poštnina p!a*ann v gotovini Leto IX., St. 51 Upiavmstvo l. ju t) i ]ana. Knafljeva 6 — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Ineeratni oddelek: Ljubljana. Selen* burgova ul. — Tel 3492 tn 2492 Podružnica Maribor Grajski trg 7. TeiefoD St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri leolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baurn-?artnerja. .) Ljubljana, ponedeljek 19. decembra 1938 Cena 2 Din Ponedeljska Izdaja »življenje In svet44 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva al. 5. Telefon St 3122. 3123 3124. 3125 tn 312«. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.* mesečna Maribor Grajski trg M. T. Telefon St 2455. Celje. StrossmajrerJeva uL L Tel 65. Rokopisi s« ne vračajo. — Oglasi po tarifu. BOŽIČNO PREMIH JE V ŠPANIJI? Francoski bojevniki so dali pobudo za skupno akcijo francoske in angleške vlade - Premirje naj bi trajalo mesec dni Pariz, 18. dec. br. Zveza bivših francoskih bojevnikov je dala pobudo za sklenitev božičnega premirja v Španiji. To premirje naj bi trajalo mesec dni ter naj bi bil v tem času dovoljen v oba španska tabora uvoz živil, obleke in drugih potrebščin za prebivalstvo, ki trpi zaradi nastopajoče zime v enem in drugem taboru veliko pomanjkanje. Zlasti pa je želja francoskih bojevnikov, da bi se v tej dobi ustavilo vsaj zločinsko bombardiranje civilnega prebivalstva v nezaščitenih krajih, ker so baš v zadnji dobi Francovi letalci zopet bombardirali celo vrsto vasi v zaledju Mrzel val je zajel j vso državo Beograd, 18 dec. p. Vremenska po-etaja v Beogradu poroča, da je val mraza, Iti prihaja z Urala, zajel danes vso državo. Temperatura je povsod padla globoko pod ničlo, na odprtih ravninah pa je živo srebro zaradi mrzlih severnih vetrov zdrknilo na 20 stopinj pod ničlo. Celo v Primorju. kjer so bili o božiču navadno lepi sončni dnevi, je zavladal nenavaden mraz. Dubrovnik je bil danes kakor izumrl, ker je pihal oster veter in so se ljudje tiščali okrog ognjišč, ker imajo v malokateri hiši peči. V južni Srbiji ter v bosanskih planinah pa že dva dni močno sneži. V Bitolju !n okolici je zapadlo že nad en meter snega. Nenavadno hud mraz je povzročil težave tudi v prometu. Skoro vsi vlaki na glavnih progah imajo zamude. Hud mraz po vsej Evropi Varšava, 18. decembra. AA. Na področju vzhodnih Karpatov je bilo včeraj 30 stopinj mraza. Skoro vse reke so zamrznjene ter pokrite z visokim ledom in je moral biti na njih prekinjen vsak promet. Varšava, is. dec. AA. Havas; Mrzli Eračni val še vedno prevladuje nad Poljsko. Danes je bilo v Varšavi 18 stopinj pod ničlo, v Vilmi pa 28 stopinj mraza. V Gdansku je zaradi velikega mraza za tekaj časa skoro popolnoma zastal ves promet. Tokrat so v teh krajih prvič videli polarno svetlobo. Budimpešta, 18. decembra. Mrzel zračni val je prodrl preteklo noč v Podunavje. Po vsej Madžarski divjajo snežni viharji. Temperatura je povsod padla na 10—15 stopinj pod ničlo. Pariz, 18 dec. br. Mrzli val je zajel danes tudi Francijo. Razen francoske riviere, kjer vlada še vedno toplo pomladansko vreme, je temperatura povsod drugod v Franciji zelo padla in je znašala danes 5 do 10 stopinj pod ničlo. V Parizu je bilo danes 6 stopinj pod ničlo, kar je izredno redek primer Ta nenavadni mraz je imel rz posledico, da so bili danes popolnoma prazni vsi izletniški vlaki, ki so bili sicer vsako nedeljo nab:to polni. Milan, 18 dec br V vsej severni Italiji je padla dsnes temperatura pod ničlo. V severnejših pokrajinah je znašala celo do 15 stopinj pod ničlo. V Udinah je neki irtarček celo zmrznil. London, 18. decembra. AA. V Veliki Britaniji vlada povsod hud mraz. in povzročili med civilnim prebivalstvom pravcati pokol. Za svojo akcijo so francoski bojevniki zainteresirali tudi francosko in angleško vlado. Za to akcijo sta se zavzela tudi canterbourijski nadškof in pariški kardinal, ki sta oba intervenirala v zunanjem ministrstvu ter izrazila željo, naj bi Anglija in Francija oficielno podvzeli korake v Barceloni in Burgosu za sklenitev premirja preko božičnih in novoletnih praznikov. Francoski zunanji minister Bonnet je imel včeraj v tej zvezi daljši razgovor s predsednikom | zveze bojevnikov Rivoleom in je o isti stvari razpravljal tudi s pariškim nadškofom kardinalom Verdierom. Kakor se doznava, sta francoska in angleška vlada v načelu pristali na ta predlog in bosta storiii potrebne korake v Barceloni in Burgosu. Pariški listi poročajo, da je republikanska vlada voljna pristati na premirje, da pa izražajo v Francovem taboru razne pomisleke, češ da bi se moglo to premirje zlorabljati ter da bi republikancem med božičnimi darili pošiljali tudi topove, letala in m uničijo. Italija In Nemčija želita veliko in močno Madžarsko Novi madžarski zunanji minister Csaky o mednarodnem položaju Madžarske Budimpešta, 18. dec. br. Zunanji minister grof Csaky je govoril danes na shodu vladne stranke V svojem govoru je razpravljal predvsem o zunanji politiki Madžarske. Naglasil je, da ostanejo smernice madžarske zunanje politike nespremenjene Nacionalna in socialna politika postavljata Madžarsko ob stran osi Rim - Berlin. Madžarski se ni bati, da bi igrala pr] tem kako podrejeno vlogo, marveč ji baš ta politika daje možnost, da svoje mednarodne pozicije čim bolj okrepi. Hitler in Mussolini sta ponovno Izjavila, da je velika in močna Madžarska v interesu Nemčije in Italije. Prijateljstvo Madžarske do Poljske se je v zadnjem času še bolj poglobilo, z ostalimi sosednjimi državami pa skuša Madžarska doseči normalne odnošaje če se to še ni doseglo, ni krivda na strani Madžarske Rim, 18. dec. br. Italijanski zunanji minister grof Ciano }e danes dopoldne odpotoval na oficijelnl obisk v Budimpešto. Uradno poročilo pravi, da hoče s tem obi- skom vrniti svoječasnl obisk madžarskega zunanjega ministra Kanye v Rimu Italijanski listi pišejo v zvezi s tem o nadaljnji poglobitvi političnih, gospodarskih in kulturnih odnošajev med Italija Nemčijo tn Madžarsko. »Voce d' Italia« ugotavlja da je madžarska zunanja politika zasnovana na solidarnosti z osiščem Rim - Berlin Zato ni dvoma, da se bodo sedanji odnošaji Madžarske z Rimom in Berlinom še znatno poglobili in da se bo to sodelovanje razširilo tudi na prijateljsko Jugoslavijo. Docela naravno je. da bo Madžarska spravila v sklad s stališčem Rima in Berlina tudi svoje stališče glede Društva narodov in glede borbe proti boljševizma Budimpešta, 18 decembra. AA DNB: »Pester Lloyd« s simpatijam! pozdravlja obisk grofa Ciana na Madžarskem in pravi Madžarska vidi v edinosti tn solidarnosti osi Rim - Berlin ne samo element evropske in lastne politike, pač pa tudi cilj, za katerega uresničenje bo Madžarska zvesto sodelovala. Hitler pripravlja novo presenečenje Za novo leto namerava predlagati sklenitev četvornega pakta in kvalitativno omejitev oboroževanja Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Hud mraz po vsej državi. Prevladovalo bo oblačno vreme ter bo skoro povsod snežilo V Podunavju košava in precej jasno London, 18. dec. AA. (Havas). »Sunday Dispatch« poroča, da Hitler pripravlja za novo leto novo presenečenje. List piše, da se bo Hitler zavzel za to, da se skliče konferenca za razorožitev. Diplomatski urednik ?