IZVAJALCI PATRONAŽNE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI V LETU 2017 Darinka Zavrl Džananović Ljubljana, 2018 IZVAJALCI PATRONAŽNE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI V LETU 2017 Avtorica: Darinka Zavrl Džananović Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Oblikovanje: Kati Rupnik Elektronski vir. Spletni naslov: http://www.nijz.si Kraj in leto izdaje: Ljubljana, februar 2018 Publikacija ni lektorirana. ----------------------------------- CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=293941504 ISBN 978-961-7002-53-9 (pdf) ----------------------------------- Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira. Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorja. Kršitve se sankcionirajo v skladu z avtorsko pravno in kazensko zakonodajo. 2 KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................. 10 2. REZULTATI .......................................................................................................................... 12 2.1. ZAPISI VSEH ODPRTIH ZAPOSLITEV V VZD510, RIZDDZ (NIJZ16), januar 2017 .................... 12 2.2. ZAPISI ODPRTIH ZAPOSLITEV V PATRONAŽNI DEJAVNOSTI, KI JIH V ANALIZI NISMO UPOŠTEVALI ................................................................................................................... 17 2.3. ZAPISI ODPRTIH ZAPOSLITEV V PATRONAŽNI DEJAVNOSTI, KI SMO JIH V ANALIZI UPOŠTEVALI ................................................................................................................... 22 2.3.1. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah ...................................... 26 2.3.2. Starost zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije ............................................................ 28 2.3.3. Koncesije v patronažnem varstvu Slovenije .......................................................................... 33 2.3.4. Specializacije v patronažnem varstvu Slovenije ................................................................. 35 2.3.5. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije ........................ 36 2.3.6. Razhajanja med številom zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije in številom, ki ga opredeljuje strokovni normativ ............................................................................................ 40 3. RAZPRAVA .......................................................................................................................... 43 3.1. IZVAJALCI PATRONAŽNE ZDRAVSTVENE NEGE V SLOVENIJI .............................................. 43 3.2. STAROST ZAPOSLENIH V PATRONAŽNI DEJAVNOST PO POKLICNIH SKUPINAH .................. 45 3.3. IZVAJANJE PATRONAŽNE ZDRAVSTVENE NEGE NA OSNOVI KONCESIJSKE POGODBE ........ 46 3.4. ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE IN SPECIALIZACIJE IZ PATRONAŽNE ZDRAVSTVENE NEGE ....................................................................................................... 47 3.5. DOSTOPNOST PREBIVALCEV SLOVENIJE DO STORITEV PATRONAŽNE DEJAVNOSTI ........... 48 3.6. NESKLADJE MED ŠTEVILOM ZAPOSLENIH V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE LETA 2017 IN STROKOVNIM NORMATIVOM ............................................................................ 50 4. POVZETEK ........................................................................................................................... 52 3 Kazalo tabel Tabela 1. Število VSEH zapisov* o zaposlitvah v VZD 510, po poklicni skupini, statistični regiji in upravni enoti, Slovenija, januar 2017 13 Tabela 2. Število zaposlenih, ki so v RIZDDZ NIJ16_VZD510 drugič na seznamu, po poklicni skupini, upravni enoti in statistični regiji, januar 2017 17 Tabela 3. Število zaposlenih v VZD510, ki v praksi ne izvajajo patronažne zdravstvene nege, po poklicni skupini, upravni enoti zaposlitve in statistični regiji, januar 2017 18 Tabela 4. Število zaposlenih v VZD510, ki imajo izvajanje patronažne dejavnosti v BPI NIJZ 16, zabeleženo kot sekundarno zaposlitev, po poklicni skupini, upravni enoti zaposlitve in statistični regiji, januar 2017 19 Tabela 5. Število oseb, ki so v RIZDDZ (NIJZ16) prikazani pod VZD510, vendar so zaposlene v socialnih zavodih, po poklicni skupini, upravni enoti in statistični regiji, januar 2017 20 Tabela 6. Število zaposlenih v VZD 544 (zdravstvena nega v drugih dejavnostih), po poklicni skupini, upravni enoti in statistični regiji, Slovenija, januar 2017 21 Tabela 7. Število zaposlenih v VZD 510, število prebivalcev na zaposlenega, po izobrazbi, upravni enoti in statistični regiji, Slovenija, januar 2017 23 Tabela 8. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah in po statističnih regijah, januar 2017 27 Tabela 9. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicni skupini in po starostni skupini, januar 2017 28 4 Kazalo slik Slika 1. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah, januar 2017 (deleži) 26 Slika 2. Razmerje med DMS in TZN glede na strokovni normativ v patronažni dejavnosti Slovenije, po statističnih regijah, januar 2017 27 Slika 3. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, januar 2017 (absolutna števila) 29 Slika 4. Starostna struktura predstavnic skupine DMS zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, po dejanski poklicni skupini in po petletnih starostnih skupinah, januar 2017 30 Slika 5. Starostna struktura predstavnic skupine TZN zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, po dejanski poklicni skupini in po petletnih starostnih skupinah, januar 2017 31 Slika 6. Delež zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije starih 55 let in več, po posameznih statističnih regijah, januar, 2017 32 Slika 7. Delež zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, ki so stari 55 let in več po poklicnih skupinah, januar, 2017 32 Slika 8. Povprečna starost zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah, januar 2017 33 Slika 9. Delež koncesij med zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije po statističnih regijah, januar 2017 34 Slika 10. Zaposleni s koncesijsko pogodbo v patronažnem varstvu Slovenije po poklicni skupini, januar 2017 (deleži) 34 Slika 11. Število zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije s koncesijsko pogodbo po poklicni skupini in po statistični regiji, januar 2017 35 Slika 12. Število prebivalcev na DMS zaposleno v patronažnem varstvu po statističnih regijah Slovenije, januar 2017 37 Slika 13. Število prebivalcev na TZN zaposlenega v patronažni dejavnosti po statističnih regijah Slovenije, januar 2017 38 Slika 14. Število prebivalcev na zaposlenega v patronažni dejavnosti po statističnih regijah Slovenije, januar 2017 (vsi) 39 Slika 15. Manjkajoče število zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in po statističnih regijah, januar, 2017 40 Slika 16. Delež zaposlenih DMS in delež potrebnih zaposlitev DMS v patronažnem varstvu Slovenije, upoštevajoč kadrovski normativ, januar 2017 41 Slika 17. Delež zaposlenih TZN in delež potrebnih zaposlitev TZN v patronažnem varstvu Slovenije, upoštevajoč kadrovski normativ, januar 2017 42 5 V besedilu so uporabljene naslednje kratice: VZD – vrsta zdravstvene dejavnosti RA – referenčne ambulante VZD 510 – vrsta zdravstvene dejavnosti-patronažna dejavnost VZD 544– vrsta zdravstvene dejavnosti-zdravstvena nega v drugih dejavnostih RIZDDZ – Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu SR – statistična regija UE – upravna enota DMS – diplomirana medicinska sestra VMS – višja medicinska sestra MAG ZN – magistrica zdravstvene nege TZN – tehnik zdravstvene nege DB – diplomirana babica PROF ZV – profesor zdravstvene vzgoje ORG DEL –organizator dela SOC DEL – socialni delavec BA – babica BN – bolničar negovalec 6 IZVAJALCI PATRONAŽNE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI V LETU 2017 Vir podatkov Za analizo smo uporabili podatke iz Evidence o gibanju zdravstvenih delavcev in mreži zdravstvenih zavodov – RIZDDZ (NIJZ16). Podatki so bili preneseni iz centralne baze (CBPI-ZZZS) 3. januarja 2017. Za izračun preskrbljenosti prebivalcev z zaposlenimi v patronažnem varstvu smo uporabili podatke iz Centralnega registra prebivalstva RS - Ministrstva za notranje zadeve. Upoštevali smo stanje o številu prebivalcev Slovenije na dan 1. julij 2016. Metoda dela V analizi smo za področje patronažne dejavnosti (VZD 510) uporabili odprte zaposlitve in naslednje spremenljivke: o vrsto zaposlitve, o primarno zaposlitev, o osebo prvič na seznamu, o naziv poklicne skupine, o število vseh aktivnih zaposlitev, o tip izvajalca, o pravni status izvajalca, o občino zaposlitve, o upravno enoto, o statistično regijo, o ID šifro delavca. Pridobljene podatke smo dodatno preverili. Pomemben vir informacij o zaposlenih v patronažni dejavnosti Slovenije so bile že poznane ugotovitve iz predhodnih analiz o kadrovski zasedenosti v patronažni dejavnosti Slovenije (VZD 510). Ugotovljene nepravilnosti smo dosledno navedli in jih v analizi nismo upoštevali (več v poglavju 2.2.) Pri tem smo se opirali tudi na zakonsko podlago, kjer je patronažno zdravstveno varstvo definirano (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS, 7 št. 23/05-prečiščeno besedilo, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 100/05-prečiščeno besedilo). Podatki so statistično obdelani s programom SPSS 11.in