Poštnina plačana >v gotovini m mJŠJ^ Ljubljana, 27. febr uarja 1941. — Leto XIV. — Št. 9. avica glasilo KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Zdravilu proti draginji Samo strokovno gibanje ? Dejstvo je, da se naša strokovna organizacija v največji meri udejstvuje in to zelo uspešno, na strokovnem polju, odnosno pri delu za vsakdanje izboljšanje, ki naj gre v prid delovnemu človeku. Ko beremo ali slišimo poročila o tovrstnih gibanjih, moremo najprej ugotoviti, da jih je kar precej, da lezemo dejansko iz ene v drugo, še ni končano za mizarsko delavstvo, že se pojavlja tarifno vprašanje papirniškega delavstva ali kovinarjev, potem tekstilci in spet stav-binsfco delavstvo in tako naprej. Veriga sami pogajanj, uradnih razprav. Prav gotovo je strokovna plat pri vsaki delavski organizaciji važna stran udejstvovanja, snj se z njo zboljšuje-jo razmere pri delavstvu, v tovarnah, izboljšujejo se življenjske razmere in sicer se hoče v največji meri doseči vedno najboljši uspeh, ki je pač najbolj viden v prejemkih tiste vrste delavstva, ki se trenutno bori za izboljšanje. Ko noša JSZ že dolga leta ■/. veliko voljo in brez odmoru vrši to svojo nalogo, se moramo le vprašati, kako dolgo bo delavstvo le še živelo v takem »pogajajočem« ozračju. Kakor je sicer to delo koristno, kar smo že poudarili, je na drugi strani le tako, da se ga bo delavstvo nekoč naveličalo. To je tudi povsem razumljivo. Delavstvo, ki je bilo še vedno v svojih življenjskih vprašanjih samemu sebi prepuščeno, le prepogostoma stoji pred tarifnimi akcijami, ki so zanj trda muka. Posebno v današnjih časih, ko pride skoro na vsak tretji mesec kakšno pogajanje. Razumljivo, da velja to le za ono stroko, kjer so delavci organizirani. Kjer tega ne poznajo, tam to seveda ne pride v poštev, tisto delavstvo samo čaka in godrnja. Največja tolažba je, da bo nekoč že vse skupaj hudič vzel in njihova delavska zavednost (pa tudi naineščenska!) je pri kraju. ^Tarifne akcije, odnosno strokovna gibanja pa postajajo kljub vsemu le nekam naveličana. Ce praktično pomislimo na vse intervencije, predloge, posredovanja, seje in razgovore, zborovanja z delavstvom, prekinjene razprave in dostikrat še polovičarsko sklenjene »sporazume«, tedaj se ne moremo čuditi, če bo nekoč delavstvo reklo, da je tega dovolj, za urejanje takih zadev pa bo uporhbilo druga, učinkovitejša sredstva. Tako bi prišli do trditve, da končni namen delavske skupnosti ni zgolj strokovna borba in tarifne koristi, ampak da je važnejše uveljaviti svoj svetovni in delavski nazor o zgraditvi družabnega reda, kjer bo vse gospodarstvo služilo socialnim koristim. To pa je seveda drugo delo in zahteva umskega razglabljanja. S tem pa seveda ni rečeno, da ta stran uveljavljanja ne obstoja! Nasprotno: hujše so socialne krivice, večja je gospodarska zmeda in čimbolj tare delavstvo vsakdanja skrb, tem večje so naše naloge, ki jih imamo do ustvarjanja novega gospodarskega in socialnega reda! K zgolj strokovnemu gibanju pa bi dodali še_ sledeče. Zadnje čase je vedno več gibanj, ki stremijo za tem, da se delavstvu, ki je zaposleno pri eni stroki, preskrbi enotna kolektivna pogodba. Kakor je to teoretično lepo, moremo na drugi strnni le dvomiti v vrednost takih pogodb. To predvsem Kaj pravi g. minister za prehrano Novi minister za prehran« dir. Milan Proitič je v 'božični številki belgrajske »Pravde« izjavil, da je »zdravilo proti draginji« zelo enostavno: »Treba je preprečiti povečanje obtoka bankovcev, zadržati dvig mezd, zmanjšati potrošnjo in povečati proizvodnjo.« V zvezi s .to izjavo je novi minister dosegel prepoved zvišanja cen. Kakšna zdravila priporoča zastopnik slovenske industrije Znaini industrijalec g. Ivam Avsenek je na zasedanju banskega sveta v soboto 22. t. in., iko je govorili k preračunu banovinskih dohodkov o ustalit- vi cen, izjavil med drugim tudi toile: »Treba, je ustaviti sedanji nezdravi raizvoj, iki se maun javili a predvsem v draginji. Draginje ne ho ustalila demagogija. Cene moramo ustaliti, četudi 'trpe pni tem nekateri stanovi. Nemogoče je, da bi se nadaljevalo stalno višanje cen kmetijskih pridelkov in višanje delavskih mezd, ker bo privedlo ito do poloma in povzročilo nezaupanje do našega gospodarskega razvoja in do ddinairja. V teh razmerah bodo poitirebne žrtve, in zapravljanje namesto izpolnjevanje obveznosti mora prenehati Draginje ine bodo ustavili policijski ukrepi, ki nič me pomagajo, kvečjemu jo zaustavijo za nekaj čas«. Treba jo je odpraviiti na že .preizkušen način, ikar je v najožji zvezi z dejstvom, da se 'mora vsak zavedati potrebe, da bo moral izredno prispevati k državnim izdatkom s tem, da prevzame iizredna bremena nase. Drugače bomo prišli v gospodarski in socialni kaos.