Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 43 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka tn Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčlč Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 5. 6. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. j&nuarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, ln sicer ob sredah ln sobotah ZA GORENJSKO Prodaja pianinov Cenjene potrošnike obveščamo, da smo prejeli pošiljko pianinov znamke: ČAJKA ČERNI 9.857 din 8.106 din Zaradi omejene količine pohitite z nakupom! Za obisk in nakup se priporoča KOKRA — poslovalnica Dekor KRANJ Kranj, Koroška 35 2. stran: Najvišji m najnižji osebni dohodek 4. in 5. stran: Ne smemo več čakati! 7. stran: Knjižnice obiskuje le 10 odstotkov prebivalcev 11. stran: Dežniraz-močil razpoloženja let Kam na dopust? Dragi prijatelj., ODLOČILI STE SE ZA POTOVANJE? W POKLIČITE NASI %ufč LONDON IN SHOPPINO RIM BLIŽE KOT KDAJKOLI PRAGA — SEVERNI RIM LJUBIM, LJUBIM PARIZ program a LJUBIM, LJUBIM PARIZ program b PARIZ—AŽURNA OBALA adriatik—atlantik pariz IN 5 EVROPSKIH DR2AV ISTANBUL španija program A IN B PORTUGALSKA PALMA DE MALLORCA MOSKVA/LENINGRAD BLIŽNJI VZHOD egipt in libanon STARODAVNA GRČIJA GRČIJA — Z LETALOM ROMUNIJA JAPONSKA/TUNIS - Glej, Jože, kaj vse si že lahko privoščimo! trgovsko podjetje KRANJ Najboljša kakovost Najnovejša moda KOPALNE OBLEKE v trgovinah Elita, Kranj Moda, Titov trg 15, Maja, Prešernova 11, Baby, Titov trg 23 MOŠKE LETNE SRAJCE v trgovini Klub, Cankarjeva 5 Pokojnine in družbeni dogovor V našem pokojninskem sistemu, ki ga z različnimi določili lin ukrepi nenehno spreminjamo, dopolnjujemo in s tem izboljšujemo, še vedno nastopa precej nepravilnosti, ki so v precejšnji meri odsev celotne prakse našega gospodarskega položaja. Kot osnova za cumerjanje višine pokojnine sta važni in odločujoči: delovna doba in višina osebnega dohodka. Večkrat slišimo precej ostrih in kritičnih besed, češ da pokojnine ne predstavljajo tega, kar v aktivnem življenju predstavlja osebni dohodek. Tako osebni dohodek kot tudi pozneje pokojnine pa bi se morala ravnati po vloženem delu. Toda delitev osebnega dohodka je v nešteto podjetjih in delovnih organizacijah bolehala za nedoslednim upoštevanjem načel in se prepuščala raznim anomalijam. Rezultati takega ravnanja so prišli do svojega polnega izraza tudi v pokojninskem sistemu, ki pa — povsem razumljivo — vseh teh nepravilnosti in nedoslednosti ni mogel kakorkoli ublažiti ali bistveno spreminjati. Precejšnje razlike pri pokojninah so nastajale tudi zaradi tega, ker se je višina pokojnin ravnala po različnem povprečju osebnega dohodka. Tisti upokojenci, ki so prenehali z aktivnim delom tedaj, ko je še veljal predpis, da se višina pokojnine odmeri po enoletnem poprečju osebnega dohodka, so dobi- vali višje pokojnine kot oni, ki jim je poznejši zakon predpisal daljše povprečje. Toda že se pojavljajo predlogi, da bo za zmanjšanje razlik med pokojninami in obe« nem za njihovo pravičnejšo določitev veljalo povprečje desetih let valoriziranega osebnega dohodka. Prav tako je pred dnevi skupščina re>. publiške skupnosti zdravstva« nega zavarovanja delavcev sprejela za upokojence sklep, da od 1. januarja letos dalja zviša pokojnine za 5 odstot« kov in obenem sprejela predlog, da bi najnižje pokojnina zvišali od sedanjih 520 na 540 dinarjev. Menda pa je še najbolj obetajoč in spodbuden pred tednom dni podpisani splošni družbeni dogovor o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu, ki so ga 28. maja podpisali predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropa« šek in predsednik Gospodarske zbornice SRS Leopold Krese. Po vseh prizadevanjih in polemičnih razpravah so bo končno le uveljavilo načelo, da o višini osebnih dohodkov odloča le vloženo delo, delovna sposobnost in delovna prizadevnost. Poleg vsega bo tudi družbeni dogovor pravičnejša podlaga za določanje pokojninskih osnov. D. Sedej XI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII. 63 JESENICE 0 V nedavni akciji zbiranja oblačil in obutve je občinski odbor RK nabral v jeseniški občini 2400 kilogramov oblačil. Nekaj materiala so poslali v Trebnje, ostalo pa so obdržali za potrebe v