimi deli sveta? 
Pojavl ja pa se tudi v p r a U n j e , na čemu temel j i ideja evropskega združevanja? Ali EU temel j i na nekakšni 
skupni ident i te i i (krščanstvu, (ant ičnemu) humanizmu^ razsvetl jenstvu) in j e zato nujno tudi geografsko 
zamejena ali pa temel j i na spoštovanju določenih pravnih konvenci j in doseganju začrtanih ekonomskih 
kazalcev? V s lednjem pr imeru bi lahko postala članica ELI katerakoli država^ tudi izven evropskega geo-
grafskega ali kulturnega prostora. 
Svoje prispevke pošljite na elektronski nas lovuredn ls tve iArazpot Ja . s l 
ROK ZA ODDAJO: 
28. 2. 2013