« In kaj kažejo suhe številke o delavskih plačah? OUZD v Ljubljani je te dini izdal statistične podatke o razivoju članstva, zavarovane mezde, bolnikov itd. v letu 1940. Med drugimi je zelo zanimiva tudi naslednja ugotovitev: iz razloga, kjer si tako pogodbo ni priborilo v celoti ali pa vsaj večina tistega delavstva, kateremu je namenjena. V zadnjem času se vrši ta posel za tekstilno delavstvo, pa tudi nameščenci se trudijo, da bi dobili vsaj polovico podpisov. Ko moremo na eni struni ugotoviti jalovo delo pri mnogih, ki nimajo ali pa nočejo imeti pojma o strokovnem delu, ko se skoro vedno s težavo nabere polovico podpisov, tedaj moremo spričo tega zelo dvomiti v uspeli take pogodbe. Tam kjer tekstilno delavstvo, pa tudi drugo, ni organizirano, tain se tudi nihče ne bo trudil, da bi delodajalec dal kar delavstvu gre. Oblast ne bo stala s pendrekom pri vratih, delavstvo pa je zanikrno in tako izgine navidezna vrednost kolektivnih pogodb zu razne stroke, odnosno za delavstvo, ki je v njih zaposleno. Letna povprečna zavarovana mezda se je otl leta 1935. dvigala takole: 1935 .............. 22.40 din 1936 .............. 22.57 „ 1937 .............. 23.51 „ 1938 .............. 24.80 „ 1939 ..... 25.17 „ 1940 .............. 28.92 „ Po -večletnih statističnih ugotovitvah povprečna dnevna zavarovana mezda napreduje ob času gospodarskih poletov, ob času gospodarskih kriz pa nazaduje, vendar posamezne konjunlkiturne faze povprečne dnevne zavarovane mezde večkrat zaostajajo za odgovarjajočimi konjumkturnimii fazami zaposlenosti delavstva. Ob gospodarskih krizah se najprej reducirajo delavci in šele nato se začnejo krajšati delavski zaslužki, ob gospodarskih poletih se najprej nameščajo novi delavci in šele naito se začnejo zviševati plače. Vse to velja pri stabilnih valuttinih V »Delavski! pravici« smo brali odgovor na članek dr. Ahčina o krščanskem socializmu. Avtor tega odgovora res ni imel težkega posla. Izbral je samo nekaj stavkov iz spisov dr. Janeza Kreka in Ušeničmikai o krščanskem socializmu, torej iz spisov dveh Ahčinovih stanovskih tovarišev, pa je že zadostovalo, da ni ostalo od vsega uvodnika 1. številke revije katoliške akcije ničesar razen rahel kupček učeno prikrojenih plev. Mi se za znanstveno stran tega dela nočemo nadalje zanimati. To je pošteno opravljeno; za uvodnik v reviji se pa po pravici zahteva vsaj malo več, recimo znanstvene resnosti kot za uvodnike političnih dnevnikov. Tamkaj bi ta spis našel pravo mesto. Imenovani spis o krščanskem socializmu je namreč čisto politično delo. Znanstveno učeni okvir je pač samo okvir, vsebina pa je političnega značaja politični motivi so narekovali ta članek. Mi bi lahko molče prešli preko preračunanih omalovaževanj in nepniizinanj krščanskega socialističnega Na drugi strani pa so take pogodbe še prava potuha za delavstvo, ki se ni prej pa tudi ne pozneje brigalo zu strokovna vprašanja. Tako pridemo vedno bolj do trditve, da je vsa vrednost delavske skupnosti v pravilnem delavskem pojmovanju njegovih nalog in teženj, ki jih ima kot družabna celota. Pred to nalogo stoji vse delavstvo, tu ne sme biti barv ne tekmovanju. Posebno danes nain mora biti jasno, kaj je v tej svetovni zmedi delavsko, kuj mu je sovražno in kaj si je nadelo krinko, s katero bi rudi slepili... To so vprašanja do katerih bo treba zavzeti odločnejše stališče, na drugi strani pa bomo to postavili pred pogajanja in sklepanja različnih pogodb, ki so zn danes, jutri pa je treba začeti zopet znova, Jj. razmerah. Pri inflaciji in pri velikih dravinjskih porastih .pa situtisitika nominalnih delavskih zaslužkov začne odpovedovati. Zaradi tega se je uvedel pojem realne za,varovane mezde, ki nam pove, koliko eksistenčnih dobrin si delavec lahko kupi s svojim zaslužkom. Taka statistika gre pa že preko okvira delavskega zavarovanja.. Pri nas v Jugoslaviji se .peča s takimi sta-, tiistilkami g. Artur Benko G rado, uradnik socialno .politične .revije »Indeks« v Zagrebu. Na tem mestu omenjamo saimo, da je povprečna dnevna zavarovana mezda OUZD-a v letu 1940. preračunana v realno mezdo, padla izpod 100, kar pomeni, da ona ne krije več eksistenčnih stroškov niti samskega delavca, kaj šele eksistenčnih stroškov delavca im njegove družine. Od leta 1933. pa do leta 1939. je pa znašala realna mezda članstva OUZD-a olkroglo 120, kar pomeni, da je samski delavec okroglo 20% .svoje plače porabil za kulturne An luksuzne izdatke. pokreta pri Slovencih. Če kljub temu povzamemo besedo, storimo to samo zastran tega, da enkrat obrazložimo slovenski javnosti, da je v nas nujno več moči, dela, morale in tudi bodočnosti, kot je poiznano slovenskemu narodu iin kot mi sami o sebi mislimo v svoji privzgojeni ponižnosti. Dr. Ahčin obravnarva krščanski socializem z nekega zvišenega stališča kot na primer o kaki krivi veri v prvih letih krščanstva. Prav malo mu je .mar, da je v svojih mladih lotih — hodil on sam v visoko šolo krščanskega socializma, ki so ga pri nas predavali Krek, Gosar, Ušeničniik. Samo politični ljudje lahko s tako eleganco preklinjajo danes ono, kar so še včeraj 'blagoslavljali. Tako dr. Ahčin obenem preklinja ko vabi, .vabi izobčene krščanske socialiste v katoliško skupnost. Mi