jeseniški občini. D. S. KAMNIK O Komisija za prošnje in pritožbe pri skupščini občine Kamnik je v zadnjih petih letih obravnavala 58 prošenj in pritožb. Lani je bilo samo 8 pritožb in prošenj. Zal je še vedno močno ukoreninjeno prepričanje, da bodo republiški in zvezni organi razne pritožbe boljše in hitreje reševali kot na občini. Od 1966 do decembra 1970. leta je bilo samo 7 prošenj in pritožb naslovljenih neposredno na občinsko komisijo. V tem obdobju so občani 42 prošenj in pritožb naslovili na republiške organe in devet na zvezne organe. Težko je reči, ali je to nezaupnica občinski komisiji ali zgolj navada. Menda nekaterim ni znano, da zvezni in republiški organi vse prošnje in pritožbe vračajo občinski komisiji. Največ pritožb je s področja socialnega zavarovanja in zaščite. Tu spadajo predvsem vloge za priznanje delovne dobe in denarne pomoči. Nadalje premoženjsko pravne zadeve, kamor spadajo prošnje za vrnitev nacionaliziranega premoženja. Sledijo delovno pravne in stanovanjske zadeve. Nekatere prošnje in pritožbe se nanašajo na delo občinskih upravnih organov, socialnega zavarovanja in delovnih organizacij. J. V. KRANJ 0 V četrtek dopolne je bila v hotelu Grad Podvin razširjena seja sekretariata organizacije zveze komunistov Sava Kranj in aktiva zveze komunistov garnizije Stane Žagar iz Kranja. Na skupni seji so razpravljali o medsebojnem sodelovanju in O vprašanjih, ki zanimajo oboje komuniste. A. 2. RADOVLJICA 0 V ponedeljek se bosta pri občinski konferenci zveze komunistov sestala komisija za organiziranost, razvoj in statutarna vprašanja ter častno razsodišče občinske konferece ZK. Na skupni seji bosta razpravljala o statutarnih vprašanjih. fObčinska konferenca socialistične zveze je za sredo po-je sklicala sestanek s predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Pogovorili se bodo o ustanovitvi odborov splošnega ljudskega odpora v krajevnih organizacijah socialistične zveze in nekaterih organizacijskih vprašanjih. A. 2. TRŽIČ 0 V ponedeljek je pričakovati v Tržiču živahno politično dejavnost. Občinski komite bo analiziral vsebino nedavne seje ZK Tržič in razpravljal o realizaciji njenih sklepov, na občinskem sedežu SZDL pa se bodo sestali predsedniki krajevnih odborov te organizacije in pretresli delo v posameznih organizacijah na terenu. Istega dne se bo sestala tudi komisija za vojaške vojne invalide pri zvezi združenj borcev NOB Tržič, ki bo pripravila program invalidskega tedna. Letošnje prireditve bodo posvečene 30-Ietnici OF, potekale pa bodo od 27. junija do 4. julija. -ok Tržičani-Metličanom občan sprašuje V 13. številki Uradnega vestnika, ki je izšel 29. maja v Glasu, sem prebral sklep Skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj o zdravilih, ki jih ni mogoče predpisovati na račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj. Pod točko I. je na-itetih 43 zdravil, ki jih ni dovoljeno predpisovati na recepte, pod točko II. pa je naštetih 12 zdravil, ki jih je dovoljeno predpisovati pod posebnimi pogoji. Sklep velja in se uporablja od 1. junija 1971 dalje. Z drugimi besedami to pomeni, da ti zdravnik sicer sme predpisati omenjena zdravila, le plačati jih moraš sam. Kaj pa bolniki, ki zdravil ne morejo plačati? Ali naj zdravnik, ki ugotovi, da bi ta zdravila pomagala bolniku, bolnika najprej vpraša, če ima denar? Sprašujem se, ali so ta zdravila tako nepomembna ali kaj? Ali to velja za vso republiko? Ali jih npr. Ljubljančanu plača zdravstveno zavarovanje? Pričakujem, da mi bodo pristojni odgovorili in pa seveda tudi mnenja strokovnjakov. A. U., Kranj Gorenjski borci in izseljenci z vlakom v Brestanico 27. maja, ob vseslovenski akciji Rdečega križa, so na zbirališčih v tržiški občini prebivalci oddali okrog 1300 kg rabljenih oblek in čevljev. Ker razpolagajo v Tržiču z zadostno zalogo, da lahko posredujejo doma v primeru potrebe, je občinski odbor RK Tržič sklenil, da podari ves nabrani material Rdečemu križu metliške občine. Tsžiško pošiljko so Belo-kranjer Že sprejeli. Tudi sicer je delovanje te humanitarne organizacije v Tržiču v zadnjem času precej vidno. Organizirali so več 20-urnih tečajev prve pomo- či po krajevnih skupnostih in osnovnih šolah. Doslej so te