>Sunday Dispatcha« piše takole: Hitler namerava Franciji, Angliji in Italiji predlagati sklenitev četvornega pakta z namenom, da se kvantitativno omeji oboroževanje. Ta omejitev naj bi se nanašala na vse vrste orožja. Oborožitev z letali bi bila tudi omejena na takšni podlagi, ki bi bila za Nemčijo ugodna. V svojem komentarju piše omenjeni list: Neki narodno socialistični voditelji hočejo zadat! nov udarec vzhodni Evropi. Hitler pa želi pred tem pripraviti Francijo In Anglijo na to stvar. Hotel bi se predsem prepričati, ali je angleška oborožitev čisto defenzivna ln ne ofenzivna. Kapitan Wiedem««n. ki bo prispel v London v začetku Januarja, bo imel dolžnost ugotoviti, kaj bo reklo angleško javno mnenje na ta nemški predlog. Predsednik Suzorja podal ostavko Zagreb. 18 dec o. Predsednik Suzorja Marko Bauer ie danes podal ostavko. O vzrokih bo obvestii javnost s posebnim obvestilom, čim bo ostavka sprejeta* Stoletnica vojno sanitetne službe Beograd. 18 dec p Naše vojaško bolni-i5arstvo je proslavilo danes dva znamenita jubileja- lOOletnico obstoja vojne sanitete in 301etnico obstoja glavne vojne bolnice v Beogradu K proslavi so se zbrali najvišji predstavniki vojno sanitetne službe, navzoči pa so bili tudi mnogi drugi odličniki z zastopnikom Nj Vel. kralja na čelu Pri tej priliki je bil v parku vojne bolnicf odkrit spomenik ustanovitelju in zasluž nemu organizatorju naše vojne sanitetn slu?be generalu dr. Vladanu Djordieviči Svečanosti so prisostvovali tudi predstav niki medicinske fakultete. Akademije zna nosti ter raznih nacionalnih organizacij Ustanovitev * jahalnega saveza Beograd, 18 dec br Na pobudo raznih organizacij ki se bavijo z jabaln:m športom in s pospeševanjem konjereje, je bil danes v Beogradu osnovan Jahalni save7 kraljevine Jugoslavije. Glavna skupščina jc bila v Oficirskem domu. Za predsednika saveza je bil izvoljen komandant konjenice x Beogradu general Nedelj kovič. Japonska vlada pred ostavko? Japonska je zašla zaradi vojne na Kitajskem v težaven položaj Tokio, 18. dec. AA. RazSirfU so se glasovi, da je Japonska vlada za&la v težaven položaj. Z ozirom na finančno stanje, kakor tudi na počasne bojne operacije na Kitajskem se ta kriza vlade ne zdi nemogoča. Zatrjujejo, da bo moral sedanji ministrski predsednik Konoje zapustiti svoj položaj. Težava pa je v tem, ker bi bilo treba najti osebnost, ki bi podaljšala sedanji vladi življenje. Prihodnji teden bo brez dvoma o tem prišlo do odločitve. Toldo, 18. dec. AA. (Reuter). »Asahl Sinbun« napada USA, ker odobravajo kitajski finančne transakcije. Japonci smatrajo, da kredit, ki je bil odobren Kitajski, služil temnim ciljem, ker omogoča maršalu Cangkajšku Se nadaljno vojskovanje z Japonci. List izraža prepričanje, da odobritev posojila Kitajski pomeni demonstracijo proti Japoncem v zvezi z zahtevo, da se izvaja na Kitajskem »politika odprtih vrat«. Mussolini je v govor Napovedanih izjav o mednarodnem položaju ni bilo Rim, 18. dec. br. Italijanski ministrski ledsednik Mussolini je imel dam« na oto-u Sardiniji pri slavnostni otvoritvi nove aselbine Carbonije govor, ki so ga v po-itičnih in diplomatskih krogih pričakovali veliko napetostjo, ker so napovedovali važne izjave v zvezi z mednarodnim položajem. Zlasti so pričakovali izjave glede italijanskih aspiracij v Tunisu. Ta pričakovanja pa se niso uresničila. Mussolini ae v svojem govoru sploh ni baviJ z zunanjepolitičnimi in mednarodnimi problemi, marveč je samo podčrtal odločno voljo Italije, da še bolj izpopolni svoj avtarkijski sistem ter da poštam e v gospodarskem pogledu čim bolj neodvisna od tujine. V govoru, ki ga je poslušalo okrog M) 000 ljudi, je Mussolini naglasil, da je na tem mestu, kjer je sedaj zgrajena moderna naselbina, bilo Se gred letom dni ognjišče malarija line nove naselbine kale njen izvor in njen pomen. Italijanski premog po kvaliteti prav nič ne zaostaja za tujim. Cerbonija iteje danes 12.000 prebivalcev, tod« že čez leto dni jih bo imela 24.000 Na današnji dan pred tremi leti ao Italijani žrtvovali svoje poročne prstane, da bi na ta način izrazili odpor Italije proti sankcijam. Narod, ki je sposoben takih žrtev, se nima ničesar bati ln lahko mirno gleda v bodočnost. Po svečanosti je Mussolini odpotoval zaj v Rim. Finska brez dolgov WASHINGTON, t. lea AA. Finska se je sedaj popolnoma osvobodila vseh vojnih dolgov in to je tudi dolgov napram USA. Včeraj je finska vlada plačala zadnji ostanek dolga v višini 233.933 dolarjev« Naraščajoče zanimanje Amerike za Evropo Evropski poslaniki poročajo Rooseveltu o položaju — Veliko važnost pripisujejo sestanku v Rimu Washington, 18. dec. br. Predsednik Roosevelt je posvetil večji del včerajšnjega dne proučevanju mednarodnega položaja. Po sprejemu državnega podtajnika zunanjega ministrstva Wellsa, ki ga je obvestil o najnovejših poročilih iz Evrope in Azije, je Roosevelt sprejel ameriškega poslanika v Londonu eKnnedyja, s katerim je imel zelo dolg razgovor. Obšiino sta razmotrivala o položaju v Evropi Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, je Kenne-dy podal predsedniku Rooseveltu podrobno poročilo, ki zelo pesimistično slika mednarodni položaj v Evropi. Kennedy smatra. da je položaj v Evropi zelo nestabilen in da je računati s tem, da se bo mednarodna napetost še stopnjevala. Zatem je Roosevelt sprejel ameriškega poslanika v Parizu, ki je ^rav tako prišel v Washington poročat o položaju v Evropi Z veliko pozornostjo pričakujejo v ameriških političnih in diplomatskih krogih rezultat razgovora ob priliki obiska angleškega ministr. Evropi Kennedy smatra, da je položaj v Evropi zelo nestabilen in da je računati s tem. da se bo mednarodna napetost 5e bolj stopnjevala Zatem je Roosevelt sprejel ameriškega poslanika v Parizu, ki je prav tako prišel v Washington poročat o položaju v EvropL Z veliko pozornostjo pr;čakujejo v ameriških političnih in diplomatskih krogih rezultat razgovora ob priliki obiska angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina v Rimu. Po sodbi ameriških krogov bo od teh razgovorov v veliki meri odvisen bodoči razvoj