Excel 2010. Zaposlene v VZD 510 (Patronažna dejavnost) smo prikazali po šifri občine zaposlitve, upravni enoti in statistični regiji. Zaposlene smo prikazali po poklicni skupini in pravnem statusu. Pogoj za izbiro zaposlenih v VZD 510 je bilo aktivno delovno razmerje, izbrana je bila primarna zaposlitev. Izračun potreb po kadru smo naredili na osnovi trenutno veljavnega normativa: to je 2.500 prebivalcev na (eno) diplomirano medicinsko sestro in 5.000 prebivalcev na enega tehnika zdravstvene nege. Zaradi večje transparentnosti in izračuna preskrbljenosti je bilo treba združevanje poklicnih skupin, kar smo naredili s soglasjem stroke patronažne zdravstvene nege.1 Zaposlene smo združili po stopnji izobrazbe in delu, ki ga v praksi dejansko opravljajo. Pri tem smo upoštevali zatečeno stanje (RIZDDZ NIJZ16, januar 2017). Tako so v izračunih pod kategorijo diplomirana medicinska sestra, upoštevane tudi vse višje medicinske sestre, diplomirane babice, magistrice zdravstvene nege, profesorji zdravstvene vzgoje, organizatorji dela in socialni delavci . S strani predstavnic stroke patronažnega varstva nam je bilo zagotovljeno, da imajo omenjeni profili predhodno zdravstveno izobrazbo, vrsto let delovnih izkušenj in se permanentno strokovno izobražujejo, tako da v praksi kompetentno opravljajo delo kot diplomirana medicinska sestra. V kategoriji tehnik zdravstvene nege smo združili vse zaposlene s srednjo zdravstveno izobrazbo in babice. Ker smo v bazi podatkov zasledili tudi tri bolničarje negovalce, ki delujejo v patronažni dejavnosti, smo jih priključili skupini tehnik zdravstvene nege. Tudi tukaj smo upoštevali zatečeno stanje in vrsto aktivnosti, ki jih tehniki zdravstvene nege dejansko izvajajo v praksi2. 1 Združevanje je bilo dorečeno na sestanku na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki je potekalo v marcu 2010, na njem pa so poleg NIJZ sodelovale predstavnice stroke patronažne zdravstvene nege po izboru predsednice izvršilnega odbora sekcije za patronažo). 2 Opomba: Število VSEH zapisov v VZD510* (število prikazanih zaposlitev v patronažni dejavnosti)  prvič in drugič na seznamu,  primarna in sekundarna zaposlitev,  osnovno zdravstvo, socialni zavodi in ostali, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. 8 Podatke o zaposlenih iz RIZDDZ-NIJZ16 (VZD510) smo primerjali tudi s podatki o zaposlenih iz Evidence patronažne zdravstvene nege (EPZN), ki temelji na poročilih o delu patronažnega varstva (Obr. 8,95). Izpolnjevanje in posredovanje Poročil o delu patronažnega varstva je v domeni vodij patronažnih služb. Poročila obsegajo zapis podatkov od 1.januarja do 31. decembra tekočega leta. Podate o zaposlenih smo primerjali zaposlenimi iz RIZDDZ NIJZ16 (VZD510), kjer smo praviloma izbrali zapis v januarju. Čeprav gre za enoletni koledarski zamik, je primerjava vseeno možna in nam dopušča primerjavo podatkov o zaposlenih v patronažnem varstvu, pridobljenih iz dveh popolnoma različnih baz podatkov z različnim načinom poročanja. Zanimala nas je primerjava podatkov oziroma želeli smo izključiti nepravilnosti v poročanju in se približati čim bolj natančnim podatkom. 9 1. UVOD Delovanje patronažnega varstva temelji na preventivni orientiranosti, kar je skladno s področji delovanja: o zdravstveno-socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti, o zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu, o zdravstvena nega bolnika na domu. Patronažno zdravstveno varstvo je organizirano kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva na primarnem nivoju (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS, št. 23/05- prečiščeno besedilo, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 100/05-prečiščeno besedilo). Izvajalec patronažne zdravstvene nege je medicinska sestra z višjo ali visoko izobrazbo. Vsaka patronažna medicinska sestra je opredeljena za točno določeno geografsko območje s pripadajočimi prebivalci. Predpogoj za kakovostno opravljanje patronažne dejavnosti je dobro poznavanje terena in prebivalcev z vsemi značilnostmi in posebnostmi. Konstantno spremljanje razmer, ki ne vključujejo samo zdravstvenega stanja, pač pa tudi socioekonomske razmere, demografsko gibanje prebivalcev itd., so temelj za načrtovanje patronažnih preventivnih aktivnosti. Patronažna zdravstvena nega se izvaja na bolnikovem domu in v lokalni skupnosti. Subjekt obravnave v patronažnem varstvu ni samo posameznik, po potrebi je tudi družina in lokalna skupnost. Delo patronažne medicinske sestre je sistematično, ugotavlja potrebe po zdravstveni negi pacienta na domu, načrtuje in izvaja zdravstveno nego. Hkrati prepoznava morebitne odklone v funkcioniranju družine oziroma skupnosti in ustrezno ukrepa. Informacije o ugotovitvah, delovanju in dosežkih posreduje ostalim članom negovalnega ter zdravstvenega tima. Negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo diplomirane medicinske sestre, ki so nosilke patronažne zdravstvene nege in tehniki zdravstvene nege, ki se vključujejo v izvajanje zdravstvene nege bolnika na domu po presoji diplomirane medicinske sestre. Član negovalnega tima je tudi vodja patronažne dejavnosti, ki nastopa v vlogi koordinatorja. Že leta 2006 je skupina strokovnjakinj za področje patronažne zdravstvene nege pod okriljem Ministrstva za zdravje pripravila dokument z naslovom Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom (Patronažno varstvo, 2006). V dokumentu je določen strokovni normativ, da na eno diplomirano medicinsko sestro pripada 2.500 prebivalcev in na enega zdravstvenega tehnika 5.000 prebivalcev. Omenjeni dokument je bil sprejet na Razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno nego 18. januarja 2006. Predstavnice stroke patronažne zdravstvene nege so omenjeni strokovni normativ uporabile tudi v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008−2013 10 in kasneje še v Strategiji razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020. Prvotni sestavi negovalnega tima je bil dodan še bolničar-negovalec na 5.000 prebivalcev, ki naj bi se vključeval v patronažno dejavnost ob povečani potrebi po dolgotrajni zdravstveni negi in oskrbi na domu. Tudi najnovejša Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 Skupaj za družbo zdravja med ukrepi predlaga nadgradnjo patronažnega varstva in spremembo v organizaciji in financiranju s ciljem enake dostopnosti do kakovostne in varne oskrbe z usmerjenostjo v preventivno zdravstveno varstvo, s poudarkom na upoštevanju spreminjajoče se zdravstvene potrebe starajoče se populacije. Med krovne cilje Resolucija uvršča: o boljše zdravje in blagostanje ter manj neenakosti v zdravju prebivalcev Slovenije, o dostopen, uspešen in stabilen sistem zdravstvenega varstva, ki se učinkovito prilagaja potrebam prebivalstva, o zadovoljni pacienti in izvajalci, o večji prispevek zdravstva k razvoju Slovenije. Zaradi spremenjenih potreb prebivalcev po zdravstveni negi na domu je nujna reorganizacija patronažnega varstva. Potrebna je ustrezna prilagoditev in dopolnitev patronažnega negovalnega tima oziroma kadrovska krepitev. Nujna je opredelitev kompetenc in delitev dela s predstavniki drugih poklicnih skupin, ki se tudi vključujejo v izvajanje patronažne dejavnosti. 11 2. REZULTATI 2.1. ZAPISI VSEH ODPRTIH ZAPOSLITEV V VZD510, RIZDDZ (NIJZ16), januar 2017 Osnovni namen zbiranja podatkov o zaposlenih v patronažnem varstvu je osvetliti strukturo in kadrovsko pokritost posameznih geografskih območij Slovenije. Podatek je strateškega pomena tako za zdravstveno politiko kot za patronažno stroko. Pri tem igra pomembno vlogo pravilno dokumentiranje in raba ter tudi interpretacija zbranih podatkov. Ker smo bili v preteklosti nekajkrat priča zavajajočim podatkom o številu zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, smo za leto 2017 zelo natančno prikazali vse odprte zapise za področje patronažne dejavnosti, ki pa ne ustrezajo kriterijem analize in ne odražajo dejanskih izvajalcev patronažne dejavnosti v praksi. 