smo vedeli, da bo tudi do tega prišlo. Pa bo .prišlo še do česa drugega. Prevzetija n.i nikdar od dolgega časa. Smešno je slišati vabilo, ko je še komaj leto dni od ilzObčevanja gar-jevih ovc katoliške skupnosti. Toda časi so se spremenili. Cena dušam — da so po današnje izrazimo — je strašno poskočila, nastala je vsesplošna draginja. Včasih je bilo duš na pretek, danes pa jih ni dobiti že za drag denar in povrhu nihče ne -ve, kaj še bo. Da nismo v objestnosti pred leti z njimi tako razmetavali, si belijo glave še drugačni gospodje, kot je pisec članka o krščanskem socializmu. Še lansko leto so nas Ahčini »žagali«, izključevali iz svoje iprekatoliškc srede. letos pa nas vabijo naza j v katoliško skupnost, kjer da »bomo našli še največ razumevanja in opore pri svoji borbi za socialno pravičnost in boljši družabni red na svetu«, tak je namreč zaključni stavek Ahčinovega spisa. Ah, gospod doktor, kako bi vas mi danes ljubili, če bi vi z istimi besedami pred letom skušali najti razumevanje za krščanske socialiste pri tisti konferenci. Danes pa vidimo v vašem i^iziiiunju Javno vabilo krščanskim socialistom le še politiko, in sicer politiko tiste sorte, o kateri se v (bolijši družbi sploh ne govori. Na začetku članka, ki je edino za-nimilv zaradi prav grobe kmečke prebrisanosti, nam skuša člankar dopovedati, da je krščanski socializem na smrt obsojeni po ki ret, ki se drži samo še v Sloveniji (prav za prav poklon). Talko le naim skuša najprej vizeti pogum in samozavest, prodno nas vise mehke na koncu članka povaibi v katoliško skupnost: »Krščanski socialisti so kot organizirana skupina na Nemškem, v Avstriji in Češkem že davno propadli, in sicer še pred znamo spremembo političnega režima. Le pri nas še životarijo kot delavska skupina, ki jo poznamo pod imenom Jugoslovanska strokovna zveza. Čim so usahnili nemški viri, je tudi slovenski krščanski^ socializem postal idejno nerodoviten. Njegovo glasilo »Delavska pravica« se je zadnja leta lovila okrog simpatizerjev z ljudsko fronto. Tako številčno kakor idejno slovenski krščanski socializem ... v narodni skupnosti ne poinenja veliko in bi ne mogli reči, da pripada k življenjsko močnim in sodobnim tokovom naše dobe.« Oprostite nam gg. Ahčini, da vas vse skupaj imenujemo s tistim imenom, s katerim ste se sami podpisali: v velilki in neoprostljivi zmoti se nahajate, ko nas, svojega .nasprotnika, podcenjujete. Sicer pa, kaj bi slepomišili, vi nas podcenjujete samo j. besedami, samo politično hi rekel preprost človek, v mislih nas visoko ce-niite, naravnost respoktirate, ko ste spoznali, da maim izobčenje ne le ni škodilo, temveč cello koristilo, ko ste spoznali, da simo sposobni lastnega življenja, sposobni colo odpornega an krepkega življenja. Danes se kesate in jemiljete besedo nazaj. 76*10 se bojim, da prepozno. Slovenski krščanski socializem ravno s svojim obstankom dokazuje, da pripada k življenjsko močnimi sodobnim tokovom naše dobe. Za mami je deset najhujših let. Preživeli smo jili težlko, od viseli zapuščeni, zadnje čase izobčeni, brez vseh gmotnih sredstev. Preživeli smo jih samo zato, ker smo hranili v svoji sredi resnico, ki smo jo morali, če ne že prilx>ri;ti ji svobode življenja, pa jo vsaj predati čisto nepokvarjeno novi generaciji in novimi časom. Sedaj smo vse to dočakali. Prišel je nov rod, ki bo zavzel krščanske socialistične postojanke v cnovem času, v ugodnejšem času. Danes ne spadamo več k šibkim tokovom naše dobe. Koiliko organizacij se more pohvaliti, da se vzdržujejo izključno iz lastnih sil. Za nas je to popolnoma jasno. Polnih 300.000 din si pritrgajo od ust naši delavci v svojem neomejenem idealizmu. 7.000 izvodov dosega naklada »Delavske pravice«. Slovenski javnosti to gotovo ni poznano, tudi g. Ahčin ni vedel tega, ko je omenjal tokove naše dobe. Mi vemo, da smo močni. Močni smo ne zaradi 300.000 in 7.000, imočni smo zairadi velikega števila v boju prekaljenih mož, ki so vzdržali v naših vns ta h toliko let boja brez upa zmage. Še lani so mislili odgovorni možje o nas da smo doživeli, da lahko brez nevarnosti tvegajo zadnji udarec, pa se bomo za vedno o[X>tekli. Prav gotovo bi se nam to tudi dogodilo, če se ne bi redili od svoje notranje moči, ki je ostala zakrita zgolj 'političnim očem. Domnevnega mrtveca ni bilo mogoče ubiti. Sedaj pa se je preleglo tudi Hlapcu Jerneju. Prihajati vidimo naš čas. Večkrat smo že v našem (listu opozarjali, da ima naše ime svoj zgodovinski pomen. Mi smo po imenu le sled poti, ki jo je zapustil rmed nami tak velikan, kot je bili Janez Ev. Krek. Če pa bo bodoča družba socialistična, kolektivistična, alli še kako drugače ||||!l!||||l'lli!