položaja v Evropi. Berlin, 18. decembra. AA. »Deutsche Dl-plomatisch Politische Korrespondenz« piše o razpoloženju v Ameriki in pravi, da se zdi. da ameriški državniki nimajo miroljubnih teženj, pač pa si nasprotno prizadevajo, da bi narode na ameriški celini še bolj ločili drugega od drugega. Niti ene prilike ne zamude — piše list — da ne bi napadali in sumničili avtoritativnih držav. Gre za dobro premišljeno sistematsko kampanjo. Sedanja ameriška politika gre za tem. da ustvari ozračje medsebojnega nezaupanja med narodi, da bi na polju gospodarstva ter v želji po kontinentalni nadoblasti dosegla koristi, ki jih sicer ne bi moela nikdar doseči, če ne bi izrabila razpoloženja, ki ga sama ustvaria. Nova politika USA da misliti. Ta politika kaže, da stremi Washineton očividno za tem. da bi šel preko okvira svoje stare politike k novim ciljem. Razkol v francoski socialistični stranki Blum napoveduje ostro borbo svojim nasprotnikom na izrednem kongresu stranke, ki se bo sestal za božične praznike Pariz, 18. dec. br 2e dalje časa sem se govori v političnih krogih o velikem nesoglasju, ki je zavladalo med vodilnimi člani vodstva socialno demokratske stranke Ta nesoglasja, ki se nanašajo v glavnem na stališče stranke napram Daladie-rovi vladi, so se posebno poglobila po neuspeli splošni stavk! v znak protesta proti ukrepom vlade. Predsednik stranke Leon Blum se je z vsem svojim vplivom zavzel za izvedbo te stavke Id je doživela popoln zlom, dočim so drug! vplivni člani strankinega vodstva bllj za bolj rezervirano stališče ter so svarili pred prevelikim zaupanjem komunistom, ki iščejo podpore socialistov samo takrat kadar Jim prede trda. drugače pa jim streljajo v hrbet, kakor se 1e dovolj jasno pokazalo ob priliki zadnle Blumove vlade Za božične praznike je Blum sklical Izredni kongres stranke, ki naj odloča o bodoči politiki vlade in tako reši tudi nastala nesoglasja. Kongres, ki bo zasedal preko božičnih praznikov najbrže v Parizu, bo kakor napovedujejo poznavalci razmer, zelo viharen ter bo na njem prišlo do odkritega obračuna med obema taboroma. To dokazuje tudi dejstvo, da so se začeli zadnje dni voditelji socialistov kar odkrito napadati v svojih glasilih. V nedeljskem »Populairu« objavlja Leon Blum oster članek proti Faurreju, kateremu očita izdajstvo. V tem članku se Blum brani očitkov in Izjavlja, da ne misli odstopiti kot predsednik stranke nit! takrat, če bi mu kongres izrazil nezaupnico. Svoje mesto bo prepustil drugemu le tedaj, če kongres to izrecno sklene. Ta Izjava dovolj jasno dokazuje, do kake mere so se zaostrila nasprotja v vodstvu stranke in v političnih krogih zaradi tega z napetostjo pričakujejo božični kongres francoskih socialistov. Vojni proračun Francije Izdatki za vojsko in mornarico so znatno povišani Pariz, 1& decembra. AA Francoska poslanska zbornica je snoči sprejela proračun vojne mornarice, ki znsša 2 milijardi 674 milijonov frankov, to je 480 milijonov frankov več, kakor pa je znašal proračun za to ministrstvo letos. Nato je zbornica prešla na razpravo o proračunu za vojno ministrstvo. Poslanec desnice Fernand Laurin je med drugim napovedal, da bo v kratkem zahteval poročilo o fondih avtonomne blagajne za narodno obrambo. DrugI govorniki so poudarjali nekatere nedo-statke. k! so se pokazali o priliki nedavne mobilizacije ter zahtevali, da se motoriziranim obmejnim brigadam stavijo na razpolago večji krediti. Ministrski predsednik Daladier je v svojem govoru napovedal, da bo januarja meseca prihodnjega leta v zbornici obširna razprava o narodni obrambi, kakor tudi o nacionalizaciji velikih tovarn, ki izdelujejo vojni material. Naglasil je, da ni krivo vojno ministrstvo, da prebivalstvo nI dobilo zadostnega števila plinskih mask za časa zadnje krize. Prebivalstvo obmejnih krajev bo dobilo odškodnino. Zbornica je zatem sprejela proračun vojnega ministrstva, ki znaša okoli 5.8 milijarde ter kredite za obrambo prekomor-skih francoskih posestev v višini 1.1 milijarde frankov. Po krajši razpravi je zbornica sprejela tudi kredite za smodnišnice. Po razpravi je bila seja skupščine končana ter se bo nadaljevala v ponedeljek dopoldne, ko bo na vrsti proračun zunanjega ministrstva. ■ Poljska računa na podporo Francije Ukrajinski problem zadaje Varšavi mnogo skrbi Varšava, 18. dec. br. Poljski listi na uvodnih mestih z vidnim zadovoljstvom objavljajo izjave, ki jih je podal francoski zunanji minister Bonnet v zunanje političnem odboru poslanske zbornice. Poljski listi zlasti podčrtavajo oni del govora, v katerem je Bonnet omenil francosko-polj-sko zavezništvo tn francosko-ruski pakt Nacionalistični »Konjec« objavlja svoje poročilo pod naslovom »Francija bo branila Poljsko«. O zadnjih razgovorih poljskega poslanika s francoskim zunanjim ministrom pišejo varšavski listi, da so se nanašali na značaj francosko-nemške deklaracije in na ukrajinska problem. Poljski poslanik Lukasiewicz je pri tej priliki raztolmačil stališče poljske vlade, ki smatra francosko-nemško deklaracijo prav tako za važen prispevek za ohranitev mi- ru kakor poljsko-rusko izjavo. Kar se tiče ukrajinskega problema in poljsko-franco-ske pogodbe, je Bonnet po informacijah poljskega tiska pojasnil poljskemu poslaniku stališče poljske vlade. V varšavskih političnih krogih naglašajo, da upravičuje-jo ta pojasnila upanje in prepričanje, da je poljsko-francosko zavezništvo v polni formi. Prav tako zatrjujejo varšavski krogi, da zavzema francoska vlada negativno stališče glede možnosti ustanovitve neodvisne samostojne ukrajinske države. Veliko važnost pripisuje varšavski tisk tudi včerajšnjemu razgovoru poljskega poslanika v Berlinu Lipskega z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Tudi ta razgovor se je nanašal na ukrajinski problem. i Židovski dan v Angliji London, 18. decembra. AA. Reuter: Zastopniki židovskih združenj na Angleškem so na svoji včerajšnji konferenci sprejeli resolucijo, po kateri se nedelja 8. januarja prihodnjega leta proglaša za dan protesta, Istočasno pa tudi za dan samoobrambe za vse 2ide. V resolucij! Je dalje Izražena prošnja za čim večje prispevke v korist Židom, posebno pa njihovim otrokom, ki žive zdaj v nevtralnem pasu med Poljsko i in Nemčijo j Volitve v poljskih mestih Varšava, 18. decembra. Danes so bile volitve občinskih zastopstev v 53 poljskih mestih, med drugimi tudi v Varšavi, Kra-kovu, Lodžu in Poznanju. Izid teh volitev bo imel precejšen pomen z ozirom na ta ker so opozicijske stranke pri teh volitvah zavzele drugačno stališče, kakor pa pri novembrskih volitvah x sej m ln senat. »JUTKO«, ponedeljska Izdaja 2 Ponedeljek, 19. XII. 1938 Pokojninski zavod