12 Tabela 1. Število VSEH zapisov* o zaposlitvah v VZD 510, po poklicni skupini, statistični regiji in upravni enoti, Slovenija, januar 2017 E E VT N N . PE TOR ICA D TRA A B R E S R I TVE I TVE GE N VT IZA C N VT A E E TE PE N LNI VE VS PE VS IK STATISTIČNE .M . SE A L TRA A I I A A A . A . B G. A N . N ICA S J D L L E J IO J LOV R LA LA R GOJ LOV R A R GE H R B REGIJE UPRAVNE ENOTE IP Z E E E IP E IP E A OLNIČA D ES VIŠ M VIŠ FI VIŠ D TE ORG D OCIS D PROF. DZ VZ D D TE D M DZ N TE DZ B B SKUPAJ Gorenjska JESENICE 9 2 1 12 KRANJ 20 12 32 RADOVLJICA 12 2 14 ŠKOFJA LOKA 5 9 14 TRŽIČ 5 2 7 Goriška AJDOVŠČINA 11 11 IDRIJA 3 2 1 6 NOVA GORICA 17 3 3 23 TOLMIN 4 5 9 Jugovzhodna ČRNOMELJ 3 4 7 Slovenija KOČEVJE 2 5 1 8 METLIKA 1 2 1 4 NOVO MESTO 13 9 1 23 RIBNICA 2 3 1 1 7 TREBNJE 6 1 1 8 Koroška DRAVOGRAD 1 1 1 1 4 RADLJE OB DRAVI 7 1 8 RAVNE NA KOROŠKEM 6 4 1 11 SLOVENJ GRADEC 9 1 2 12 Obalno - IZOLA/ISOLA 3 1 2 6 kraška KOPER 15 2 2 5 24 PIRAN 2 4 2 8 SEŽANA 6 4 1 11 E E VT N N . . . PE TOR ICA R D D A B D R E E R I TVE I TVE N VT IZA C N VT A Z M E TE PE N LNI VE VS PE VS IK STATISTIČNE .M A L TRA A I I A A A . A . B G. A N ICA S J TRAS J IO J LOV R LA LA R GOJ L LOV R L A R GE H GE B REGIJE UPRAVNE ENOTE IP Z E E E IP E IP E E A OLNIČA D ES VIŠ ES VIŠ FI VIŠ D TE ORG D OCIS D PROF. DZ VZ D D TE D M DZ N TE N B B SKUPAJ Osrednje- DOMŽALE 10 10 1 21 slovenska GROSUPLJE 8 2 1 1 1 13 KAMNIK 11 1 12 LJUBLJANA 82 28 1 1 1 2 1 32 1 149 LOGATEC 5 2 7 VRHNIKA 9 3 12 Podravska LENART 7 2 9 MARIBOR 55 10 6 5 76 ORMOŽ 4 1 5 PESNICA 1 1 2 PTUJ 16 7 2 25 RUŠE 3 2 5 SLOVENSKA BISTRICA 6 6 3 2 17 Pomurska GORNJA RADGONA 4 1 1 1 7 LENDAVA 5 1 5 11 LJUTOMER 2 5 7 MURSKA SOBOTA 17 3 1 3 2 26 Posavska BREŽICE 7 2 2 11 KRŠKO 8 5 13 LAŠKO 1 1 2 SEVNICA 5 1 2 8 ŠMARJE PRI JELŠAH 1 1 14 E E VT N N . . . PE TOR ICA R D D A B D R E E R I TVE I TVE N VT IZA C N VT A Z M E TE PE N LNI VE VS PE VS IK STATISTIČN .M A L TRA A I I A A A . A . B G. A N ICA S J TRAS J IO J LOV R LA LA R GOJ L LOV R L A R GE H GE B E REGIJE UPRAVNE ENOTE IP Z E E E IP E IP E E A OLNIČA D ES VIŠ ES VIŠ FI VIŠ D TE ORG D OCIS D PROF. DZ VZ D D TE D M DZ N TE N B B SKUPAJ Primorsko - CERKNICA 4 1 2 7 notranjska ILIRSKA BISTRICA 5 2 7 POSTOJNA 7 1 1 9 Savinjska CELJE 11 9 12 32 LAŠKO 6 4 10 MOZIRJE 2 5 7 SLOVENSKE KONJICE 4 2 3 9 ŠENTJUR PRI CELJU 4 3 7 ŠMARJE PRI JELŠAH 5 2 4 11 VELENJE 8 5 2 9 24 ŽALEC 11 2 13 Zasavska HRASTNIK 2 1 1 4 LITIJA 4 1 1 2 8 TRBOVLJE 5 1 3 9 ZAGORJE OB SAVI 3 3 6 SKUPAJ zabeleženih v VZD 510 507 196 1 1 2 3 2 6 11 3 122 14 3 871 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Opomba: Število VSEH zapisov v VZD510* (število prikazanih zaposlitev v patronažni dejavnosti) o prvič in drugič na seznamu, o primarna in sekundarna zaposlitev, o osnovno zdravstvo, socialni zavodi in ostali, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. 15 Januarja 2017 je bilo v RIZDDZ (NIJZ16) za področje patronažne dejavnosti prikazanih 871 zapisov o zaposlitvah. Tabela 1 prikazuje vse registrirane zaposlitve za patronažno dejavnost po poklicni skupini, upravni enoti zaposlitve in po statističnih regijah. Osnovni namen je prikazati zaposlene v patronažnem varstvu Slovenije oziroma prikazati zaposlene, ki v praksi dejansko izvajajo patronažno zdravstveno nego. Kljub večkratnim opozorilom poročanje s terena še vedno ni povsem korektno. Čeprav opažamo, da so podatki o zaposlenih v patronažnem varstvu, pridobljeni iz dveh popolnoma različnih baz iz leta v leto bolj usklajeni (več na spletni strani www.nijz.si/publikacije). 2.2. ZAPISI ODPRTIH ZAPOSLITEV V PATRONAŽNI DEJAVNOSTI, KI JIH V ANALIZI NISMO UPOŠTEVALI Od skupaj 871 zapisov (Tabela 1), ki so bili v RIZDDZ (NIJZ16) zabeleženi pod VZD510, smo izločili dva zapisa, ki sta bila v bazi podvojena oziroma dvakrat zabeležena (Tabela 2; drugič na seznamu). V analizi namreč prikazujemo fizične osebe in ne delovišča. Tako kot vsako leto smo odšteli šest delovnih terapevtov in enega fizioterapevta (Tabela 3), ker v praksi ne izvajajo patronažne zdravstvene nege. V nadaljevanju smo odšteli tudi vse tiste (14), ki so primarno zaposleni v drugih zdravstvenih dejavnostih in jim je izvajanje patronažne zdravstvene nege sekundarna zaposlitev (Tabela 4). Prav tako smo odšteli zaposlene v zdraviliščih (5), v domovih starejših občanov in drugih socialnih zavodih ter v Hospicu (skupaj 18,) ki so bili prav tako prikazani v RIZDDZ NIJZ16 pod patronažno dejavnostjo (Tabela 5). Tabela 2. Število zaposlenih, ki so v RIZDDZ NIJ16_VZD510 drugič na seznamu, po poklicni skupini, upravni enoti in statistični regiji, januar 2017 VT VT PE PE A A R R STATISTIŠNE REGIJE UPRAVNE ENOTE TE TE L. L. J I DE . DE J L PA IP U VIŠ D KS OSREDNJESLOVENSKA Domžale 1 1 PRIMORSKO-NOTRANJSKA Cerknica 1 1 SKUPAJ 1 1 2 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Opomba: Zaradi kontinuitete in enotnih kriterijev, ki jih je določila patronažna stroka na Zbornici-Zvezi leta 2010, teh oseb v analizi ne upoštevamo. 17 Tabela 3. Število zaposlenih v VZD510, ki v praksi ne izvajajo patronažne zdravstvene nege, po poklicni skupini, upravni enoti zaposlitve in statistični regiji, januar 2017 VT VT PE PE A A R R STATISTIŠNE REGIJE UPRAVNE ENOTE TE TE L. L. J I DE . DE J L PA IP U VIŠ D KS GORIŠKA Nova Gorica 3 3 JUGOVZHODNA SLOVENIJA Trebnje 1 1 KOROŠKA Ravne na Koroškem 1 1 SAVINJSKA Velenje 2 2 SKUPAJ 1 6 7 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Opomba: zaradi kontinuitete in enotnih kriterijev, ki jih je določila patronažna stroka na Zbornici-Zvezi leta 2010, teh oseb v analizi ne upoštevamo 18 Tabela 4. Število zaposlenih v VZD510, ki imajo izvajanje patronažne dejavnosti v BPI NIJZ 16, zabeleženo kot sekundarno zaposlitev, po poklicni skupini, upravni enoti zaposlitve in statistični regiji, januar 2017 A GEE TRA STR S N E UPRAVNE N STATISTIŠNE REGIJE . SE . SE ENOTE D D ICA E E BA TVE J . M M IK VS L A . B J L N A PA IP IP H R U D VIŠ D TE DZ KS GORENJSKA Kranj 1 1 Radovljica 2 1 3 Tržič 1 1 GORIŠKA Tolmin 1 1 JUGOVZHODNA SLOVENIJA Kočevje 1 1 KOROŠKA Slovenj Gradec 1 1 OBALNO-KRAŠKA Koper 1 1 Sežana 1 1 OSREDNJESLOVENSKA Ljubljana 1 1 2 SAVINJSKA Šmarje pri Jelšah 1 1 ZASAVSKA Zagorje ob Savi 1 1 SKUPAJ 3 3 1 4 14 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Opomba: zaradi kontinuitete in enotnih kriterijev, ki jih je določila patronažna stroka na Zbornici-Zvezi leta 2010, teh oseb v analizi ne upoštevamo Tabela 4 prikazuje zaposlene, ki jim je patronažna dejavnost sekundarna zaposlitev. Tako je v zasavski SR en tehnik zdravstvene nege primarno zaposlen VZD 229 (pnevmologinja v specialistični zunaj bolnišnični dejavnosti). V medicini dela prometa in športa (VZD 301) je v obalno-kraški regiji primarno zaposlena ena višja medicinska sestra. V dejavnosti VZD 346 (javno zdravje v splošni zunaj bolnišnični dejavnosti) sta primarno zaposleni v koroški SR ena diplomirana medicinska sestra in v goriški SR ena višja medicinska sestra. V dejavnosti javnega zdravja v zobozdravstveni dejavnosti (VZD 446) je primarno zaposlena ena diplomirana medicinska sestra v Zdravstvenem domu (ZD) Tržič oziroma v gorenjski SR. 19 Ostalih devet zaposlenih, ki imajo sekundarno zaposlitev zabeleženo v VZD510 (patronažna dejavnost), je primarno zaposlenih v VZD 302 (splošna in družinska medicina). Med njimi imajo tri registrirane primarno zaposlitev v Referenčni ambulanti (RA): ena diplomirana babica, v RA ZD Koper ter po ena diplomirana medicinska sestra v RA Ljubljana in v RA Kranj. V gorenjski regiji sta v ZD Radovljica v VZD302 zaposleni še po ena višja medicinska sestra in diplomirana medicinska sestra ter v ZD Bled ena diplomirana medicinska sestra. V sklopu splošne in družinske medicine (VZD302) so primarno zaposleni trije tehniki zdravstvene nege (po en v ZD Bežigrad, ZD Kočevje in ZD Šmarje pri Jelšah). Tabela 5 Število oseb, ki so v RIZDDZ (NIJZ16) prikazani pod VZD510, vendar so zaposlene v socialnih zavodih, po poklicni skupini, upravni enoti in statistični regiji, januar 2017 GEE N E N A VT UPRAVNE TVE STATISTIŠNE REGIJE TR TRA PE ENOTE S S AR VSA . SE . SE TE R D D D E E Z J . M M IK A I FIZIO N PA PL J J H U DI VIŠ VIŠ TE KS GORENJSKA Kranj 1 1 2 OBALNO-KRAŠKA Koper 3 3 OSREDNJE-SLOVENSKA Domžale 1 1 Ljubljana 6 1 2 9 PODRAVSKA Lenart 1 1 2 SAVINJSKA Celje 1 1 Laško 3 2 5 SKUPAJ 16 1 1 5 23 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Opomba : zaradi kontinuitete in enotnih kriterijev, ki jih je določila patronažna stroka na Zbornici-Zvezi leta 2010, teh oseb v analizi ne upoštevamo Da se zaposlenih v socialnih zavodih, zdraviliščih, Hospicu itd. ne more prikazovati kot zaposlene v patronažni dejavnosti, smo v preteklosti večkrat opozarjali. S problemom smo seznanili tudi vodstvo patronažne stroke, vendar se poročanje še ni spremenilo. 20 Tako kot vsako leto, smo tudi v zapisu leta 2017 opazili, da v nekaterih patronažnih varstvih tehnike zdravstvene nege beležijo pod VZD 544 (zdravstvena nega v drugih dejavnostih), namesto pod VZD 510 (patronažna dejavnost). Zato smo zgolj informativno natančno prikazali tudi vse zaposlene v VZD 544 (Tabela 6). Zaposleni v zdravstveni negi drugih dejavnostih so predstavljeni po poklicni skupini, upravni enoti zaposlitve in statistični regiji. Po podatkih je med zaposlenimi v VZD544 najštevilčnejša prav poklicna skupina tehnikov zdravstvene nege. Tabela 6. Število zaposlenih v VZD 544 (zdravstvena nega v drugih dejavnostih), po poklicni skupini, upravni enoti in statistični regiji, Slovenija, januar 2017 E GE GOJ E VT N VZ E PE E N A A N VT UPRAVNE R PE TVE STATISTIŠNE REGIJE TR TRA TVE A ENOTE S S I TE VS VS R A . SE . SE VN A TE R D D R D E E LO D Z Z J . M M IK L A . FIZIO J I DEJ L N ICA PA B IP IP H A U D VIŠ VIŠ PROF. D TE B KS GORENJSKA Jesenice 1 1 Kranj 2 2 Radovljica 1 1 JUGOVZHODNA SLOVENIJA Črnomelj 1 1 KOROŠKA Slovenjgradec 1 1 7 9 OSREDNJE-SLOVENSKA Grosuplje 1 1 Kamnik 1 1 Ljubljana 7 1 1 5 14 PODRAVSKA Lenart 1 1 Ormož 1 1 POMURSKA Murska Sobota 1 5 6 SAVINJSKA Celje 1 2 3 SKUPAJ 8 2 1 1 1 27 1 41 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Opomba : Zaradi kontinuitete in enotnih kriterijev, ki jih je določila patronažna stroka na Zbornici-Zvezi leta 2010, teh oseb v analizi ne upoštevamo. 