|P »Delavska pravica“ mora priti v vsako zavedno slovensko delavsko družino! Minimalne mezde olkojence 700.000 dinarjev — milijon je za staro upokojence dala že prej. Pri intervenciji zastopnikov rudarskih delavcev im delodajalcev iter predstavnikov Glavne bratovske skiladnice pri podbanu gospodu Majcnu je dala odgovor, da za novoupolkojence banovina ne bo dala obljubljenega prispevka. Zaradi tega se je 14. februarja 1941 izvršila po sklepu upravnega odbora Glavne bratovske skladnice pri g. banu ponovna intervencija, Pri itej intervenciji so ponovno razložili g. banu izredno te- otroke po 100 din (do sedaj 280 oziroma 80 din). Ob tej priliki ,so organizacije posredovale tudi zaradi reduciramcev. Dolbilo so zagotovilo, če se razmere bistveno ne izpremene, da nadaljnjih redukcij ne bo. Dobile so (tudi obljubo, da se bo nekaj primerov še popravilo. Organizacije eo (nato vložile 'listo tistih reducirancev, ki so socialno šibkejši in je upati, da bo podjetje ta predlog upoštevalo. Organizacije in zaupniški zbor so vložili na občinski prehran j ovalni odbor din na podjetje vlogo, is katero postavljajo zahtevo, da naj bi' dobili kante še za en kilogram moke, to je skupno 5 kg mesečno. Kakor se izve, bo ta vloga ugodno rešena in bo s tem zopet malo odpomagauo tukajšnjemu kovinskemu delavstvu. Na koncu pa omenimo še to, da je podjetje pri (teh razpravah bilo zelo korektno in so se ite razprave vršile brez vsakih nepotrebnih razburjanj. Seveda je ta stvar sedaj precej lažje izvedljiva, ker smo si na jasnem, na kak način se izračunava indeks, kaj se šteje v plače itd., kar smo si vse priborili lansko' leto. Pozivamo vse člane, da vplivate na neorganizirano delavstvo, da se organizira. Naj se delavstvo ne trapi s kakim ribarjenjem v kalnem in naj ne pričakuje rešitve od kogar koli, ki bo prišel iz daljne devete dežele delati red. Samo z organiziranim iin smotrnim, delom bomo ustvarili nov in boljši družabni red. Tega naim ne bo poklonil noben tuj in me domač mogočnik, temveč si ga moramo sami priboriti. Zaito visi v organizacijo! žalk položaj inovoiupokojencev, kakor tudi viso upravičenost, da se iiz bednostnega fonda nakažejo potrebna denarna sredstva za zvišanje pokojnin. Na podlagi 'te intervencije je g. ban obljubil en milijon dinarjev iz bednostnega fonda za zvišanje pokojnim novo upoko j encem. Prve dni meseca imarca bo izredna skupščina Glavne bratovske skladni-ce, ki bo sklepala o teh poviških. Ker so sedaj tako delodajalci kakor oblast dali svoj delež, lx> treba, da ga bodo dali tudi delavci. To pa se more izvršiti le na izredni skupščini Bratovske skladnice, na kateri bodo zastopniki delavstva dali svojo izjavo. Poleg tega se bo na tej skupščin odobril nov skupen 15 odstotni izredni prispevek za starostno zavarovanje. Ta novi prispevek se seveda deli na delodajalce in delojemalce. Čim bo še ta formalnost urejena, bo Glavna bratovska skladnica pričela izplačevati zvišane pokojnine tudi mo-voupokojenceim. Ta zvišanja se bodo viničarjev Številka 14. »Službenega lista« dravske banovine objavlja spremembo uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom im viničarjem. Viničarju priitiiče odslej poleg ostalih prejemkov, ki so našteti v uredbi, za vsako delovno moč in za vsak dejanski delovni dan, ko delajo bodisi sam bodisi njegove delo vrne moči v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu, ma novo določena mezda, in sicer najmanj: za ma/vadna dela v poletnih mesecih 15 'din, v zimuSkih pa 12 din, za. kvalificirana težja dela pa v poletnih mesecih 18.75 din, v zimskih pa 15 din. Vendarle, se je, hvala Bogu, tudi pri naših slovenskih viničarjih nekaj premaknilo v njihovih dohodkih. Zadeva viničarjev pa je, da bodo te plače tudi res minimalne in ne le maksimalne ali pa celo, da niti te ne bodo upoštevane, ikair je od naših naprednih vinogradnikov tudi pričakovalti. Viničarji, stopite na inogc, in postanite zopet borbeni: kot iste bili pred desetimi in več leti. Vprašanje vaših družin je vaša sveta dolžnost. Ne pustite jih stradati na račun vaše brezbrižnosti in malomarnosti. izplačevala od 1. marca dalje. Uredilo se bo to 'tako, da bodo vse pokojnine novoupokojencev pod 300 din mesečno izravnane na 300 din. Poleg tega. se bodo priznale osebne draginjske doklado verjetno v višini 10 odstotkov na dosedanje pokojnine, nadalje bodo prejeli tudi novoupokojenoi rodbinske doklade, in sicer 150 din ,za ženo in po 50 din za vsakega nepreskrbljenega otroka. Staroupokojenci bratovskih skladnic bodo namesto sedanjih pokojnin prejemali nove, in sicer se bodo enako kot za novoupokojence vse pokojnino, ki so nižje od 300 din, izravnale na 3(X) din, poleg tega, bo prejemal upokojenec za ženo 150 din in za mladoletne otroke po 50 din družinske doklade. Vdove bodo dobile namesto dosedanje tpokojniine, (kolilkor «o te inižje do sprejemali nobenih napitnin. Ce bi pa le kdo sprejel kakšno napitnino, lahko porabi urad tako dejanje za vi/.rok, da odpove službo dotični osebi. Som stalen obiskovalec kopališča OUZD in so mi razmere prav dobro znane. Zaradi tega vem, da se ni od strani uslužbencev in uslužbenk nikoli golila zloraba. Vsi so uslužni in poatrežljdvi ter prav nič vsiljivi. Zato vendar ni noben pregrešek, posebno pa še ne tako velik, da bi morali do-tično osebo odpustiti, če sprejme kakšno napiitni.no. Saj nobeden nič ne zahteva. Ce pa meni gost, da zasluži dotični uslužbenec, ki mu streže, neko priznanje za njegovo uslužmost v obliki skromne napitnine, nd vendar nič hudega. Im a,m vtis, da so gospodje le nekoliko preveč birokrationi. Slučajno nisem človek, da bi šel preko takih dogodkov Kajti sami po sebi so socialen pojav. Prav to me je gnalo, da sem se začel zanimati za službeni položaj teh ljudi. Njihova služba namreč ni lahka. Ves dan so v podzemlju, v težkem, gorkem zraku. 