polaga račun Najvažnejši dogodek: razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo Ljubljana, 18. decembra V sejni dvorani Trgovskega doma so se dopoldne zbrali delegatje največje in najpomembnejše socialne ustanove našega delavstva k občnemu zboru Pokojninskega zavoda. Med živahnim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Ko sta zborovanju izrekla čestitke in najboljše želje načelnik ministrstva socialne politike Jeremič in nad-svetnik banske uprave dr Karlin, je predsednik podal obširno poročilo. Za donosno naložbo PZ je v pretekli poslovni dobi oddal nekaj velikih investicijskih posojil dravski in primorski banovini, mestnim občinam ljubljanski, splitski in mariborski, pa tudi številnim pripadnikom srednjih in delavskih slojev je z manjšimi posojili pomagal, da si ustvarijo lastne domove. Poleg socialnega pomena je takšna finančna polit ka tudi v občem gospodarskem interesu naroda, ker je v znatni meri prispevala k poživitvi gradbene delavnosti. Finančni minister pa je letos izdal uredbo, po kateri bodo pokojninski zavodi morali v bodoče nalagati 60% razpoložljive imovine v državne papirje, s čimer bo hudo prizadeta dosedanja gospodarska smer PZ. Zavod v Ljubljani razpolaga letno povprečno s 30 milijoni kapitala. Po 20% tega zneska je doslej po navadi nalagal v državne papirje, 15% pa v banovinske papirje in banovin-ska posojila, ki so znašala tako pribl žno 12 milijonov din, za naložbo v posojila in neprenrčnine pa je ostalo po 18 milijonov din Po novi uredbi bodo morala posojila banovini v bodoče povsem odpasti, a tudi za ostala investicijska posojila in nepre-nrrčnine bo na razpolago samo po 12 milijonov za vso dravsko, primorsko in zetsko banovino. Gosnodarstvo tako važne javne ustanove kakor je PZ, bi moralo še posebej stremeti za tem. da doseže č'm donosnejšo naložbo svoieea denarja. Uprava bo skušal doseči revizijo. Zavarovanci Na gradbenem področju je PZ v zadnjih let h spet pokazal nekaj razgibane živahnosti. Ko je leta 1933. dogradil blok z nebotičnikom v Gajevi ulici, je delavnost v tej smeri do lanskega leta povsem zastala. Občni zbor leta 1936. pa je dal upravi pooblastilo za nakup in gradnjo novih nepremičnin. V tem času je PZ nakup'1 odnosno dogradil v celem za 33 256.000 din zemliišč odnosno hiš v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranni, na Jesenicah, v Splitu ln Dubrovniku. Zanimive so številke, ki jih je predsednik sporočil o prometu in poslovanju zavoda v petletnem razdobju od 1934 do 1938. število obveznih zavarovancev je y tet petih letih raslo v naslednjih zapo- rednih številkah: 9.934, (1934), 10.412, 10.909, 11.793 in 12.287 (1938). Povpreč. na mesečna zavarovalna premija je padala in rasla takole: 212.67, 207.73, 207.43, 207.96, 210 Din. Skupni predpis premije je naraščal: 27,462.000, 28,176.000, 28 milijonov 828.000, 31,135.000, 31,500.000 Din. Zavarovanci so v istem času prejeli naslednje zneske izplačil: 10,976.000, 12 milijonov 364.000, 13,708.000, 14,887.000, 15 mil. 723.000, kar znaša skupno 67,658.000 Din. Brezposelnim je bilo ta 6as razdeljenih za 478.700 Din podpor. Stiska v letih gospodarske krize je prisilila množico zavarovancev, ki so ostali brez dela na cesti, da so si dali izplačati od zavoda za okrog 10 milijonov din povračil. Za zdravljenje je bilo razdeljenih 167.700 din. V celoti so člani PZ prejeli od zavoda 78.560.000 Din. Leta 1934. je premoženje znašalo okrog 280 milijonov, do letos pa je doseglo vsoto 460 milijonov din. Razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo Direktor dr. Janko Vrančič Je nato kratko poročal o najvažnejšem dogodku, ki ga je socialno zavarovanje našega nameščen-stva doseglo v preteklem letu, o razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo, o katerem obširneje razpravlja »Letno poročilo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani za XIX. poslovno leto 1937«. — Uredba je ljubljanskemu zavodu prinesla uvaževanja vredno nalogo, da strokovno pripravi vsedržavno organizacijo zavarovanja. Uredba je ustanovila nove zavode v Beogradu s poslovalnicami v Novem Sadu. Nišu in Skoplju, v Zagrebu s poslovalnico v Osijeku in v Sarajevu s posloval-n/co v Banjaluki. Izvedba organizacije je bila toliko težavnejša. ker je uredba izšla v »Službenh novinah« dne 29. novembra lani, dne 1. decembra pa je bilo treba nameščence že prijaviti, medtem ko Je bil v bivši Avstriji zakon o pokojninskem zavarovanju že dve leti v veljavi, preden se Je začel izvajati. Prijave so naenkrat pričele prihajati v tolikšnih množ'nah. da so j'h uslužbenci zavoda kar v vrečah do-našala s pošte. Prijav je prišlo okrog 30.000, oribližno toliko pa tudi odjav, sprememb in drugih dopisov. Delo, ki ga je izvrS'1, Je ljubljanskemu zavodu po pravci v ponos. Skoraj štirje meseci so minili od začetka prijavljanja, preden je prišlo našemu PZ. ki je delal s svolimi 43 uslužbenci s polno paro. na pomoč prvih šest uradnikov "a nove zavode. Prvi je bi organiziran beogralski zavod ki si je v začetku aveiista s pomočio liulblianskesra zavoda uredil svoj urad. Do takrat je bilo za zavarovance z njesrovega področja lzdamh okrog 13.000 zavarovalnih odlokov ln vplačanih okoli 14 milijonov din premij. Zavodu v Zagrebu se Je doslej priglasilo prav tako okoli 13.000 nameščencev, vplačanih premij pa je bilo do konca novembra 21,228.000 din. Za zavod v Sarajevu doslej Se ni bil imenovan niti poverjenik niti sosvet, tako da se vsi njegovi posli še zmerom vodijo v Ljubljani. Na njegovem področju je bilo doslej izdanih okoli 3600 zavarovalnih odlokov, premij pa je bilo do konca novembra vplačanih 4,502.000 Din. Za bivšo Slovenijo in Dalmacijo je kazala statistika, da pride na 100 delavcev ln rudarjev, zavarovanih pri krajevnih organih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in pri glavnih bratov-skih skladnicah, povprečno 8 nameščencev, zavezanih pokojninskemu zavarovanju. Povprečna mesečna premija za enega nameščenca znaša okoli 200 din. Glede na to razmerje je zavod izračunal, da bo pri novem PZ v Zagrebu okoli 20.000 zavarovancev, v Beogradu ln Novem Sadu 25.000. v Sarajevu pa 8000 ln da bodo znašale zavarovalne premije na leto okoli 100 milijonov Din. Pooblastila odboru Ko Je predsednik podal Se revizijsko poročilo, se je vnela kratka debata, v kateri je zastopnik nameščencev Vladimir Vrančič Izčrpno utemeljil predlog, da je treba določilo, ki odreja nalaganje 60% imovine PZ v državnih papirjih, na vsak način revidirati, a če bi prizadevanje v tej smeri ostalo brez uspeha, naj država zavodu povrne izgubo, ki Jo Je utrpel ob prevzemu staroupokojencev. Ko je Zbor izglasoval razrešnico upravi, je