21 2.3. ZAPISI ODPRTIH ZAPOSLITEV V PATRONAŽNI DEJAVNOSTI, KI SMO JIH V ANALIZI UPOŠTEVALI Ob upoštevanju kriterijev, ki smo jih opisali uvodoma, smo ugotovili, da je bilo v Sloveniji januarja 2017, v patronažnem zdravstvenem varstvu zaposlenih 825 oseb. V nadaljnji analizi smo upoštevali zgolj zaposlitve, ki so prikazane v Tabeli 7. Vse od leta 2010 pripravljamo kadrovsko mrežo zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije na osnovi istih kriterijev. Določitev kriterijev je sooblikovala stroka patronažnega varstva.3 Poklicne skupine smo s soglasjem predstavnic patronažne stroke združili po stopnji izobrazbe. V Tabeli 7 je v absolutnih številih prikazano število zaposlenih diplomiranih medicinskih sester in število tehnikov zdravstvene nege, zaposlenih v patronažnem varstvu. Prav tako je v tabeli prikazano tudi število vseh zaposlenih (skupaj diplomiranih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege). Poleg tega, da smo zaposlene združili v dve poklicni skupini, smo izračunali tudi preskrbljenost prebivalcev po poklicni skupini. S pomočjo kadrovskega normativa in števila prebivalcev po upravnih enotah, smo izračunali koliko diplomiranih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege bi moralo biti zaposlenih v patronažnem varstvu upravne enote oziroma izračunali smo tudi, koliko jih trenutno primanjkuje. V stolpcu, ki prikazuje razmerje med omenjenimi, je razvidna struktura negovalnega tima v patronažnem varstvu. Podatek ponazarja število diplomiranih medicinskih sester na enega tehnika zdravstvene nege po upravni enoti in po statistični regiji. Rezultati zgovorno kažejo na velika odstopanja po številu po strukturi zaposlenih v patronažnem varstvu, tako po upravnih enotah kot po statističnih regijah. S primerjavo podatkov o številu zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, pridobljenih iz dveh popolnoma različnih baz, smo ugotovili, da je bilo v Poročilih o delu patronažnega varstva (Obr. 8,95) na dan 31. december 2016, zaposlenih 823 oseb. V RIZDDZ (NIJZ16) na dan 3. januar 2017 pa skupaj 825 oseb. Skupno število zaposlenih se razlikuje zgolj za dve osebi. Po zbranih podatkih smo opazili malenkostna odstopanja števila zaposlenih po poklicni skupini, ki gredo v korist diplomiranih medicinskih sester. Zavedamo se, da je obrazec že zastarel in ne dopušča bolj natančne opredelitve poklicne skupine, kot to omogoča RIZDDZ (NIJZ16). 3 Dorečeno na sestanku na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki je potekalo v marcu 2010, na njem pa so poleg NIJZ sodelovale predstavnice stroke patronažne zdravstvene nege po izboru predsednice izvršilnega odbora sekcije za patronažo). 22 Tabela 7. Število zaposlenih v VZD 510, število prebivalcev na zaposlenega, po izobrazbi, upravni enoti in statistični regiji, Slovenija, januar 2017 št. potrebnih št. št. št. št. št. št. UPRAVNA ENOTA / ŠTEVILO DMS manjkajoče potrebnih ZT manjkajoče št. VSEH prebivalcev razmerje zaposlenih prebivalcev zaposlenih prebivalcev STATISTIČNA REGIJA PREBIVALCEV (1DMS/2500 št. DMS (1ZT/5000 št. ZT zaposlenih na VSE DMS/ZT DMS na 1 DMS ZT na 1 ZT prebivalcev) prebivalcev) zaposlene MURSKA SOBOTA 55443 21 2640,1 22,2 -1,2 5 11088,6 11,1 -6,1 26 2132,4 4,2 LENDAVA 22678 6 3779,7 9,1 -3,1 5 4535,6 4,5 0,5 11 2061,6 1,2 GORNJA RADGONA 20034 5 4006,8 8,0 -3,0 2 10017,0 4,0 -2,0 7 2862,0 2,5 LJUTOMER 17663 2 8831,5 7,1 -5,1 5 3532,6 3,5 1,5 7 2523,3 0,4 SR POMURSKA 115818 34 3406,4 46,3 -12,3 17 6812,8 23,2 -6,2 51 2270,9 2,0 MARIBOR 146306 65 2250,9 58,5 6,5 11 13300,5 29,3 -18,3 76 1925,1 5,9 LENART 19284 6 3214,0 7,7 -1,7 1 19284,0 3,9 -2,9 7 2754,9 6,0 ORMOŽ 16348 5 3269,6 6,5 -1,5 - - 3,3 -3,3 5 3269,6 PTUJ 68294 23 2969,3 27,3 -4,3 2 34147,0 13,7 -11,7 25 2731,8 11,5 SLOVENSKA BISTRICA 35997 12 2999,8 14,4 -2,4 5 7199,4 7,2 -2,2 17 2117,5 2,4 PESNICA 20584 2 10292,0 8,2 -6,2 - - 4,1 -4,1 2 10292,0 RUŠE 14680 5 2936,0 5,9 -0,9 - - 2,9 -2,9 5 2936,0 SR PODRAVSKA 321493 118 2724,5 128,6 -10,6 19 16920,7 64,3 -45,3 137 2346,7 6,2 DRAVOGRAD 8932 4 2233,0 3,6 0,4 - - 1,8 -1,8 4 2233,0 RADLJE OB DRAVI 15803 7 2257,6 6,3 0,7 1 15803,0 3,2 -2,2 8 1975,4 7,0 RAVNE NA KOROŠKEM 24999 10 2499,9 10,0 0,0 - - 5,0 -5,0 10 2499,9 SLOVENJ GRADEC 21276 11 1934,2 8,5 2,5 - - 4,3 -4,3 11 1934,2 SR KOROŠKA 71010 32 2219,1 28,4 3,6 1 71010,0 14,2 -13,2 33 2151,8 32,0 CELJE 64421 19 3390,6 25,8 -6,8 12 5368,4 12,9 -0,9 31 2078,1 1,6 LAŠKO 13175 3 4391,7 5,3 -2,3 2 6587,5 2,6 -0,6 5 2635,0 1,5 MOZIRJE 16110 7 2301,4 6,4 0,6 - - 3,2 -3,2 7 2301,4 SLOVENJSKE KONJICE 23357 9 2595,2 9,3 -0,3 - - 4,7 -4,7 9 2595,2 ŠENTJUR 19983 4 4995,8 8,0 -4,0 3 6661,0 4,0 -1,0 7 2854,7 1,3 ŠMARJE PRI JELŠAH 30815 7 4402,1 12,3 -5,3 3 10271,7 6,2 -3,2 10 3081,5 2,3 VELENJE 44728 13 3440,6 17,9 -4,9 9 4969,8 8,9 0,1 22 2033,1 1,4 ŽALEC 42235 13 3248,8 16,9 -3,9 - - 8,4 -8,4 13 3248,8 SR SAVINJSKA 254824 75 3397,7 101,9 -26,9 29 8787,0 51,0 -22,0 104 2450,2 2,6 št. potrebnih št. št. št. št. št. št. UPRAVNA ENOTA / ŠTEVILO DMS manjkajoče potrebnih ZT manjkajoče št. VSEH prebivalcev razmerje zaposlenih prebivalcev zaposlenih prebivalcev STATISTIČNA REGIJA PREBIVALCEV (1DMS/2500 št. DMS (1ZT/5000 št. ZT zaposlenih na VSE DMS/ZT DMS na 1 DMS ZT na 1 ZT prebivalcev) prebivalcev) zaposlene HRASTNIK 9314 3 3104,7 3,7 -0,7 1 9314,0 1,9 -0,9 4 2328,5 3,0 LITIJA 15215 6 2535,8 6,1 -0,1 2 7607,5 3,0 -1,0 8 1901,9 3,0 TRBOVLJE 16282 6 2713,7 6,5 -0,5 3 5427,3 3,3 -0,3 9 1809,1 2,0 ZAGORJE OB SAVI 16655 3 5551,7 6,7 -3,7 2 8327,5 3,3 -1,3 5 3331,0 1,5 SR ZASAVSKA 57466 18 3192,6 23,0 -5,0 8 7183,3 11,5 -3,5 26 2210,2 2,3 BREŽICE 24216 9 2690,7 9,7 -0,7 2 12108,0 4,8 -2,8 11 2201,5 4,5 KRŠKO 28362 13 2181,7 11,3 1,7 - - 5,7 -5,7 13 2181,7 LAŠKO (Radeče) 4265 1 4265,0 1,7 -0,7 1 4265,0 0,9 0,1 2 2132,5 1,0 SEVNICA 17483 6 2913,8 7,0 -1,0 2 8741,5 3,5 -1,5 8 2185,4 3,0 ŠMARJE PRI JELŠAH 1368 1 1368,0 0,5 0,5 - - 0,3 -0,3 1 1368,0 SR POSAVSKA 75694 30 2523,1 30,3 -0,3 5 15138,8 15,1 -10,1 35 2162,7 6,0 ČRNOMELJ 18197 7 2599,6 7,3 -0,3 - - 3,6 -3,6 7 2599,6 KOČEVJE 16974 7 2424,9 6,8 0,2 - - 3,4 -3,4 7 2424,9 METLIKA 8354 4 2088,5 3,3 0,7 - - 1,7 -1,7 4 2088,5 NOVO MESTO 64800 22 2945,5 25,9 -3,9 1 64800,0 13,0 -12,0 23 2817,4 22,0 RIBNICA 13434 6 2239,0 5,4 0,6 1 13434,0 2,7 -1,7 7 1919,1 6,0 TREBNJE 20913 7 2987,6 8,4 -1,4 - - 4,2 -4,2 7 2987,6 SR JUGOVZHODNA 142672 53 2691,9 57,1 -4,1 2 71336,0 28,5 -26,5 55 2594,0 26,5 SLOVENIJA DOMŽALE 58091 18 3227,3 23,2 -5,2 1 58091,0 11,6 -10,6 19 3057,4 18,0 GROSUPLJE 40354 11 3668,5 16,1 -5,1 2 20177,0 8,1 -6,1 13 3104,2 5,5 KAMNIK 35440 12 2953,3 14,2 -2,2 - - 7,1 -7,1 12 2953,3 LITIJA 5539 - - 2,2 -2,2 - - 1,1 -1,1 0 LJUBLJANA 359949 108 3332,9 144,0 -36,0 30 11998,3 72,0 -42,0 138 2608,3 3,6 LOGATEC 13815 7 1973,6 5,5 1,5 - - 2,8 -2,8 7 1973,6 VRHNIKA 24705 12 2058,8 9,9 2,1 - - 4,9 -4,9 12 2058,8 SR OSREDNJESLOVENSKA 537893 168 3201,7 215,2 -47,2 33 16299,8 107,6 -74,6 201 2676,1 5,1 24 št. potrebnih št. št. št. št. št. št. UPRAVNA ENOTA / ŠTEVILO DMS manjkajoče potrebnih ZT manjkajoče št. VSEH prebivalcev razmerje zaposlenih prebivalcev zaposlenih prebivalcev STATISTIČNA REGIJA PREBIVALCEV (1DMS/2500 št. DMS (1ZT/5000 št. ZT zaposlenih na VSE DMS/ZT DMS na 1 DMS ZT na 1 ZT prebivalcev) prebivalcev) zaposlene JESENICE 30362 12 2530,2 12,1 -0,1 - - 6,1 -6,1 12 2530,2 KRANJ 81718 29 2817,9 32,7 -3,7 - - 16,3 -16,3 29 2817,9 RADOVLJICA 34776 11 3161,5 13,9 -2,9 - - 7,0 -7,0 11 3161,5 ŠKOFJA LOKA 41959 14 2997,1 16,8 -2,8 - - 8,4 -8,4 14 2997,1 TRŽIČ 14839 6 2473,2 5,9 0,1 - - 3,0 -3,0 6 2473,2 SR GORENJSKA 203654 72 2828,5 81,5 -9,5 0 40,7 -40,7 72 2828,5 CERKNICA 16866 5 3373,2 6,7 -1,7 1 16866,0 3,4 -2,4 6 2811,0 5,0 ILIRSKA BISTRICA 13523 5 2704,6 5,4 -0,4 2 6761,5 2,7 -0,7 7 1931,9 2,5 POSTOJNA 22204 8 2775,5 8,9 -0,9 1 22204,0 4,4 -3,4 9 2467,1 8,0 PRIMORSKO- 52593 18 2921,8 21,0 -3,0 4 13148,3 10,5 -6,5 22 2390,6 4,5 NOTRANJSKA AJDOVŠČINA 24661 11 2241,9 9,9 1,1 - - 4,9 -4,9 11 2241,9 IDRIJA 16508 5 3301,6 6,6 -1,6 1 16508,0 3,3 -2,3 6 2751,3 5,0 NOVA GORICA 58301 20 2915,1 23,3 -3,3 - - 11,7 -11,7 20 2915,1 TOLMIN 18461 8 2307,6 7,4 0,6 - - 3,7 -3,7 8 2307,6 SR GORIŠKA 117931 44 2680,3 47,2 -3,2 1 117931,0 23,6 -22,6 45 2620,7 44,0 IZOLA 15920 4 3980,0 6,4 -2,4 2 7960,0 3,2 -1,2 6 2653,3 2,0 KOPER 54367 15 3624,5 21,7 -6,7 5 10873,4 10,9 -5,9 20 2718,4 3,0 PIRAN 17823 6 2970,5 7,1 -1,1 2 8911,5 3,6 -1,6 8 2227,9 3,0 SEŽANA 25083 9 2787,0 10,0 -1,0 1 25083,0 5,0 -4,0 10 2508,3 9,0 SR OBALNO-KRAŠKA 113193 34 3329,2 45,3 -11,3 10 11319,3 22,6 -12,6 44 2572,6 3,4 SLOVENIJA 2064241 696 2965,9 825,7 -129,7 129 16001,9 412,8 -283,8 825 2502,1 5,4 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16); Centralni register prebivalcev, Statistični urad RS, prebivalci na dan 1. julij 2016; 25 2.3.1. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah Po podatkih je bilo v januarju 2017 med zaposlenimi (825), ki izvajajo patronažno zdravstveno nego na pacientovem domu, deset različnih poklicnih skupin. Podrobnejše informacije o številu in strukturi zaposlenih v patronažni dejavnosti po občini zaposlitve in po upravnih enotah za posamezne statistične regije so prikazane na spletni strani NIJZ: http://www.nijz.si/sl/podatki/evidenca- patronazne-zdravstvene-nege dokumentu Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, januar 2017. Tabela 8 prikazuje zastopanost poklicnih skupin v patronažni dejavnosti Slovenije po posameznih statističnih regijah. Še podrobnejši podatki za posamezno statistično regijo, so dostopni na spletni strani NIJZ http://www.nijz.si/sl/podatki/evidenca-patronazne-zdravstvene-nege http://www.nijz.si/sl/podatki/evidenca-patronazne-zdravstvene-nege v dokumentu Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, januar 2017. Večinski delež med zaposlenimi predstavljajo diplomirane in višje medicinske sestre. Po številu jim sledita poklicni skupini zdravstvenih tehnikov in babic. Med zaposlenimi so tudi magistrice zdravstvene nege, profesorice zdravstvene vzgoje, organizatorice dela, socialne delavke in bolničarji negovalci. Slika 1 prikazuje razmerje med zaposlenimi po poklicnih skupinah, izraženo v odstotkih. Po podatkih je bilo med zaposlenimi osem predstavnikov moškega spola, vsi so iz poklicne skupine diplomirana medicinska sestra – zdravstvenik. Slika 1. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah, januar 2017 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Tabela 8. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah in po statističnih regijah, januar 2017 A N - A A A A A O K J K K A A A OD A E- K K K S - A NAZIV POKLICNE SKUPINE VS A J K KS K K IJ S S A N N N J K A URS A Š N UP R VS VS E D ORS K E E E IŠ LNO Š K M D A VINJ AS S R A A I S ORO OTRANJ R PO PO K AS AZ PO UGOVZHJ LOVS OS LOVS GOR PRIM N GOR OB K VS MAG. ZDRAVSTVENE NEGE 3 3 DIPL. MED. SESTRA 28 91 22 47 11 22 27 117 46 16 35 23 485 VIŠJA MED. SESTRA 5 26 6 25 6 8 24 45 25 2 9 10 191 DIPL. BABICA 3 1 2 2 1 1 10 PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE 2 2 SOCIALNI DELAVEC 1 1 1 3 ORGANIZATOR DELA 1 1 2 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 14 12 1 29 6 5 2 31 2 1 9 112 BABICA 3 5 2 1 2 1 14 BOLNIČAR NEGOVALEC 2 1 3 SKUPAJ 51 137 33 104 26 35 55 201 72 22 45 44 825 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Slika 2. Razmerje med DMS in TZN glede na strokovni normativ v patronažni dejavnosti Slovenije, po statističnih regijah, januar 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) 27 Iz Slike 2 je moč razbrati očitne razlike v zastopanosti diplomiranih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nede v patronažnih varstvih po posameznih statističnih regijah Slovenije. Še večja so odstopanja v razmerju med diplomiranimi medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki po posameznih upravnih enotah določene statistične regije, kar je razvidno v dokumentu Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, januar 2017, dostopno na: http://www.nijz.si/sl/podatki/evidenca- patronazne-zdravstvene-nege. Rezultati so pokazali, da so v praksi patronažni negovalni timi bolj izjema kot pravilo, saj so pretežno sestavljeni le iz poklicne skupine DMS. 2.3.2. Starost zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije Med zaposlenimi jih 22 % sodi v starostno skupino med 55. in 59. letom ter 17 % v starostno skupino med 50. in 54. letom. Tretja najštevilčnejša starostna skupina zaposlenih je med 40. in 44. letom starosti in predstavlja slabih 16 % vseh zaposlenih v patronažni dejavnosti Slovenije. Tabela 9 poleg podatkov o starostnih skupinah vseh zaposlenih v patronažni dejavnosti Slovenije prikazuje tudi podatke o starosti zaposlenih po posameznih poklicnih skupinah. Tabela 9. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po poklicni skupini in po starostni skupini, januar 2017 J NAZIV POKLICNE SKUPINE 34 PA - 39- 44- 49- 54- 59- 64- 69- U 29< 30 35 40 45 50 55 60 65 KS DIPL. MED. SESTRA 24 53 96 94 84 74 54 5 1 485 VIŠJA MED. SESTRA 23 20 35 81 30 2 191 ORGANIZATOR DELA 1 1 2 SOCIALNI DELAVEC 2 1 3 PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE 1 1 2 DIPL. BABICA 1 2 7 10 MAG. ZDRAVSTVENE NEGE 3 3 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 14 7 8 12 14 25 32 112 BABICA 5 8 1 14 BOLNIČAR 1 1 1 3 SKUPAJ 39 62 111 134 121 141 177 37 3 825 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) 28 Slika 3. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije po petletnih starostnih skupinah in po izobrazbi, januar 2017 (absolutna števila) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Starostna struktura predstavnic diplomiranih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege, ki smo jih v analizi združili na osnovi izobrazbe in dela, ki ga v praksi izvajajo, prikazuje slika 3. Iz Slike 3 je razvidno, da je kar 20 % predstavnic iz skupine diplomirane medicinske sestre starih med 55. in 59. letom starosti, 17 % med 40. in 44. letom, na tretjem mestu pa je starostna skupina med 50. in 54. letom starosti s 16 % deležem. Kar 31 % vseh zaposlenih tehnikov zdravstvene nege v patronažni dejavnosti Slovenije sodi v starostno skupino med 55. in 59. letom, na drugem mestu je s 24 % starostna skupina med 50. in 54. letom, sledi starostna skupina med 45. in 49. letom in predstavlja slabih 12 % vseh zaposlenih tehnikov zdravstvene nege v patronažni dejavnosti Slovenije. 29 Slika 4. Starostna struktura predstavnic skupine DMS zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, po dejanski poklicni skupini in po petletnih starostnih skupinah, januar 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Slika 4 prikazuje bolj podrobno starostno strukturo zaposlenih po posameznih poklicnih skupinah, ki smo jih združili pod diplomirane medicinske sestre. Na enak način smo v sliki 5 prikazali strukturo zaposlenih, katere smo v analizi združili v skupino tehniki zdravstvene nege. Med vsemi zdravstvenimi tehniki, ki so zaposleni v patronažni dejavnosti Slovenije, jih je dobra polovica starejših od 50 let oziroma kar slaba tretjina v starostni skupini med 55. in 59.letom. Podatki kažejo, da so vse babice, ki so zaposlene patronažni dejavnosti, starejše od 50 let in kar 64 % med njimi jih je starejših od 55 let (Slika 7). Bolničarke negovalke (3), zaposlene v patronažni dejavnosti, so stare 42, 49 in 54 let. 30 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE BABICA BOLNIČAR 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% <29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 Slika 5. Starostna struktura predstavnic skupine TZN zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, po dejanski poklicni skupini in po petletnih starostnih skupinah, januar 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Slika 6 prikazuje vse zaposlene v patronažni dejavnosti Slovenije, ki so stari 55 let in več, po statističnih regijah. Podrobnejši podatki o starosti zaposlenih po poklicnih skupinah in po upravnih enotah posameznih statističnih regij, so prikazani na spletni strani NIJZ: http://www.nijz.si/sl/podatki/evidenca-patronazne-zdravstvene-nege v dokumentu: Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, januar 2017. 31 Slika 6. Delež zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije starih 55 let in več, po posameznih statističnih regijah, januar, 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Slika 7. Delež zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije, ki so stari 55 let in več po poklicnih skupinah, januar, 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) 32 Slika 8. Povprečna starost zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije po poklicnih skupinah, januar 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) 2.3.3. Koncesije v patronažnem varstvu Slovenije V letu 2017 je v patronažnem varstvu Slovenije opravljalo delo 14 % zaposlenih na osnovi koncesijske pogodbe. Med njimi je bilo 58 diplomiranih medicinskih sester oziroma 12 % vseh v patronažnem varstvu Slovenije, 49 višjih medicinskih sester ali 36 % vseh v patronažnem varstvu Slovenije. Med koncesionarji je tudi en organizator dela in pet tehnikov zdravstvene nege (Slika 10). V posavski SR je bil delež koncesij za patronažno dejavnost najvišji v Sloveniji (Slika 9). Med vsemi zaposlenimi diplomiranimi medicinskimi sestrami in višjimi medicinskimi sestrami v regiji, jih ima v obeh poklicnih skupinah kar polovica koncesijo za izvajanje patronažne dejavnosti. Sledi Podravska SR, kjer opravlja patronažno dejavnost 29 koncesionark. Tudi v gorenjski, obalno-kraški in zasavski SR je delež koncesionark nad državnim povprečjem. Podrobnejši prikaz izvajalcev patronažne dejavnosti s koncesijsko pogodbo po poklicni skupini, po upravnih enotah in po statističnih regijah je dostopen na: http://www.nijz.si/sl/podatki/evidenca- patronazne-zdravstvene-nege v prispevku: Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, januar 2017. 33 Slika 9. Delež koncesij med zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije po statističnih regijah, januar 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Slika 10. Zaposleni s koncesijsko pogodbo v patronažnem varstvu Slovenije po poklicni skupini, januar 2017 (deleži) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) 34 Slika 11. Število zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije s koncesijsko pogodbo po poklicni skupini in po statistični regiji, januar 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Slika 11 nazorno prikazuje zastopanost poklicnih skupin med koncesionarkami patronažnega varstva po posameznih statističnih regijah. Po podatkih v goriški SR v letu 2017 ni bilo registrirane koncesije za patronažno dejavnost (Slika 9 in Slika 11). 2.3.4. Specializacije v patronažnem varstvu Slovenije Po podatkih je bilo v letu 2017 med zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenje samo devet oseb, ki so imele opravljeno specializacijo iz patronažne zdravstvene nege. Po podatkih ima pridobljeno specializacijo šest diplomiranih medicinskih sester in tri višje medicinske sestre. Tudi med zaposlenimi, ki izvajajo patronažno dejavnost na osnovi koncesijske pogodbe, sta dve z opravljeno specializacijo, in sicer ena višja medicinska sestra v UE Ljubljana in ena diplomirana medicinska sestra v UE Maribor. Po številu specializacij iz patronažne zdravstvene nege izstopa podravska SR oziroma UE Maribor, kjer je zaposlenih kar pet diplomiranih medicinskih sester, ki so opravile specializacijo. V osrednjeslovenski SR sta zabeleženi dve specializaciji, in sicer po ena v UE Ljubljana in UE Domžale. Po ena specializacija 35 iz patronažne zdravstvene nege je tudi v patronažni dejavnosti UE Ljutomer oziroma v pomurski SR in ena v UE Velenje oziroma v savinjski SR. 2.3.5. Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije Preskrbljenost prebivalcev je izračunana glede na zatečeno stanje oziroma glede na izobrazbo in aktivnosti, ki jih zaposleni v patronažnem varstvu izvajajo. Tako smo ločeno prikazali preskrbljenost prebivalcev z diplomiranimi medicinskimi sestrami in tehniki zdravstvene nege. Slika 12 prikazuje podatke o tem, za koliko prebivalcev posamezne SR skrbi ena diplomirana medicinska sestra. V patronažnem varstvu Slovenije je strokovni normativ za diplomirano medicinsko sestro v povprečju prekoračen za 15,7 %. Rezultati kažejo na velike razlike med regijami. Tako ena diplomirana medicinska sestra v pomurski SR skrbi za dobro tretjino več prebivalcev kot jih predvideva strokovni normativ oziroma za 440.000 prebivalcev več od državnega povprečja. Po številu prebivalcev krepko presegajo strokovni normativ tudi patronažne medicinske sestre v savinjski, obalno-kraški, osrednjeslovenski in zasavski regiji. 36 4000,0 3406 3398 3500,0 3329 3193 3202 2966 3000,0 2829 2922 2725 2692 2680 2523 2500,0 2219 2000,0 1500,0 1000,0 500,0 PO PO KOROŠ SA ZA PO JUGOV OS GORE PRIMO GOR OB SL M D VINJ S S R A OVE URSK R A A E A V VS D NJ IŠ LNO- VS K S Z N K N A SK K K H RSK J S A IJ A K A A A O E K K A A D S A O- R N LOVE A A NO Š S KA LOV N TRA SK E A NJ N S IJ K A A Slika 12. Število prebivalcev na DMS zaposleno v patronažnem varstvu po statističnih regijah Slovenije, januar 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Centralni register prebivalcev, Statistični urad RS, prebivalci na dan 1. julij 2016 Nasprotno pa v patronažnem varstvu koroške SR, patronažne medicinska sestre po številu prebivalcev na eno diplomirano medicinsko sestro, niti ne dosežejo strokovnega normativa. Po podatkih v povprečju v tej regiji ena diplomirana medicinska sestra skrbi za 281 oseb manj kot to določa normativ oziroma za 747 manj od državnega povprečja. Pod povprečjem delujejo diplomirana medicinska sestra v podravskem, goriškem, posavskem, gorenjskem, jugovzhodnem in primorsko-notranjskem patronažnem varstvu. 37 203654 205000 155000 117931 105000 71010 71336 55000 16921 6813 8787 7183 15139 16300 13148 11319 16002 5000 PO PO K SA Z PO J OS G PR G OB SL OR AS UG OR OR M DRA VIN OVE AV SA R IM A UR OŠ OV E E I LN J D O ŠK SK VSK N N SK VSK KA SK Z N J R A O- A HO J IJ E SK SK A A A KR A A DN SL A O- OVE * A A S N ŠK O A LOV N TR SK ANJ E A N SK IJA A Slika 13. Število prebivalcev na TZN zaposlenega v patronažni dejavnosti po statističnih regijah Slovenije, januar 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Centralni register prebivalcev, Statistični urad RS, prebivalci na dan 1. julij 2016 Preskrbljenost prebivalcev s tehniki zdravstvene nege v patronažni dejavnosti Slovenije je precej drugačna kot preskrbljenost z diplomiranimi medicinskimi sestrami. Tako v gorenjski regiji nimajo zaposlenih tehnikov zdravstvene nege, v goriški in koroški imajo le po enega ter v jugovzhodni le dva v celotni regiji. Število prebivalcev na enega tehnika zdravstvene nege je še najbliže strokovnemu normativu v pomurski, zasavski in savinjski SR. Preskrbljenost prebivalcev s tehniki zdravstvene nege je identična neustreznemu zaposlovanju predstavnikov iz omenjene poklicne skupine, kar je predstavljeno v poglavju o kadrovski strukturi zaposlenih v patronažni dejavnosti Slovenije. Zaposlenost tehnikov zdravstvene nege po posameznih upravnih enotah in SR je natančnejše prikazana na spletni strani: http://www.nijz.si/sl/podatki/evidenca-patronazne-zdravstvene-nege v prispevku: Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, januar 2017. Tudi za leto 2017 smo pripravili izračun o tem, kakšna je dostopnost prebivalcev do storitev patronažne dejavnosti v Sloveniji, glede na vse zaposlene v patronažnem varstvu, ne glede na izobrazbo (Slika 14). Povprečna preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti Slovenije je po vseh statističnih regijah presenetljivo blizu kadrovskemu normativu za diplomirane medicinske sestre (2.500 prebivalcev na eno diplomirano medicinsko sestro). Gorenjska SR za 13 % presega državno povprečje 38 v številu prebivalcev na zaposlenega v patronažni dejavnosti, sledita ji osrednjeslovenska (7 %) in goriška (5 %) SR. Nasprotno je pod državnim povprečjem v številu prebivalcev na zaposlenega v patronažni dejavnosti kar sedem SR v Sloveniji. Prednjačita koroška in posavska SR s 14 % pod državnim povprečjem. Sledita jima zasavska z 12 % in pomurska z 9 %. Pod povprečjem v številu prebivalcev na zaposlenega v patronažni dejavnosti so tudi v podravski, savinjski in primorsko-notranjski SR. 3000 2829 2800 2594 2676 2621 2573 2600 2450 2502 2391 2400 2271 2347 2152 2210 2163 2200 2000 1800 1600 1400 1200 1000 PO PO K S Z P J OS GOR P GOR OBA S OROŠ A A O UGOV RIMO L M D VINJ S OVE A S RE URSK R A E I LNO A V VS D N Š VS K S S Z NJ RSK K N A K K J A A K H IJ E S - A K A A O K K A A D SL A O- RA N OV * A NO Š S E KA LOV NSK TRA E A NJ N S IJ K A A Slika 14. Število prebivalcev na zaposlenega v patronažni dejavnosti po statističnih regijah Slovenije, januar 2017 (vsi) Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Centralni register prebivalcev, Statistični urad RS, prebivalci na dan 1. julij 2016 39 2.3.6. Razhajanja med številom zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije in številom, ki ga opredeljuje strokovni normativ Na osnovi strokovnega normativa, števila zaposlenih in števila prebivalcev smo ugotovili, da je v patronažnem varstvu Slovenije v letu 2017 primanjkovalo skupaj 414 oseb (33 %). Od tega 130 diplomiranih medicinskih sester glede na strokovni normativ(Slika 16). Bolj zaskrbljujoč je podatek, da bi v patronažnem varstvu Slovenije trenutno lahko zaposlili še 284 tehnikov zdravstvene nege. Upoštevajoč strokovni normativ, to je 5.000 prebivalcev na enega tehnika zdravstvene nege, primanjkuje več kot dve tretjini TZN (Slika 17). JUGOV PR IM OS Z O H R R O ED SK OB D N O- N JE A GOR N PO PO A S O LNO- K SA Z PO S LOVE TR M DR OROŠ VINJ A LOV S E GOR K URSK A SA A N AN R VSK V VS E N JS J I A K SK S N S K K K IJ K Š Š A SK K K A A A A A A A A * A A A 10,0 3,6 0,0 -0,3 -3,5 -4,1 -3,0 -3,2 -10,0 -6,2 -5,0 -9,5 -6,5 -11,3 -10,1 -12,3 -10,6 -13,2 -12,6 -20,0 -22,0 -22,6 -30,0 -26,9 -26,5 -40,0 -40,7 -50,0 -45,3 -47,2 -60,0 -70,0 manjkajoče št. DMS manjkajoče št.ZT -74,6 -80,0 Slika 15. Manjkajoče število zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in po statističnih regijah, januar, 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) Centralni register prebivalcev, Statistični urad RS, prebivalci na dan 1. julij 2016 40 Rezultati kažejo, da so trenutne potrebe po diplomiranih medicinskih sestrah regijsko različne, medtem, ko je pomanjkanje tehnikov zdravstvene nege prisotno prav v vseh SR in v vseh patronažnih varstvih (slika 15). Pomankanje diplomiranih medicinskih sester nad državnim povprečjem je v pomurski, savinjski, zasavski, osrednjeslovenski in obalno-kraški SR. Po podatkih najbolj izstopata pomurska in obalno-kraška SR, kjer glede na strokovni normativ, primanjkuje kar dobra četrtina diplomiranih medicinskih sester. V ostalih sedmih SR je primanjkljaj precej nižji od državnega povprečja. V Koroški SR število zaposlenih diplomiranih medicinskih sester (za 3,6) presega strokovni normativ, hkrati pa imajo v celotni regiji zaposlena zgolj enega tehnika zdravstvene nege. Slika 16. Delež zaposlenih DMS in delež potrebnih zaposlitev DMS v patronažnem varstvu Slovenije, upoštevajoč kadrovski normativ, januar 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) 41 Slika 17. Delež zaposlenih TZN in delež potrebnih zaposlitev TZN v patronažnem varstvu Slovenije, upoštevajoč kadrovski normativ, januar 2017 Vir podatkov: Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov-RIZDDZ (NIJZ 16) 42 3. RAZPRAVA 3.1. IZVAJALCI PATRONAŽNE ZDRAVSTVENE NEGE V SLOVENIJI Med zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije jih ima 84 % višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Mednje sodi sedem različnih poklicnih skupin, ki v praksi kompetentno opravljajo delo diplomirane medicinske sestre (glejte opombo). Skupina tehnikov zdravstvene nege je med zaposlenimi v patronažnem varstvu zastopana v 16 % in jo sestavljajo tehniki zdravstvene nege, babice in bolničarji negovalci. Rezultati so pokazali, da so po statističnih regijah velike razlike v številu in strukturi zaposlenih v patronažni dejavnosti. V gorenjski SR v patronažnem varstvu nimajo zaposlenega tehnika zdravstvene nege, v goriški in koroški regiji imajo zaposlenega zgolj po enega tehnika zdravstvene nege, v jugovzhodni Sloveniji pa sta zaposlena dva tehnika zdravstvene nege v celotni regiji. Glede na strokovni normativ je sedanje razmerje med diplomiranimi medicinskimi sestrami in tehniki zdravstvene nege neustrezno in nikakor ne v skladu s teoretičnimi stališči stroke, kot jih že vrsto let navajajo v različnih strateških