6eglo zanje primerne službene .pogoje, pragmatično nastavitev, v prvi vrsti ]>a pravične plače. To bi bilo socialno! V take zadeve kot so napitnine, naj se pa nikar ne vtika. Napitnine so prostovoljne in spadajo pač v delokrog gostov. Tako post0ii>amje rodi le vznemirjenje med uslužbenci in nejevoljo med gosti. Človek ima vtis, da imajo višjii vrhoivi premalo dela, ker bi se sicer ne vtikali v take malenkosti. Vodstvo OUZD naj se zaveda, da ni vprašanje uslužbencev le njegova zadeva, Nižje uslužbence 'bo branilo članstvo samo, če nihče drugi. Člami pa zahtevajo za vse on alk e pravice. Kaj bi rekli uradniki, če bi morali 10 in še več let delati za isto plačo? Kakšen občutek bi imeli uradniki, če bi se (kdo n. pr. — pa inaj bo iz nevoščljivosti ali iz drugega razloga —, spravil nad dijete uradništva za uradna potovanja itd. Gotovo bi bili nejevoljni. Zato gospodje pamet, pa se nikar ne znašajte nad nižjimi uslužbenci. Rajši jim pomagajte, da bodo prišli do pravičnega socialnega položaja. Strokovnim skupinam papirničarjev! Strokovne skupine papirniškega delavstva opozarjamo, da se bo pred občnim zborom skupine papirničarjev na Količevem ob 1. popoldne vršila seja ožjega odbora strokovne skupine papirničarjev. Seja bo v prostorih sta- re šole na Dobu. Delegati ostalih skupin, t. j. iz Medvod, Vevč in Kadeč, naj izstopijo iz vlaka v Domžalah in v Jaršah, kakor je bilo v dopisu skupinam sporočeno. V Domžalah jih bodo čakali tovariši s Količevega. nojih knifih ni indeks za več kot 16%. Jasno je, da gradbeno delavstvo, ki je povrh še sežansko, strada v inajikrutejsem pomenu besede. Sezonsko delavstvo preživlja ob sedanji draginji take čase, da mora reči, da so njihove žene več kot umetnice, da morejo družini dati še toliko, jesti, da od stradanja še ne omagajo. Pravijo, da se čudeži dandanes več ne godijo, ali mi več kot čudež, da sezonski gradbeni delavec, ki dela povprečno osem mesecev, pri teh plačah in tej draginji more preživljati družino? Problem sezonskih gradbenih delavcev stopa stalno na dan. Borba za zvišanje plač je na vrati, že pet let. Ta borba je bila ostra. Cula jo. je vsa javnost. Ker je beda sezoincev največja bolečina na telesu slovenskega naroda, pričakujemo, da1 ine ibodo merodajni činiitelji preslišali obupnega klica lačnih sezoncev. Država naj da tukaj pr- vi zgled im delavstvo bo znalo s svojo organizirano skupnostjo prisiliti zasebne delodajalce, da bodo dali do smrti izčrpanim in lačnim sezoncem boljše plače. Beda sezoncev vpije k nujni rešitvi tega vprašanja im ozdravitvi te ljoleče rane na telesu .slovenskega naroda. Imajo opraviti z vodo. Zato so več ali manj mokri. Vrhu tega imajo opraviti s soparo. Zaradi tega so večkrat razgreti Ce jih doleti v takem položaju prepih, se prav lahko prehladijo. Zato tožijo, zlasti starejši uslužbenci odnosno uslužbenke, o revmatizmu in sličnem. Zanimal sem se tudi za njihove plače. Ugotovil sem, da so zelo skromne; da so nekateri uslužbenci odn. uslužbenke zaposleni že od 10 do 15 let, pa v bistvu vedno pri istih plačah. Plače snažilk pa niti ne dosegajo minimalne mezde. Zato se čudiim vodstvu, da postopa talko rigorozno proti tem ubogim param. Bilo bi bolj socialno, če bi do- Jesenice Vsi člani, ki bodo odpuščeni pri KID, naj se javi jo v naši pisarni med uradnimi urami alii pa pri 'posameznih odbornikih, da jim bomo skušali, dobiti začasno kako drugo zaposlitev. — JSZ Jesenice. Jeseniški dopisnik »Gorenjca« si je dovolili označiti kot neresno imoje vprašanje g. Snoju, predsedniku »Prevoda«. Če dopisnik smatra vsako pohvalo im slavospev za resno, vsako kritično vprašanje pa za neresno zadevo, potem je seveda bilo moje vprašanje neresno. S tem in takim poročanjem g. dopisnik samo dokazuje, da je on neresen, kljub temu, da nosi zelo resno oblačilo. Pika. — Šavli Jože. Rečica ob Savinji Na podlagi sklepa občnega z,bora strokovne skupine lesnega delavstva Ljubno 'se bo za spodnji del Savinjske doline osnovala posebna plačilinica. Zaradi tega se bo vršili .sestanek žagarjev za Rečico, St. Jainž in Pobrežje v nedeljo dne 2. marca 1941 ob 2 popoldne pri Jurjevcu, vulgo Koren. — Vse tovariše žagarje in tudi druge lesne delavce vabimo, da se sestanka v kair večjem številu udeleže. Škofja Loka Poroka. V 'nedeljo sta se poročila naša zvesta člana itov. Pirc Tomaž z gdč. Maček Rezi in tovarišica Marija Jurjevič z g. Krmelj Francem. Delavstvo tovarne »šeši.r« jima želi mnogo