bilo sprejetih še nekaj važnejših predlogov. Med drugim je upravni odbor pooblaščen, da 8 svojimi dolžniki ureja aranžmane tako, da za svoje terjatve prevzema nepremičnine v last. Zavod lahko obdrži nepremičnine, kupljene na dražbah, v svoji upravi Ce se Izkažejo za donosne Prav tako sme kupovati zemljišča ta stavbišča lz proste roke. Stavbi-šča pa morajo nuditi možnost gradnje donosnih stanovan1sk?h hiš. Donosnost novih gradenj mora dosezatl vsaj % povprečne donosnosti vse imovine. Za sklepanje v konkretnih primerih je potrebna dvetret-jinska večina kvalificiranih glasov. Zavod sme zavarovancem daiati posojila za grad-njo stanovanjskih hišic proti mesečnemu odplaClu obrekovanja in amortizacije. Zavod sme prodajati svoja zemljišča ln zgradbe, v kolikor bi bila prodala rentabilna Pri Izvrševanju teh pooblastil mora upravni odbor upoštevati vse kraje svojega področia po ključu. ki ga dajejo vsote nabranih premij. Na koncu ie občni zbor odobril Se 000 Din za podpore brezposelnim ln 100.000 Din za podpore vdovam z otroki ln dvojnim sirotam. Kronika od sobote do ponedeljka j LJubljana, 18. decembra Val ostrega mraza, ki je ponoči obiskal Ljubljano in Ljubljansko polje in ki potem ves dan ni popustil, kakor da se je zima začela že povsem zaires, je bil najbrž v dobršni meri kriv, da današnja zlata nedelja življenju v mestu in prometu po trgovinah in lokalih ni prinesla tiste živahne razgibanosti, ki bi jo bil človek pričakoval. V dobršni meri pa je bilo nesorazmernemu mrtvilu najbrž krivo tudi dejstvo, da je časovna razdalja od zlate nedelje do božiča letos odmerjena na teden dni, tako da bodo imeli ljudje do svetega večera še dosti prilike za izbiro in nakup daril, s katerimi kanijo presenetiti svoje drage. Morda je bilo nekaj več prometa samo po trgovinah tistih strok, k' so jim prazniki najizrazitejša sezona, po prodajalnah drobnega blaga, galanterije in igrač. Razmeroma slab dan so imeli tudi prodajalci božičnih drevesc, ki so letos v tolikšnih množinah založi H svoj fg, kakor že dolgo ne. Kakor računajo kmetje, ki so s tem blagom obiskali Ljubljano, je bilo letos iz dolenjske, gorenjske in notranjske smeri pripeljanih v mesto kakšnih 40.000 mladih drevesc, ki bodo po vsej priliki do konca tedna v celoti razprodana Zanimivo je, d-a Ljubljana ne zalaga z božičnimi drevesci samo svojih meščanov, temveč da z njimi oskrbuje še dolgo vrsto večjih krajev v zaledju, od koder prihajajo ljudje smrečice in mlade jelke v mesto kupovat. Mraz in mrtvilo, ki ga je prinesla zlata nedelja, pa je meščanom lahko vsaj v eno tolažbo: sneg, ki pride za njim. bo na široko odprl duri času bele opojnosti Smrt pod avtom Kronika običajnih nedeljskih dogodkov je bila prav tako brez presenečenj, niti na policiji niti na reševalni postaji niti v bolnici niso imeli posebnega opravka. Redki izletniki, ki so imeli kljub silnemu mrazu poguma, da jo mahnejo iz mesta v okolico, pa so utegnili biti priče hude razburljive nesreče, ki je na Brodu pod Šmarno goro zahteva,la življenje neznanega človeka. Neki Ljubljančan je s svojo družino napravil proti krajem okrog Šmarne gore avtomobilski izlet Za volanom je sedel gospodar sam. ki je znan kot izredno trezen in previden vozač. Na Brodu pa je okrog 15 zahtevalo usodno naključje, da mu je prišel pod kolesa starejši, dostojno oblečen človek, ki ga je voz z vso silo vrgel ob tla, da je nezavesten obležal v mlaki krvi Neznanec je imel prebito lobanjo, zlomljeno levo nogo, verjetno pa je imel tudi notranje poškodbe Avtomobili* je ranjenca takoj naložil in ga z vso naglico prepeljal na kirurški oddelek. A vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman. Ne da bi se bil zavedel, je neznanec kmalu po prevozu umrl. Božično obdarovanje pri ljubljanskih kolašicah V dvorani tehnične srednje šole se je okrog božičnega drevesca danes ob 10. dopoldne zbrala velika družina otroškega drobiža v spremstvu očetov in mater. Videti je bilo da starim ni nič manj radostno pri sorcu v topli dvorani, kjer je bilo na dolgih mizah okrog božičnega drevesca nagrmadenih nekaj sto zavojev z darili, ki so jih za božičnico pripravile sirotam neutru- dne roke prijaznih ln človekoljubnih Kola- šic. Poleg zastopnice kr. banske uprave, zastopnika mestne občine in ravnatelja srednje tehnične šole je predsednica ga. Fernan-da Majaronova prijazno pozdravila številne prisotne, njen prvi pozdrav pa je veljal kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji. Obenem je izrekla toplo zahvalo dobrotnikom. ki so s podporami in darili priskočili na pomoč. Po pozdravu je pevski zbor šentjakobskih učenk otvoril zabavni del sporeda z državno himno. Sledile so pevske in deklamacij-ske točke, med katerimi je naibolj vžgala s svojim izrednim pevskim in deklamacij-skim talentom drobcena, toda duševno izredno razvita učenka prvega razreda Jelka Cvetežarieva Spored je zaključila mala Marija Haslerjeva ki se je v imenu vseh povabljenih obda rovancev in obdarovank zahvalil a gospem za dobrosrčnost Močno se je nato zavleklo razdeljevanje daril, po katerih so s spošitl jivos-tjo in radovednostjo posegale stotere roke otrok, katerim pod domačim krovom ni odmerjeno razveseljevati se ob skrbno izbranih darilih in sladkih prigrizkih Tako se ie z današnjim obdarovanjem k enako uspelim obdaritvam, ki jih je v petek pripravila podružnica KJS v Otepanji vasi in danes podružnica v Mostah priključil rov člen, ki je trosil radost v sjca siromašnih. KINO SLOGA — Telefon 27-30 ob 16. 19 ln 21 uri Zmagovalec Warner Baxter, Myrna Loy Srednješolska sokolska akademija v šiški Tudi srednješolska mladina je hotela dati duška in zunanjega izraza svojim simpatijam in čustvom bratstva, ki jih goje za češkoslovaški narod in je sama zase pripravila pester umetniški sipored Akademija bi se moraila vršili že 19. novembra na III. drž. real. gimnaziji, a je bila v zadnjem trenutku zabranjem«. Mladini to ni vzelo poiffuma. S še večjim navdušenjem se je vrgla na delo in je v soboto s svo;o češkoslovaško akademijo v Sokolsikem domu v šiški pokazala uspehe svojega dela. Ker staireiši nimajo razumevanja za stremljenja mladih, je tudi na tem večeru prevladovala mladina. Akademija se je pričela z jugoslovansko in češkoslovaško himno. Sledil je govor predstavnika sokolske srednješolske mladine. Pozdravil je zastopnika konzula ČSR g. Martineka. starosto Ljublja.ns.kesa Sokola, profesorje, oficirski zbor in ostalo občinstvo. Poudaril je, kako je mladina čutila z brati Čehoslovaki in naj bi bila akademija le skromen izraz iskrenih čustev. »Dobro vemo«, je nadaljeval, »da bomo samo pod prapori sokolstva dosegli svoj cilj in da bomo le tako dobio in koristno služili domovini in ideji slovanstva.