dokumentih. Po strokovnem normativu naj bi bilo razmerje dve proti ena v korist diplomirane medicinske sestre, namesto sedanjih 5,4 prot ena, kot je povprečje za Slovenijo. Razmerju med diplomirano medicinsko sestro in tehnikom zdravstvene nege kot ga je opredelila patronažna stroka, se v povprečju najbolj približajo v pomurski, zasavski in savinjski regiji. Vendar je treba omeniti, da je v pomurski regiji kljub idealnemu povprečnemu razmerju med diplomiranimi medicinskimi sestrami (2) in tehniki zdravstvene nege (1) natančnejša analiza pokazala, da so razmere po upravnih enotah pomurske regije zelo nasprotujoče. Tako je v patronažni dejavnosti UE Ljutomer zaposlenih več tehnikov zdravstvene nege (5) kot diplomiranih medicinskih sester (2) in je razmerje 0,4 diplomirane medicinske sestre na enega tehnika zdravstvene nege. Nasprotno se v isti regiji soočamo s patronažnim varstvom UE Murska Sobota, kjer negovalni tim sestavljajo 4,2 diplomirane medicinske sestre in en tehnik zdravstvene nege. Rezultati so pokazali, da so razlike v strukturi in številu zaposlenih po upravnih enotah, še mnogo večje kot po statističnih regijah. Preračunano na patronažna varstva po upravnih enotah je v državi dobrih 44 % patronažnih varstev, kjer v patronažni dejavnosti sploh nimajo zaposlenega tehnika zdravstvene nege. V tem primeru ne moremo govoriti o tako imenovanem patronažnem negovalnem timu, saj diplomirane 43 medicinske sestre izvajajo patronažno zdravstveno nego v celoti. Več kot očitno je, da je patronažna stroka problem prevelikega števila prebivalcev na zaposlenega oziroma problem preobremenjenosti, reševala z dodatnim zaposlovanjem diplomiranih medicinskih sester. Enostransko kadrovanje je v nasprotju s smernicami stroke, ker taka kadrovska zasedba ne dovoljuje delitve dela znotraj negovalnega tima v patronažni dejavnosti. Iz rezultatov je razvidno, da se kadrovanje v patronažni dejavnosti ni opiralo niti na strokovne smernice niti ne na zdravstveno statistične kazalnike. Na neustrezno kadrovsko politiko v patronažnem varstvu Slovenije na NIJZ opozarjamo že vrsto let (http://www.nijz.si/podatki/evidenca-patronazne- zdravstvene-nege). Tako smo že leta 2010 stroko opozorili na neustrezno razmerje med diplomiranimi medicinskimi sestrami in tehniki zdravstvene nege (štiri proti ena), ki pa se je do 2017 še poslabšalo. V primerjavi z letom 2010 se je število tehnikov zdravstvene nege zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije dodatno zmanjšalo, in sicer z 166 na 129, medtem ko se je število diplomiranih medicinskih sester povečalo z 654 na 696 zaposlenih. Ob tem pa ni nezanemarljiv podatek, da se delež preventive dejavnosti v okviru patronažnega varstva v tem obdobju ni povečal. Nasprotno, preventivna patronažna dejavnost, ki jo lahko izvaja zgolj diplomirana medicinska sestra, je iz leta v leto bolj okrnjena in usmerjena pretežno le še v preventivne obravnave novorojenčkov in otročnic. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi. Ocenjujemo, da tako velik razkorak v razmerju med diplomirano medicinsko sestro in tehnikom zdravstvene nege samo še potrjuje naša predvidevanja, da se še vedno kadruje brez upoštevanja strokovnih smernic in normativov. Stroki patronažne zdravstvene nege so strokovne smernice poleg demografskih podatkov in zdravstveno-statističnih kazalnikov pomembna podlaga za načrtovanje dela in politike kadrovanja, saj je delovno okolje patronažnih medicinskih sester vezano na terensko območje s pripadajočimi prebivalci. Vodje patronažnih varstev naj bi konstantno spremljale potrebe prebivalcev pripadajočih geografskih območji in aktualne kadrovske razmere v timu. Pomembno je pravočasno ukrepanje in aktiven pristop že pri oblikovanju razpisnih pogojev za potencialne sodelavce. 44 3.2. STAROST ZAPOSLENIH V PATRONAŽNI DEJAVNOST PO POKLICNIH SKUPINAH Med zaposlenimi v patronažni dejavnosti so najstarejše socialne delavke, ki so v povprečju stare 58 let, sledijo jim babice, ki so v povprečju stare 56 let in višje medicinske sestre s54 leti. Med najmlajše sodijo diplomirane babice, ki so v povprečju stare 35 let. Po podatkih je bila v letu 2017 najmanjša diplomirana babica stara 27 let. Magistrice zdravstvene nege so v povprečju stare 41 let, diplomirane medicinske sestre pa imajo v povprečju 43 let. Najmlajša diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je bila v letu 2017 stara 25 let. Po statističnih regijah je starost zaposlenih v patronažnem varstvu zelo različna. Po podatkih so zaposleni v patronažni dejavnosti posavske, obalno-kraške, primorsko-notranjske in zasavske statistične regije med najstarejšimi v Sloveniji ter krepko presegajo povprečni delež zaposlenih, ki so starejši od 50 let. Po podatkih so najmlajši med zaposlenimi v patronažnem varstvu koroške statistične regije. Očitne so tudi razlike med posameznimi upravnimi enotami, čeprav je v patronažnih varstvih po upravnih enotah med zaposlenimi dobrih 44 % takih, ki so starejši od 50 let. Vsekakor je treba omeniti, da je v nekaterih upravnih enotah (npr. Krško , Idrija, Izola in Laško) delež zaposlenih, ki so že bili stari 50 let in več, zelo visok in presega 80 %. Tesno jim sledijo upravne enote Kočevje, Ilirska Bistrica, Mozirje in Sežana, kjer je delež, zaposlenih v patronažni dejavnosti, starejših od 50 let večji od 70 %. Ugotovitev, da je povprečna starost zaposlenega v patronažnem varstvu Slovenije 46 let in da je med zaposlenimi 26 % starejših od 55 let je pomembna za pravočasno načrtovanje zaposlovanja ter usposabljanja bodočih kadrov v patronažni dejavnosti, tako poklicne skupine diplomiranih medicinskih sester kot že tako ali tako podhranjene skupine tehnikov zdravstvene nege. V povprečju so slednji stari 46 let, čeprav je bil v letu 2017 najmlajši med njimi star 20 let. Izvajanje patronažne zdravstvene nege je strokovno zahtevno in odgovorno ter zahteva poleg strokovnega znanja tudi ustrezne delovne izkušnje. Ugotovitve o relativno nizki starosti najmlajših predstavnikov poklicnih skupin so za stroko zelo pomembne. Z gotovostjo lahko trdimo, da sta leto ali dve delovnih izkušenj absolutno premalo za samostojno delo na terenu. Tudi zato bi morala stroka pripraviti enotne kriterije za zaposlovanje v patronažnem varstvu in jih v praksi dosledno izvajati. 45 3.3. IZVAJANJE PATRONAŽNE ZDRAVSTVENE NEGE NA OSNOVI KONCESIJSKE POGODBE Po podatkih je v patronažnem varstvu Slovenije zaposlenih 113 koncesionark. Ugotavljamo, da so koncesije za izvajanje patronažne zdravstvene nege regijsko zelo različno zastopane. Po številu izdanih koncesij močno prednjači posavska SR, saj je med izvajalkami patronažne dejavnosti skoraj polovica koncesionark. Nad državnim povprečjem (13,7 %) so še podravska, gorenjska, obalno-kraška in zasavska SR. Zgolj po dve koncesiji v regiji imajo v primorsko-notranjski in koroški regiji. Po podatkih za leto 2017 v goriški regiji ni bilo podeljene koncesije za izvajanje patronažne dejavnosti. Kar 96 % koncesionark ima visoko ali višjo izobrazbo, samo 4 % koncesij v patronažnem varstvu Slovenije je podeljenih tehnikom zdravstvene nege. V patronažni dejavnosti Slovenije se delež koncesij v primerjavi z letom 2014 ni spremenil. 46 3.4. ZAPOSLENI V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE IN SPECIALIZACIJE IZ PATRONAŽNE ZDRAVSTVENE NEGE Kljub temu da stroka v smernicah navaja, da specifično in odgovorno terensko delo zahteva še dodatno usposobljenost diplomiranih medicinskih sester oziroma klinično specializacijo iz področja patronažne zdravstvene nege, je v praksi drugače. Po dostopnih podatkih ima zanemarljivo malo zaposlenih v patronažnem varstvu Slovenije opravljeno specializacijo oziroma podiplomsko izobraževanje s področja patronažne zdravstvene nege. Ugotovili smo, da ima v Slovenije vsega skupaj le slab odstotek zaposlenih specializacijo iz patronažne zdravstvene nege. 47 3.5. DOSTOPNOST PREBIVALCEV SLOVENIJE DO STORITEV PATRONAŽNE DEJAVNOSTI Preskrbljenost prebivalcev z zaposlenimi v patronažni dejavnosti je adekvatna zaposlenosti po poklicnih skupinah, zato nas dobljeni rezultati niso presenetili. Preskrbljenost prebivalcev z osebjem zaposlenim v patronažnem varstvu Slovenije je po statističnih regijah zelo različna. Še večje razlike so po posameznih upravnih enotah, ki so prikazane v dokumentu Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, januar 2017 na NIJZ spletni strani: http://www.nijz.si/sl/podatki/evidenca-patronazne-zdravstvene-nege V Sloveniji povprečno ena diplomirana medicinska sestra skrbi za 466 prebivalcev več kot to določa strokovni normativ. Zato ocenjujemo, da je v povprečju preskrbljenost prebivalcev z diplomiranimi medicinskimi sestrami v patronažni dejavnosti Slovenije relativno dobra, vsekakor pa se iz leta v leto izboljšuje. Vendar je treba omeniti regijske razlike in razlike po upravnih enotah, saj število prebivalcev na diplomirano medicinsko sestro, zaposleno v patronažni dejavnosti, zelo variira. Med SR kjer je strokovni normativ za diplomirane medicinske sestre najbolj presežen, sodijo pomurska, savinjska, obalno-kraška, osrednjeslovenska in zasavska statistična regija. V koroški regiji pa se tako kot že vrsto let, tudi v letu 2017 srečujemo z obratno situacijo, kjer je število prebivalcev na diplomirano medicinsko sestro celo manjše kot ga predvideva strokovni normativ. Pomanjkljivo zaposlovanje tehnikov zdravstvene nege