zdravja in blagoslovljenega življenja v novem zakonskem življenju. Zagorje Delavsko pevsko društvo »Zvon« bo imelo v nedeljo 2. marca 1941 ob pol 8 zvečer svoj pevski koncert, na 'katerega vljudno vabimo vse članstvo. S tem boste dali moralno oporo za nadaljnje delo na polje delavske kulture! — Vljudno vabljeni! Javornik V nedeljo 2. marca ob 9 dopoldne bo na Koroški Beli občni zbor naše skupine. Dolžnost vseh_ članov je, da se občnega zbora udeleže in pripeljejo s seboj 'tudi vse naše bivše tovariše, ki zaradi katerega koli vizroka niso v organizaciji, — Tovariši! Brez reda in rednega poslovanja ne more uspevati nobena ustanova. Prav posebno pa to veli ja za delavsko strokovno organizacijo, ki je navezana samo na članarino svojega članstva. Vsako neredno plačevanje članarine ovira redno poslovanje dela pri skupini, še bolj pa Sli je list, iki je že s prvimi številkami vzbudil pozornost. Prinaša povesti, zanimive članke, slike — •za zalbavo .pa »Iz Krjavljevega kaša« in povest o »Ljudeh iz Lačne vasi« itd. Matere ter gospodinje najdejo v tem lisitu mnogo poučnih stvari. »Dekle, kam gre tvoja pot?« je naslov dekliškega kotička, V tem kotičku so tako lepi članki, kakor jih naša dekleta še niso čita.la. Družina je tednik s slikami na finem papirju in stane letno le 30 din. Nagrade. Uprava Družine bo razdelila med tiste naročnike, ki bodo plačali celoletno naročnino do 10. marca 1941, 10.000 din v gotovini. Tri nagrade so po 1000 din, šest po 500 dim, deset ipo 200 din in dvajset po 100 din. Za list vlada veliko zanimanje, zato ga naročite čim iprej, da dobite še prve številke! TT ^ , • 1 J y Uprava »Družine« v Celju. v centrali. Zato vljudno naprošamo vse člane, ki so na zaostanku s članarino, da isto po moižnosti poravnajo do občnega Zbora. Kdor bi pa tega ne mogel, pa naj to stori v mesečnih obrokih ter naj o tem obvesti kakega odbornika skupine. — Red in .točnost v vsakem pogledu, kajti le na ta način je mogoč dober in uspešen razvoj maše Jugoslovanske strokovne zveze in s tem tudi raizvoj slovenskega delavstva^ Kranj Po sejnem sklepu bodo občni zbori gradbene, tekstilne in splošne skupine v nedeljo 16. marca ob 9 dopoldne v dvorani hotela Stara pošta. Obenem se bo ta dan vršila proslava delavskega praznika sv. Jožefa. Zato delavstvo že sedaj opozarjamo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži in s tem pokaže polno delavsko zavest. Natančen spored občnega zbora bo v prihodnji številki »Pravice«! — Odbor. Stahovica Vse. članstvo naše skupine ponovno opozarjamo, da bo občni zbor v nedeljo 2. marca ob 2 popoldne v prostorih gostilne Prodnik na Kregarje-vem. — Odbor. Sorica Članstvo naše skupine lesnega delavstva ponovno opozarjamo da bo občni zbor naše strokovne skupine v nedeljo 9. marca ob 11 dopoldne v prostorih gostilne Petra Pfajfarja v Sorici. Članstvo vabimo, da se ga v čim večjem številu udeleži. Guštanj Občni zbor naše strokovne skupine kovinarjev bo v nedeljo 2. marca Ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Cvi-tanič v Guštanjiu. Kot zastopnik centrale pride strokovni, tajnik Rozman iz Ljubljane. Vse člane vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Duplica Redni letni občni zbor naše strokovne skupine lesnega delavstva bo, kakor je bilo objavljeno v zadnji številki »Delavske pravice«, v nedeljo 2. marca oib 2 popoldne v prostorih gostilne pri Tivadarju (Herle) na Duplici Zaradi razmer in mezdnega gibanja bo olbčni zbor zelo važen, zato naj nihče ne manjka. Kot zastopnik centrale pride tov. Žumer. Hrastnik Občni zbor naše strokovne skupine rudarjev bo v nedeljo 2. marca v prostorih gostilne Logar v Hrastniku ob 5 popoldne. Kot zastopnik centrale bo prišel tov. Križnik iz Trl>ovelj. Ker bodo .na občnem zbo.ru tudi poročila o položaju, v katerem se nahajajo rudarji, je važno, da se ga vsi člani polnoštevilno udeležite. Vevče Občni zbor naše skupine srno morali preložiti in bo v nedeljo 9. marca ob 2 popoldne v gostilni g. Gašperlina Cirila v Zadvoru. Ker smo istočasno tudi v mezdnem gibanju, je važno, da se občnega zlxmi vse članstvo polnoštevilno udeleži. Celje Delavci in nameščenci, ne pozabite na predavanje dr. Gantarja, ki bo v sredo 5. m a rep ob pol osmih zvečer! Odborniki, zaupniki! Istega dne bo ob sedmih zvečer seja! 4 — Št. 9 — 1941 DELAVSKA PRAVICA Občni zbori v nedeljo 9. marca Za nedeljo 9. marca 1941 so predvideni občni zbori naslednjih skupin: Javornik, kovinarji; Huda jama, rudarji; Medvode, papimičarji; Sorica, lesni; Šenčur, tekstilci; Vič-Združen e-opekarn e; Vič-Opekarna. Radeče Podjetje Bratje Piatnik v Radečah je vsemu delavstvu, (ki je požrtvovalno pomagalo gasiti požar izplaičalo enkratno nagrado,, im sicer moškim po 50 dim, ženskam ipa po 30 dim, v znamenje hvaležnosti za njihov itrnd. Poročila se je inaša članica Lenčku Dolinšek. Želimo ji mnogo sreče! Količevo Občni zbor maše strokovne skupine papirniškega delavstva bo v nedeljo 2. marca olb pol 3 popoldne v prostorih Btare šole