« Naslednia točka je bi! melodram Wol-ker: »Balada o kurjačevh očeh«. Pri tej toJki smo pogrešali malo boljše svetlobe Naravnost vžgal je DvoFakov »češki ples« (balet), ki so ga morali ponavljati. Prav je, da mladina ne zanemarja te panoge umet- nosti. Godaln* oktet je zaigral Smetanovo »Uspavanko« in Dvofakovo »Humoresko«. Sledil je prizor iz Smetanove opere »Prodajna nevesta«. Nastopil je zbor. balet, solisti. Prav radi smo poslušali mehki in barviti tenor g. Grošlja, ki je za arijo žel prisrčen aplavz. Za njim je še zapel Marko Battista Pokornyjevo »Teče voda. teče ...« ki narodno: »Laska. bože. laska«. Akademijo je zaključil simbolični balet »Osvobojenje«. ki sta ga izvajala člana Narodnega gledališča v Ljubljani, recitacija odlomka iz »Krvta pri Savic'« in himna »Hej Slova ni«, ki so jo peh vsi navzoč- stoje Po sporedu se je še mladina malo zavrtela oh zvo kih jazza n prijetnega večera je bilo ko nec. V drugič bi bilo treba narediti več reklame in zainteresirati pred vsem tudi stareiše občinstvo. DANES FRF^STAVI SAMO OB 16 IN 21. URI! Napeti film še nevidenlh odkritij malajske džungle! BELI TIGER Kino Matica 21-24 — Dop. spored! Zbor sadjarjev in vrtnarjev V soboto zvečer je imelo Sadjarsko in vrtnarsko društvo svoj redn; letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik dr. Spiller-Muys Kot zastopnik centralnega društva je prisostvoval občnemu zboru tudi prof Verbič. Predsednk j* kratko poročal o splošnem delovanju društva k® je bilo letos izredno živahno !n plodno Odbor se Je držal stare tradicije in je prirejal predavani!' rn-! *—- — nnc^no občutilo —umikanje učnih sredstev. Novost v letošnjem poševnem lr*u ie b'la uvedba strokovnih vodstev po ljubljanskih vrtov'h. Vodstva so bila deležna občnega obiska. Iz poročila ki ga je podal talnik prof Anton Lovše. je b'"Jo rarvidno. da le bilo v tekočem letu 37 pri.red'tev. kar je vsekakor rekordno števlo. V orireditve so vključeni ore^avania. praktična predvajanja. strokovna vodstva in TelTria^arrir" tečai. Slednji se je vriMl na šentjakobski šoli In ie bil izrecno do^ro obiskan Trajal je šestnajst ur. načrte z^rri na 1e preskrbi nadzornik ŠtrekHi število članov je letos še nam^o !n tako štele zdaj društvo vse^ra 360 članov. Poročala sta Se bl.asrainik e. Teodor Dren:sr ln «rospodar društva. Kot zaston-n!j7!-rirv-^ot^r'*! vso. Obe ob-">mbi sta to kaj kmalu opazili in se — ravnali po tem. Danes ob so. uri zadnflč »ROSE MARIE« KINO MOSTE Klftsb mmm senzacija v ^ Beograd. 18. decembra. Bil je krasen zimski dan, toda 10 stopinj mraza in močna burja sta bila kriva, da se je zbralo na igrišču Jugoslavije za današnji dve ligaški tekmi le okoli 400 gledalcev, ki so ves čas na tribunah in na stojiščih plesali nekako kolo, da bi se malo ogreli. Kot odškodnino za prestani mraz pa sta jim prva nasprotnika servirala vsaj maihno senzacijo, kajti Sparta je v tej tekmi tesno, toda popolnoma zasluženo premagala tretjo beograjsko ligaške enaj--torico Baska. Sparta : Bask 1:o (ho) Sparta je danes najbrže zadnjič nasto-ila* s svojim dosedanjim imenom ter po-ala na igrišče svojo običajno postavo Le ' vratih je namesto Smiljaniča stal Purič 7 Basku je po daljšem presledku spet igral Tomaševič in tudi Tirnanič je od zad- nje poškodbe že popolnoma okreval. Sparta je častno zaključila svoj obstoj ter Je v zadnji tekmi pridobila svojemu nasledniku — SK Zemunu — dve dragoceni točki. V prvem polčasu je bil sicer Bask v premoči, toda njegov napad je b:l pred golom zelo neodločen in ni izkoristil prav nobene šanse. Zemunci so se dobro branili, so pa tudi večkrat ogrožali nasprotnikova vrata. V 44. min. so izkoristili ugodno priložnost ter je Otaševič II. zabil edini gol tekme. Druga polovica igre je" popolnoma pripadla Sparti, ki je izvedla mnogo lepih in smiselno zgrajenih napadov. Zlasti dobri sta bili obe krili Geringer in Dorljat. Bask je v drugi polovici predstavljal popolnoma razbito četo. Obramba se je še nekoliko držala ter tako onemogočila Spar-tancem še večji uspeh. Gotovo Je bila današnja Igra Baska najslabša v letošnjem državnem prvenstvu. Tekmo je sodil g. Rakič iz Sarajeva. Gradjanski (Z) : Jedinstvo 2:o (l:o) V drugI tekmi je Gradjanski zasluženo odnesel obe točki, čeprav Jedinstvo ni igralo tako podrejene vloge kakor Bask v drugem polčasu proti Sparti, toda bilo bi vendar krivično, če bi bila Beograjčanom ostala ena točka. Poraz domačih je v največji meri zakrivila napadalna vrsta, v kateri sta bili na mestu le obe krili Ma-stela in Sinič. Jedinstvo pa ni igralo na ta dva igralca, temveč na zvezi Sekuliča in Arandjeloviča, med katerima je bil prvi gotovo najslabši igralec na polju. Težki Arandjelovič ki je znan po svojem ostrem strelu, Je bil danes zelo počasen. Razen tega je Zivkovič v sredini slabo vodil napad. V krilski vrsti je Kečkeš pokazal odlično Igro. Srednji krilec Lonča-revič je bil defenzivno boljši kakor v ofenzivi, zato pa je bil Petkovič na desni strani izrazito slab. Obramba je bila nekoliko nesigurna, vratar Novak pa je ubranil nekaj strelov prav efektno. Gradjanski je bil brez dvoma mnogo boljši nasprotnik. Občudovanje in priznanje občinstva si je pridobil vodja zagrebškega napada Wolfl, Id je gotovo eden največjih talentov med jugoslovenshami nogometaši. Mož je v sijajni tehnični formi in ima idealen pregled nad vso igro. Tudi ostali napadalci Cimermančič, Lešnik. Antolkovič, zlasti pa Zalant so zelo ugajali. V krilski vrsti je opravil veliko delo Kokotovič. Branllska dvojica Hiigl -Beloševič je bila zelo sigurna in tudi Glaser se je pokazal kot najboljši vratar. Tekma je bila v začetku precej odprta. V 30 min. je Antolkovič iz daljave 15 m zabil vodilni gol. Po odmoru Je bilo moštvo Gradjanskega še boljše ter je v 29. min. no Lešniku doseglo še drugi gol in kolčni rezultat. Tekmo je sodil g. Nenadovič Iz Tndjfje. Igrišče je bilo pokrito s plastjo suhega snega, kar pa igralcev v splošnem ni oviralo pri igri. T. Z. BSK : Slavija (S) 2 1 (2:1) Sarajevo, 18. decembra Tudi ta tekma je bila odigrana pri ostrem mrazu, saj je temperatura znašala minus 10 Celzija. Igrišče je bilo deloma zasneženo ter zamrznjeno ln teren je bil zelo neugoden. Oba nasprotnika sta si bila v prvem polčasu precej enakovredna, toda proti koncu je začel BSK precej moč- Jvm CLO/L SiHHUit -nalivno pero . . DIN avtomatski svinčnik •••••• DIN 7®.