v patronažnem varstvu se odraža tudi v dostopnosti prebivalcev do storitev tehnikov zdravstvene nege. Ugotavljamo, da je v patronažni dejavnosti Slovenije zelo slaba preskrbljenost prebivalcev Slovenije s tehniki zdravstvene nege. V nobeni od SR število prebivalcev na enega tehnika zdravstvene nege ni niti blizu strokovnemu normativu, čeprav je prav tako suveren član negovalnega tima patronažne zdravstvene nege. Po podatkih je strokovni normativ za tehnike zdravstvene nege ustrezen samo v patronažni dejavnosti UE Celje, Velenje in Trbovlje. V patronažnih varstvih UE Lendava, Ljutomer in Laško pa je število prebivalcev celo nekoliko manjše kot ga določa strokovni normativ. Zatečeno stanje in dobljeni rezultati potrjujejo, da je bilo tako v preteklosti kot tudi še sedaj, zaposlovanje tehnikov zdravstvene nege v patronažnih varstvih nezadostno. V Sloveniji imamo patronažna varstva, kjer tehnika zdravstvene nege sploh niso zaposlovali oziroma v nekaterih patronažnih varstvih so jih zaposlovali zgolj sporadično. Mednje sodijo patronažna varstva goriške, gorenjske, koroške in jugovzhodne SR. S problematiko neustrezne kadrovske strukture je bila patronažna stroka seznanjena že v preteklosti, vendar se na to ni odzvala in ustrezno ukrepala. Ugotovili smo, da se je v primerjavi z letom 2010, preskrbljenost z diplomiranimi medicinskimi sestrami v patronažni dejavnosti Slovenije v povprečju izboljšala, medtem ko je preskrbljenost z zaposlenimi tehniki zdravstvene nege iz leta v leto slabša. 48 (http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podatki/podatkovne_zbirke_raziskave; v prispevku: Zaposlovanje v patronažnem varstvu Slovenije v letih od 2010 do 2016). Ugotovitev, da je v letu 2017 povprečna preskrbljenost prebivalcev z (vsemi) zaposlenimi v patronažnem varstvu Slovenije enaka strokovnemu normativu za diplomirane medicinske sestre, posredno potrjuje trend zaposlovanja v preteklosti, to je enostransko zaposlovanje predstavnic poklicne skupine diplomiranih medicinskih sester. 49 3.6. NESKLADJE MED ŠTEVILOM ZAPOSLENIH V PATRONAŽNEM VARSTVU SLOVENIJE LETA 2017 IN STROKOVNIM NORMATIVOM Rezultati so pokazali, da je bilo v letu 2017 patronažno varstvo Slovenije v povprečju kadrovsko podhranjeno za 33 %. Ob upoštevanju strokovnega normativa po poklicni skupini smo ugotovili, da je v letu 2017 v povprečju primanjkovalo 15,7 % diplomiranih medicinskih sester. Veliko večje in nerazumno je neskladje med dejanskim številom zaposlenih in številom potrebnih tehnikov zdravstvene nege v patronažnem varstvu Slovenije. Po podatkih je kar 68,8 % premalo zaposlenih tehnikov zdravstvene nege. Glede na strokovni normativ bi bilo treba v letu 2017 dodatno zaposliti še 284 tehnikov zdravstvene nege. O zaposlovanju bolničarjev negovalcev v patronažnem varstvu praktično še ne moremo govoriti, kljub temu da naj bi bil tudi bolničar negovalec član patronažnega negovalnega tima kot v strateških dokumentih navaja stroka. Vsekakor je treba omeniti regijske razlike, saj se v določenih SR že vrsto let zaposlujejo izključno diplomirane medicinske sestre, kar je v nasprotju s strokovnimi smernicami, niti ni racionalno (http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podatki/podatkovne_zbirke_raziskave; v prispevku: Zaposlovanje v patronažnem varstvu Slovenije v letih od 2010 do 2016). V poročilih o delu patronažnih varstev se že po letu 2000 kažejo spremembe, ki jih med ostalim, pripisujemo tudi staranju prebivalcev. V praksi se to odraža v spremenjenih potrebah po zdravstveni negi in oskrbi pacientov na domu. Predstavnice patronažne stroke so se na novonastale razmere že leta 2006, pod okriljem Ministrstva za zdravje, odzvale z dokumentom: Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom. To je dokument, ki predstavlja izhodišča in strokovno podlago vsem sledečim strokovnim in strateškim dokumentom. Mednje sodi tudi najnovejša Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025. Nemalo zmede je v patronažnem varstvu povzročil dokument Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu, ki ga je leta 2011 oblikovala skupina patronažnih medicinskih sester. Poleg področji delovanja je podrobno opisan patronažni negovalni tim in delovni normativ po poklicni skupini. Potreba po tehniku zdravstvene nege se utemeljuje v sklopu celostnega izvajanja patronažne zdravstvene nege pacienta na domu. Vsebina temelji na predhodno omenjenem dokumentu (Patronažno varstvo, 2006). Vendar se v nadaljevanju dokument osredotoča zgolj na kompetence in aktivnosti poklicne skupine diplomiranih medicinskih sester. 50 Razmere in potrebe po patronažni zdravstveni negi so se od leta 2006, ko je stroka uradno predlagala potrebne dopolnitve v kadrovski strukturi patronažnih negovalnih timov, zaradi lažjega prilagajanja novonastalim potrebam (Patronažno varstvo,2006), drastično spremenile. Vsi kazalniki samo še potrjujejo prepotrebno širitev patronažnega negovalnega tima. Dinamika staranja prebivalstva je zelo hitra in je organizacijo delovanja patronažne dejavnosti že davno prehitela. Staranje prebivalstva prinaša v patronažno zdravstveno nego povečan obseg kurativne dejavnosti, kar je neobhodno potrebno upoštevati pri oblikovanju strategije zaposlovanja. Samo s popolno kadrovsko zasedenostjo in dopolnjeno sestavo patronažnega negovalnega tima, kot ga določajo strokovne smernice, bo mogoče izpeljati nujno potrebno delitev dela po poklicnih skupinah, ki je neobhodno potrebna za obvladovanje spremenjenih razmer in potreb po zdravstveni negi v patronažnem varstvu. 51 4. POVZETEK V patronažnem varstvu Slovenije se še vedno soočamo z velikimi regijskimi razlikami med zaposlenimi v patronažni dejavnosti, tako po številu kot po starosti in strukturi poklicnih skupin. V povprečju se je število zaposlenih diplomiranih medicinskih sester sicer zelo približalo strokovnemu normativu, vendar so opazna regijska odstopanja. Nasprotno po vseh statističnih regijah močno, lahko rečemo kronično, primanjkuje tehnikov zdravstvene nege. Dostopnost prebivalcev do storitev patronažne dejavnosti je adekvatna številu in sestavi zaposlenih glede na poklicno skupino, kar pomeni, da je preskrbljenost z diplomiranimi medicinskimi sestrami neprimerno boljša kot preskrbljenost z zdravstvenimi tehniki. Relativno visok delež strešjih med zaposlenimi kaže na bližnji upokojitveni odliv. To pomeni, da je treba že v naslednjem petletnem obdobju pričeti z aktivnostmi za pravočasno in ustrezno kadrovsko okrepitev. Posnetek stanja zaposlenih v patronažnem varstvu je odraz preteklega kadrovanja, ki je bilo očitno pomanjkljivo načrtovano, predvsem pa brez upoštevanja zdravstveno-statističnih in demografskih kazalnikov ter brez upoštevanja strokovnih smernic. Ker je patronažna dejavnost Slovenije močno obremenjena s starajočo se populacijo, kar neposredno vpliva na vsebino delovanja, je treba nujno postopno načrtovanje in strokovno utemeljiti kadrovsko krepitev. Vsekakor je treba v patronažnem varstvu povečati število zaposlenih tehnikov zdravstvene nege in dodatno zaposlovanje diplomiranih medicinskih sester, tako zaradi upokojitvenega odliva kot približevanja strokovnemu normativu, še predvsem na tistih delih države, kjer že zdaj primanjkuje diplomiranih medicinskih sester. Razmere v praksi in zdravstveno statistični kazalniki narekujejo, da je skrajni čas, da patronažni negovalni tim zaživi v praksi in ni le mrtva črka na papirju. Predhodno je treba dopolniti nabor aktivnosti in kompetenc za vse poklicne skupine zaposlenih, ki se vključujejo v izvajanje patronažne dejavnosti. Samo tako se bo patronažno varstvo uspešno soočilo z vsemi spremembami in izzivi, ki jih prinašata strokovni razvoj medicinske tehnologije in zdravstvene nege, kot tudi hitremu naraščanju deleža starejših. 52 Opomba: DMS: v analizi so v kategorijo DMS vključene predstavnice/ke poklicnih skupin: diplomirane medicinske sestre, magistrice zdravstvene nege, višje medicinske sestre, profesorice zdravstvene vzgoje, diplomirane babice, organizatorji dela in socialni delavci. TZN: v analizi skupina TZN vključuje predstavnice/ke poklicnih skupin: vse zaposlene s srednjo zdravstveno izobrazbo, babice in bolničarja negovalca. Viri: 1. Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom, Ministrstvo za zdravje, 2006 2. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008−2013 3. Strategija razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020 4. Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS, št. 23/05-prečiščeno besedilo. 5. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list RS, št. 100/05-prečiščeno besedilo. 6. Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni Uradni list RS, št.19/98, 47/98, 26/2000, 67/2001, 33/2002 37/2003, 117/2004 in 31/2005. 7. Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, 2011 8. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016−2025 9. Zaposleni v patronažnem varstvu Slovenije, januar 2017 na NIJZ spletni strani: http://www.nijz.si/sl/podatki/evidenca-patronazne-zdravstvene-nege 10. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi (Letopis 2015, 2016) 11. Zaposlovanje v patronažnem varstvu Slovenije v letih od 2010 do 2016; http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podatki/podatkovne_zbirke_raziskave; 12. Patronažna dejavnost v obdobju od 1999 do 2013; www.nijz.si/sl/podatki/evidenca-patronazne- zdravstvene-nege 53