v Dobu. Kot zastopnik centrale pride tov. Pangeiršič, predsednik strokovne skupine papirniškega delavstva. Ketr bo občni zbor zelo važen, vaibimo vse Slame im članice da se ga polnoštevilno udeleže. Trbovlje Občni zbor skupine rudarjev je bil 16. februarja. Iiz poročili na občnem zboru posnemamo: Skupiina se je v 'minulem letu umno go prizadevala za rešitev doklad rudarskih upokojencev, zlasti 'tistih, ki, so bili upokojeni pred ,lotom 1925. Intervenirala je 'us ti no in pismeno ma vseh mestih za rešitev tega vprašanja'. Z občnega zbora je bila poslana spomenica kir. banski' upiraivi, da se za movo-upokojemce določi v bamisiki proračun 1,422.882 dim kakor je sklenila anketa strokovnih organizacij na Delavski zbornici. To vprašanje bo v kraitkem rešemo, da dobijo diraginjske doklade tudi ti upokojenci, seveda bo moralo tudi aktivno delavstvo prispevaiti svoj delež. Odbor se je minogo zavzemal iza rešitev pravičnih plaž rudarskemu delavstvu. Mnogo je interveniral lokalno im pri oblasteh. Napravilo se je v minulem letu 10? intervencij, obratni zaupniki pa so izvršili 40 intervencij, pač za vsakogar, ki se je za pomoč zigilasiil. Pri oblasteh je bilo izvršenih 18 intervencij. Rekordno število so dosegle (pismene prošnje, katerih je odbor oddal 588 v preteklem poslovnem letu. Z občmegai zbora je bila poslana zahvala tov. starosti Gostinčarju Jožetu za njegovo vztrajno im 'spodbudno delo. Članstvo mu želi čimprejšnjega zdravja 'in življenja še minogo let. ............ V odbor skupine so bili izvoljeni: predsednik Križnik Filip, 'namestnik Klainčičar Franc, tajnik Logar Vojteh, namestnik Knez Mirko, blagajnik Zu-pam Framc, ki vodi blagajno pri sku-piini že 20 let, .namestnik Okrogar Viktor; v nadzorstvo pa Krallj Franc Hostnik Ivam im Zadoborvšek Avgust. Centrali je odbor izrekel vse priznanje im pohvalo za vestno im smotrno delo. Tajnik tov. Rozman Jožko je na občnem zboru podrobno opisal mapoir-no deilo v centrali za izboljšanje položaja vsega delavstva. Tudi tov. Kovač je orisal potrebo močne strokovne organizacije, ki bo kos sedanjosti in prihodnosti. Plenarna seja odbora in organizacij, skih zaupnikov skupine bo v ponede-deljek 3. miairca t. II. ob 5 popoldne. Odlboir bo sklepal v važni zadevi, zato pridite vsi. Splošni članski sestanek bo v sredo 5. marca ob 5 popoldme kakor običajno v tajništvu. Zaostamkarje prosimo, da 'to poit poravnajo zaostalo članarino. Črnn-Knolin Dne 23. februarja t. 1. je imela skupina Crna-Kaoliin svoj redni občni izbor. Poročilo funkcionarjev organizacije je pokazalo, da vodstvo organizacije zelo vesitno im požrtvovalno opravljalo svoj e delo. Imelo je veliko MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 5C^PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. posvetovainj, da je uredilo razne nedo-srtatke. Skupina je sodelovala tudi pri akcijah za zvišanje plač. Če me bi organizacija vsepovsod zastavila svoje sile, bi bil položaj delavstva veliko slabši kot je danes. Plačevanje članarine jev redu. Želeti pa je, da bi člami, namreč 'tisti, ki še miiso prišli do te uvidevnosti, plačevali članarino brez poziva od strani fuamkcionarjev in zaupnikov. S tem jim bodo prihranili veliko 'truda, katerega liodo mogli potem porabiti ipri drugem delu iza organizacijo. — Na občnem zboru so pretresali o delavskem položaju v 'tovarni sami in o splošnem položaju. Kar se 'tiče tovarne, želi delavsitvo zboljšanja svojih plač v sorazmerju s porastom draginje. Podjetje se sicer iipirai, upati, pa je, da se bo kot doslej dosegel tudi v tem pogledu sporazum. Kar se itiiiče položaja na* splošno, je zelo težak. Delavstvo ga bo obvladalo le itedaj, če ga bo vodil, duh skupnosti. To sikuipnoisit mora vcepljati in vzgoje-vati vsaka skupina. Da se to doseže, je potrebno, da se vsi člami in članice brez izjeme udeležujejo sestankov in drugih akcij, ki imajo' za cilj, da se delavstvo duhovno še bolj poveže med seboj kot je že. — Občni zbor je izvolil za leto 1941. naslednje vodstvo: Predsednik S leve Valentin; podpredsednik Ramšak Multevž; blagajnik Spruh Jainez; blagajnikov namestnik Sušmik Ainton II.; tajnik Logar Karel; tajnikov namestnik Senožetnik Jože. Nadzorstvo: Žagar Franc, Ramšak Valentin, Resnik Angela. Delegati za občni zbor JSZ: Slevc Valan+im, Juhart Franc. Organizacijski zaupniki: Juhart Franc, Sušmik Anton II., Mali Franc, Sušnik Anton III. Organizacijski zaupniki bodo med drugim tudi pobirali od članov in članic članarino im jo izročali blagajniku. Torej bodo v tem pogledal razbremenjevali tovariša tajnika. iker bi sam izelo težko zmaigoval to delo. Zato je prarv, da se delo porazdeli. Gospodar: Mali Franc. — Pri skupini je razveseljivo dejstvo, da so razen nekaterih, ki so tudi že prijavili pristop v organizacijo, vsi delavci im 'nameščenci organizirani. Take sadove žanje le tiho, vztrajno im potrpežljivo delo vodstva organizacije. Novo izvoljeno vodstvo jamči, da bo organizacija kos vsem svojim nalogam zlasti pa da bo premagalo tudi vse težave, ki jih bo veliko, toda ne toliko, da bi ubile poigum organizacije. Ljubno V nedeljo 23. t. m. je imela naša skupina lesnega delavstva svoj redni letini občni zibor. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan, saj se ga je udeležilo nad 140 žagarjev in lesnih delavcev iz bližnje okolice. Občili zbor je vodil predsednik skupine 'tov. Tr-bovšek Peter. Kljub razmeroma kratkemu obstoju skupim e so 'bila poročila posameznih funkcionarjev zelo dovršeno podana. Posebno dobro poročilo je podal blagajnik skupine 'lesnih delavcev, enako pa seveda tudi blagajnik žagairjev. Občni zbor je sklenil, da se bo za skupimo lesnih delavcev ustanovila nova sikupina, dosedanja skupiina lesmih delavcev pa se bo preimenovala v strokovno skupino žagarskega delavstva. Ta sikupina bo ustanovila več plačilinic, katere bodo povsem samostojno poslovale. Po poročilih odbornikov je nadzorstvo predlagalo razrešinico s pohvalo. Nato je govoril kot zastopnik centrale tov. tajnik Rozman. Ugotavljal je, da je delavstvo gormje savinjske doline šele sedaj začelo s svojim pravim delom in da to delo že kaže svoje dobre plodove. Ako hočejo delavci kaj pomeniti, se morajo vsi strniti v svoji strokovni organizaciji, ker le na ita način je mogoče doseči izboljšam je. JSZ je dokazala, da v tem pogledu (Hazgledi— Kaj pomeni turško-bolgarska pogodba po enem tednu kar je bila podpisana, še niso ugotovili. Vsaka vojna stran s sivojimi zavezniki je dajala razlago, da je ta pogodba njej v prid. Z nemške strani eo razglasili, da pomeni nenapadalna pogodba med Turčijo in Bolgarijo odpoved turškega zavezništva proti Angliji. Turško časopisje tirdi, da to ni res in da ostane kljub tej pogodbi Turčija zvesta tako Grčiji kot tudi Angliji. Pogodba, da ima samo namen pokazati Bolgariji, da je Turčija ne misli napasti, če bo Bolgarija res ostala nevtralna. Ce pa bi Bolgarija mapadla Grčijo, smatra Turčija še vedno za svojo dolžnost, da pride Girčiji na pomoč, če bo obenem svojo pomoč nudila tudi Anglija. V nedeljo je izjavil tildi turški zuinanji minister, da s turško-bolgarsko nenapadalno pogodbo ostanejo v veljavi vse pogodbe z Angli jo im Girčiijo. Napetosti na jugovzhodu Evrope so se zadnji teden zelo zaostrile zaradi poročil, da so Angleži zasedli grški otok Lemnos in da izkrcavajo v Grčiji 200.000 svojih vojakov. Ta poročila so objavili ameriški časnikarji. Grška im angleška vlada sta ta poročila označila za neresnična. Istočasno so prišla poročila o številu nemških čet, ki so v Romuniji že pripravljene, da vsak čas vkorakajo v Bolgarijo. Vsako poročilo ki objavlja podatke o premikanju čet je seveda s strani prizadete države takoj zanikano. Po 'stopnjujoči se napetosti bi morali sklepati, da ne bo dolgo časa preteklo, ko bodo dogodki sami pojasnili, kaj je ena ali druga stran pripravila za spopad na jugovzhodu. Nikjer ne vedo bolje kot na jugovzhodu, kaj je rekel Hitler dne 30. januarja — tako so pisali nedeljski nemški listi, glede na položaj na Balkanu. Pri temi navajajo besede: »Kjer koli naj se bo pojavila Anglija, povsod jo bomo napadli in mi smo dovolj močni za to.« Na naslov Balkana pa pravijo listi: »Naj cenijo v Angliji in v Ameriki zmage na afriških bojiščih kolikor hočejo, toliko niso segle daleč, da bi ljudstva m,a jugovzhodu prepričale, da more v Afriki pasti kaka odločitev za Evropo,.« Notranja sila Italije je močna kot doslej je izjavil v nedeljskem govoru Mussolini. Zadn ji vojaški neuspehi so le še bolj utrdili v italijanskem ljudstvu prepričanje, da se mora boriti in zmagati, je izjavil vodja Italije. Povedal je, da je popolnoma prepričan, da Anglija ne more zmagati, med drugimi razlogi tudi zaradi tega, ker ne bo mogla za svojo 'vojsko dobiti prostora da jo izkrca na evropskih tleli. Slavili je moč nemškega orožja in rekel, da Italija pod nobenim pogojem ne bo sklenila posebnega miru ter Nemčije zapustila. Hitlerjev govor v ponedeljek je bil namenjen proslavi obletnice strankinega programa. V svo,jetrn govoru je napovedal še hujšo vojno, predvsem pa vojno na morju. Položaju na posameznih bojiščih ni omenil. Glede notranjega položaja Nemčije je rekel, da morejo samo norci računati s tem, da se bo še enkrat povrnilo leto 1918. Glavne težave sedanje vojne so že pre-b roden e, je izjavil. Važna angleška posvetovanja v Egip-tu so se začela zadnji teden, ko sta tja prispela vojni minister Eden in šef generalnega štaba Dill. Minister Eden je biil med to vojno že dvakrat prej v Egiptu. Po zadnjem njegovem obisk,us so se izvršile priprave za angleško ofenzivo na vseh afriških bojiščih Angleži v Bolgariji so zadnji teden zaprli prostore angleških klubov v Sofiji, kjer so bile angleške knjižnice im šole za poučevanje angleškega jezika med Bolgari. Angleži so odpotovali iz Bolgarije v Turčijo. Tudi osebje poslaništva se pripravlja na odhod im bo najlbirže že ta teden odpotovalo v Carigrad. ... O lakoti v Franciji in Belgiji pise nemški list »Dais Reich«