— oboje Skupaj v usnjenem etui-jis • DIN ll®®-* no prevladovati in je prišla do veljave njegova tehnična igra. V 32. min. je Podhracki dal prvi gol. Slavija je zdaj napela vse sile, da bi izenačila in v 35 min. je Mate-kalu res uspelo, da je dosegel izravnanje. Nato pa je spet prišel do besede BSK in v 40. min. je Valjarevič dal drugi in zma-gonosni gol v tej tekmi. V drugem polčasu je pritisnil Se hujši mraz in je živo srebro zdrknilo na —12 stopinj. Z igrišča je odšla še kopica gledalcev, ki jih že tako ni bilo dosti. Igra nI bila na posebni višini, vendar je bil BSK v premoči in se je celih 20 minut vsedel pred vrata Slavije. Prav proti koncu je BSK pokazal lepo tehnično igro, kljub temu pa rezultata ni mogel povišati. Sodil je g. Bažant iz Zagreba zelo dobro. Hajduk : Gradjanski (S) 5:2 (1:1) Skoplje, 18. decembra. Današnja prvenstvena tekma med splitskim Hajdukom in žilavim Gradjanskim iz Skoplje se je končala z visoko zmago Spličanov, ki so bili boljši zlasti v drugem polčasu. Gole so zabili za Hajduk: Matošič Jožo 3, Matošič ml. pa 2, za domače pa Ata-nackovič in Bogojevič po enega. Madžari v Zagrebu nImap sreče Hašk je včeraj v hudem mrazu in pred 2.000 gledalci zmagal nad madžarskim prvakom Ferenczvarosem s 5 :1 (2 :1). Zagreb. 18. decembra Današnja mednarodna tekma med Haškom in Ferencvarosem iz Bud;mpešte je bila odigrana pri temperaturi —10 C in zaradi te ustaljeni shemi, iz zunanjega dražljaja. Ali Je psihologija v Krizi? Ob koncu predavanja Je predavatelj Se na kratko omenil različne struje, ki se pojavljajo v psihologiji, da se zdi, kakor bi bila psihologija v krizi. Vendar vse te struje ne zadevajo ob samo bit psihologije. Strokovna psihologija ne zadovoljuje le tistega, ki zahteva od nje nekaj nemogočega. Kriza nI v psihologi H. temveč v različnih mnentih o psihologiji! Nj. Vel. kralj Peter n. Je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XIX. mednarodnega pomladanskega ljubljanskega vele-sejma ,kl bo od 3. do 12. junija 1939, In jesenske velesejmske prireditve »LJubljana v Jeseni«, ki bo od 2. do 11. septembra 1939. Znižano vozntno 50% Je odobrila generalna direkcija državnih železnic v Beogradu vsem posetr.ikom pomladanskega ln jesenskega velesejma v LJubljani. Za pomladni velesejem bo veljala ta ugodnost za potovanje v LJubljano od 31. maja do 12. Junija, za povratek pa od 3. do 17. junija 1939. 2a Jesenski velesejem velja znižana voznina od 28. avgusta do 11. septembra oziroma za povratek od 2. do 16. septembra. Nase gledališče drama Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Zaprto. Sreda 21.: Brezov gaj. Red Sreda. Četrtek, 22.: Labodka. Red A. Petek, 23.: Zaprto. (Generalka). O P E B A Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Jolanta. Giannl Schlcchi. B. Sreda,' 21.: Zaprto. Četrtek, 22.: LjubavnI napoj. (Kapljice za ljubezen). Gostovanje tenorista Christy Solarija. Red Četrtek. Petek, 23.: Zaprto. (Generalka). ★ Prihodnje gostovanje slavnega Italijanskega tenorista Christyja Solarija bo v četrtek 22. t. m. Ta večer bo nastopil po-slednjič v letošnjem letu pri nas, ker je umetnik vezan tudi na gostovanje v Švici, na Poljskem in v Italiji. Prihodnje njegovo gostovanje pri nas bo šele v drugi polovici marca zato na četrtkovo predstavo »Kapljice za ljubezen« opozarjamo prav posebno. Predstava bo za red Četrtek. Drevi ob 18.15 bo v velik] fllharmonlčnl dvorani javna produkcija gojencev drž. konservatorija v proslavo 201etnice kraljevine Jugoslavije. Nastopijo gojenci so- lopevskega oddelka te šole ravnatelja Be-fcetta. prof. Foedranspergove, Wistinghaua-nove ln Trostove, iz klavirskega oddelka Janka Ravnika, Antona Ravnika in Sivi-ca, lz violinskega oddelka prof. Slaisa in lz oddelka za čelo prof. Milllerja, Podrobni spored produkcije Je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Nastopil bo tudi konservatorij-ski orkester pod vodstvom prof. škerjan-ca. ANEKDOTA Angleški pesnik Sheridan se je vračal lz neke družbe, kjer se je bil napil. Napil se je tako, da ni našel prave poti domov. V tej zadregi se je obrnil na nekega stražnika ki je pesnika dobro poznal, z vprašanjem: »Prosim, ali mi lahko poveste, kje stanuje Sheridan?« — »Saj to ste vendar vi sami«, je vzkliknil stražnik začudeno. »Seveda«, je odvrnil pesnik s težkim jezikom, »a kje stanujem, tega vendarle ne vem!« Mladi prlrodoslovee V strašni nevihti med treskanjem in gromom stojita bratca Vii-ko ln Milko pri oknu ln s svetim strahom gledata besnenje razjarjene prirode. Zdajci reče mlajši Vilko: »Slišiš, Milko, kaj se Je pa prej bliskalo, ko še niso poznali elektrike?« Milko pa ni v zadregi: »I, kaj neki? Plin!« Vsi skupaj Izak Rozenduft si domišlja, da Je bolan. Gre k zdravniku. Ta mu pove, da je njegov želodec v redu, da bi pa za vsak slučaj rad prelskal njegovo seč. Drugi dan mu Izak prinese seč v veliki steklenici in popoldne zve pri zdravniku, da je vse v redu. Takoj telefonira domov: »Tu Izak Rozenduft. Sara, Jaz sem zdrav, ti tudi, Moric tudi, tvoj papa, moja mama in krava tudi.« rf)l Vsak« beseds 2 din: davek S din i za daiame aaslova J din; Q2imamši znesek 20 din. Neuspeh v življenju ? Obrnite se na grafnio««-* Proddm Beseda I Oln davek 3 »in. ta Slfrc ali laja o)» naslova S Din Naj manjši znesek 17 Oln. Poceni odprodaja 2000 parov snežfc Ste v 35 36 dlD 39 4tev 37—38 lin €9 štev 39—40 din 55 /,a »Tretnrn. snežke 20 io 30*/. popust Trgovci popust Veletrgovina 9 Čevlji ALEKSANDER OBLAT j v Petra c. 18 tel 24 35 362-6 Karmaha, tet M odlikuje posebne s analizo Človeškega zn&taja, dela na strogo znanstveni bazi gralolo glje ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo kortstlU vse vaSe bodoče življenje Obiske sprejema v Ljub ijant. hotel 8ofta. Sv Petra e. vsak dan oc 9. do 12. dop m od 15 do 19 popoldne Odgo varja tudi na doSlo ko respondenco V LJubljani ostane do 30 decembra. uspehov na en oglas ? »JUTRU« NSERIRAJ V„ JUTRU"! Naznanjamo žalostno vest, da nam Je umrla naša draga soproga dobra mati, gospa SOKLIČ MARIJA soproga čevljarskega mojstra Na zadnji poti Jo spremimo v torek, dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 18. XII. 1938. Žalujoči soprog s sinom ter ostalo sorodstvo Gerald Gynt: Policist na delu Policijska brigada v Cincinatiju Je mrzlično iskala ugrabljeno filmsko zvezdo Guy la Roc. Izginila je že pred tednom dni iz stanovanja brez sledu, policija je vedela, da ima tolpa Dana Stronga svoje prste vmes. Toda kaj je vse to pomagalo, ko ni bilo nikakega dokaza! Ameriški sodniki se ne brigajo mnogo za indice. Razen tega pa je Dan Strong imel sedemnajst dokazov, da ga tisti čas sploh ni bilo v Cincinatiju. Sedemnajst dokazov, ki so vsi držali kakor pribiti žeblji. Narednik Warner je bil stalno na preži kakor lisjak. Dan Strong ni mogel storiti koraka da ne bi bil narednik Warner o tem brž poučen. In vendar je Dan Strong tri dni nato izginil kakor da ga je požrla zemlja. Člani njegove tolpe so se posmehljivo režali, kadarkoli so srečali narednika Warnerja. Režali pa so se nekoliko prezgodaj. Kajti komaj so spet minili trije dnevi, je že izvedel narednik Sili VVarner, da je bil Dan Strong opažen v Cikagu. Uro nato je narednik Warner že frčal v letalu v gangstrski paradiž tb Michiganskem jezeru. Narednik BiH Warner se Je trudil ln trrdiJ, ln se mu je domala že zmešalo, ko se mu je nenadno zasmeja!a sreča Podal sa je ves obupan v beznico Jimmyja Del-lingsa Koga najde tam? Nikogar drugega kakor Gila Rushvvortha, neizprosnegf Danovega sovražnika. Prijazno je pristo pil k njemu, dobrodušno ga je potrepljai po ranu'au in je prisedel k njemu — Pozdravljen, Gil! Kako kaj posluješ? Dan? uisi videl kaj? Gil je skomignil z rameni, njegova drzna brada se je še nekoliko izpostavila, potem je vprašal. — Dana Stronga? Na žalost, ne. Ta se Je utaboril v Cincinatiju. Toda nekoč ga že še dobim. — Za to pač ni lepše priložnosti kakor zdaj, fant! — se je posmehnil Bili War-ner. — Kolikor vem, se podi fant po Cikagu. Kakorkoli, mnogo zabave! Pozdravljen Gil! Zdaj ni bilo naredniku VVarnerju treba nič drugega, kakor da je sledil Gilu kakor senca. To je dobro vedel, da bo Gil na vsak način našel svojega najhujšega sovražnika če je le v Cikagu. Treba bo samo paziti, da ne bo Gil sam obračunal z njim, preden ne bo nastopila policija Bili je stopil v zvezo s policijsko brigado v Cikagu. Dodelili so mu uradnika, ki je dobro poznal Gila ln vso njegovo okolico, še tisti večer sta Warner in njegov pribočnik opazila da je najožji zaveznik Gila Rushvvortha izginil pri vhodu v kitajsko gledališče. Narednik Bili Warner je takoj pristopu k vratarju gledališča. Povprašal ga je o tem in onem ln vratar mu je po- VGCi&l* — Tale mož, ki Je zdaj vstopil, Je pustil naročilo za rdečo Lilo, ki pleše v prednji vrsti. — Rdečo Lilo! — se Je Billu Warnerju odvalil kamen od srca — Čudno, da se tega dekleta nisem prej spomnil. Se lani je bila Danova ljubica. Gledališki vratar je nekoliko osupnil ko mu je Bili Warner pokazal letektiv sko značko. Brez nepotrebnega razburj' nja je vratar stopil po rdečo Lilo in jo privedel k Billu Warnerju. To je bilo lepo dekle. Zdaj se je branila kakor divja mačka, ko je Bili posegel po njeni ročni torbici in že ugrabil iz nje Danovo pismo. Takoj nato je Bili Warner povabil rdečelasko v svoj avto, ki jo je Jadrno odpeljal v varno zavetje policije. Bili Warner je naglo prebral pismo, potem je — kakor v pismu predpisano — po-lahko trkal na vrata ki so vodila v udobno podzemsko klet. šele čez čas se je tam znotraj nekaj zganilo — ln Dan Strong je odprl vrata. Zarežal se Je, ko je zagledal svojega dobrega znanca od policije in je rekel: — To ste si napravili stroškov, da me najdete!... Toda povem vam, zoper mene nimate prav nobenih dokazov! — Res, tako Je! — je voljno pritrdil Bili VVarner. — Ampak ti bi bil lahko vesel, če bi jih kaj imeL Rečem ti, Iz te luknje ne prideš živ na dan. Dragi tvoj prijatelj Gil Rushvvorth s svojo to'po preži venomer pred tvojim oknom. Cim potisneš glavo na svetlo, boš padel, preden boš mogel reči: bob! Dan Strong Je pobledel kakor zid. Umaknil se Je v kot svoje kleti, odstranil Je debelo preprogo ln pogledal skoz okence na ulico. »Osem mož!« je ugotovil hladno ln se ugriznil v ustnico. — Da, osem mož vidiš na ulici! — Je pritrdil BIH VVarner. — Toda Jaz ti lahko zaupam, da je še dvanajst mož v tej hiši in v sosednjih ulicah. Imenitno so se razpostavili. Ce se tu umakneš, zaslužiš lovor jev venec od strani policije... Dan Strong je dolgih korakov stopal po Tvojem podzemskem zavetišču. Narednik Bili VVarner ga ni motil, sedel je pri mizi in mirno kadil pipo. Naenkrat se je zgodilo tisto, kar je Bili Waraer pričakoval. Dan Strong se je obrnil k nJemu in rekel: — Veste kaj, VVarner! Aretirajte me! Saj vam lahko priznam, da sem odvedel tisto filmsko igralko Guy la Roc. Prosim vas pa poskrbite, da me ta banda ne bo ustrelila, ko me spravite na varno... Narednik BiH VVarner je pomosllL Potem je rekel počasi: — To ne gre kar takole enostavno, fant! Zdajle te spravim v državno ječo, a čim boš zaslišan, boš svoje priznanje brž preklical. Take reči že poznam Ce nimam dokaza, te ne morem aretirati. Tiho! Nekdo je pred vrati... Obraz Dana Stronga se JB nakremžil od strahu. Pred vrati je res da nekaj zaropotalo, a zdajci je spet bilo vse tiho. Toda v tej tišini se je nenadno začulo globoko dihanje in Ječanje. Oklevajočih korakov je Dan Strong stopil spet v kot in dvignil preprogo. Vzel je kamen, ki je bil v zidu spretno skrit. V vdo-btni se je zasvetila zlata doza z lepotni, poleg nje je ležal debel zavoj bankovcev. Vzel je dozo in jo položil na mizo pred narednika Billa Wamerja. Rekel Je stisnjenih ustnic: — Na, poglejte, tu je vgravirano Ime Guy la Roc. I ^ — Ampak, kje pa Je Guy la Roc? — Z avtom dve url od glavne ceste za-padno od dnetnatija, od tam vodi ozka stranska pot Deset minut nato dospe te v majhno drvarsko hišioo. Tam boste zvezdico našli. Opozarjam vas pa, narednik, da sem vam to reč priznal že pred aretacijo. tega ne pozabite. To ml bo olajSalo kazen. Zdaj pa vendar poskrbite, da me varno odpeljete. Narednik BiH Warner Je krepko potegnil lz pipe, da prikrije svoj zadovoljni nasmešek. Vstal je ln stopil k vratom, pogledal še enkrat prepadenega Dana Stronga ln mu je rekel pomirljivo: — Takoj spet pridem Upajmo, da te ne bo Gilova tolpa medtem potolkla. — Nikar od tod, VVarner! — Je moledoval Dan Strong. — Nimam telefona... — Iztegni najprej roke, fantič! — je ravnodušno velel narednik BilL Ze so sc oklepi okleniU Danovih zapestij. Tako zdaj je bU uklenjen. BiH Warner je še po-tegnU iz dveh Danovih žepov dva samokresa. položil jih je daleč stran na mizo, potem je začel raziskovati udobno pod-kletje. Ko je vse pregledal ln ni našel nič več sumljivega, je odločno zapovedal Da-nu Strongu; — Tako, zdaj pa lahko greva! — Za božjo voljo, narednik! — Je zaje čal Dan Strong. — Najprej morate ven dar očistiti ulico. Razbojniki sovražniki Gila me vendar ustrelijo, čim se pokažem na ulici... — Razbojniki tvojega sovražnika Gila? — se je zarežal narednik Bili VVarner, — ti si pa res tepec, ki verjameš vsako bajko. Razbojniki tvojega sovražnika Gi'a te iščejo bog ve kod in te bodo šele jutri zjutraj našli v stolpcih dnevnika »Morning Post«. Kar preži na ulici, ljubček, — to so moji detektivi. Ti pa ne streljajo na ljudi, ki so že uklenjeni. Naprej na policijsko ravnateljstvo! — Urejuj« Davorin ftavljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko ViranL Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za ioseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.