oblike zdravstvenega izobraževanja že izvedli na Brezjah, v Kovorju, Lešah in Pod-1 jubelju ter na dveh osnovnih šolah, medtem ko je tečaj na tretji pred zaključkom. Na šolah so v to izobraževalno obliko zajeti vsako leto vsi učenci 7. razredov. Na vseh tečajih so predavali tržiški zdravstveni delavci, na šolah pa poleg njih tudi učitelji biologi. Pri delavski univerzi pa so ob strokovni pomoči medicinskega osebja izvedli 80-urni tečaj za enote civilne zaščite. -ok Edini hranilec družine Zvezni izvršni svet je izdal nov odlok o premoženjskih pogojih za priznanje lastnosti edinega hranilca družine (Uradni list SFRJ št. 23/71), po katerem se določi enoletni vojaški rok vojaku, če katastrski! dohodek njegove družine ne presega na leto 600 din ali če kakšen drug dohodek ne presega na mesec 300 din na družinskega člana. Po zakonu o vojaški obveznosti tudi ne sme biti drugega pridobitno zmožnega člana v družini, s katero je nabornik obveznik do vpoklica k vojakom živel v skupnem gospodinjstvu ali jo preživljal. Odlok začne veljati 4. junija. Vojaki, v njihovem imenu pa tudi ožji družinski člani (žena, starši in njihovi predniki, bratje, sestre), lahko vložijo prošnjo za uveljavitev pravice na skrajšani vojaški rok pri občanskem upravnem organu za narodno obrambo, če menijo, da izpolnjujejo vse predpisane pogoje. Vojaki, katerim je bil zahtevek zavrnjen zaradi dohodkov nad doslej predpisanim premoženjskim cenzusom, lahko vložijo novo prošnjo. Prošnji je treba priložiti dokaze o skupnem gospodinjstvu, o premoženjskem stanju in o dnevu rojstva vseh družinskih članov. Vojaki, ki so že vložili prošnjo, a jim še nI vročena odločba prve stopnje, naj ne vlagajo novih prošenj, ker bo za njih že uporabljen ublaženi premoženjski cenzus. Republiški sekretariat za narodno obrambo mešanica kav Letošnja osrednja slovenska proslava ob 4. juliju, dnevu borca, ln 30. obletnici vstaje slovenskega naroda bo v Brestanici, kjer bo istočasno tudi zbor bivših Izseljencev. Brestanica je bila med vojno zbirališče tistih Slovencev, ki jih je okupator izselil v Srbijo, Hrvatsko, sle/i jo in druge kraje. Gorenjske občine so Rudnik Kaolina Črna Ind. kombinat S\'t Titan Kamnik Podjetje »Kamnik« Ind. pohištva STOL Tovarna pogrebne opreme Mestna Svilanit Tovarna usnja Živilska industrija Zavod Kozorog Gradbeno podjetje »Graditelj« Trg. podjetje »Kočna« Gost. podjetje Planinka Lončarska zadruga Komenda Komunalno podjetje Kamnik Osnovna šola »F. Albrehta« Gimnazija Kamnik Lekarna Kamnik Zdravstveni dom Komite obč. konference ZKS 3bč. konferenca SZDL Dbč. sind. svet Ljublj. banka, podr. Kamnik Skupščina občine Kamnik Sodnik za prekrške Oučinsko sodišče Kamnik se dogovorile, da se bodo proslave razen izseljencev udeležili tudi borci ln udeleženci NOV. V Brestanico bodo odpotovali s posebnim vlakom. V kranjski občini »prejemajo prijave vsi krajevni odbori ZB in vojaških vojnih invalidov in to do 13. junija. Cena prevoza z vlakom v obe smeri stane 25,60 dinarjev. K. M. 86.500 400.400 4,6 59.600 428.700 7,2 72.900 525.500 7,2 84.000 443.700 5,3 77.000 572.900 7,4 69.600 448.800 6,4 79.900 533.300 6,7 80.300 484.200 6,0 73.60!) 306.800 4,1 125.500 27'5.100 2,2 66.800 449.600 6,0 72.000 483.600 6,7 90.300 267.500 3,0 75.300 267.000 3,5 85.800 356.900 4,1 79.300 330.000 4,2 66.300 307.500 4,6 172.300 566.800 3,? 114.100 408.400 3,6 160.000 290.000 1.8 105.000 313.000 3,0 160.000 290.000 1.8 110.000 504.700 4,5 76.900 464.800 6,0 123.200 363.200 2,9 83.700 350.000 4.2 ajvisji in najnižji osebni dohodki V zadnjem času je precej govora o najnižjih in najvišjih osebnih dohodkih. 2e zdavnaj je sprejeto splošno načelo o javnosti glede delitve osebnega dohodka. Za bralce bodo vsekakor zanimivi podatki o najnižjih in najvišjih osebnih dohodkih v nekaterih kamniških delovnih in drugih organizacijah. Višina mesečnega oseonega dohodka je zapisana v starih dinarjih. Pa si oglejmo in primerjajmo: Najmanjši Največji Raz-Dclovna organizacija čisti OD čisti OD merje P odpre ga lahko vsak občan P z njim plačuje vse storitve, poravnava davke in druge obveznosti ® izpisek o stanju gotovine dobi vsak dan ali občasno • dobi kratkoročna posojila P sredstva lahko prenaša na hranilno knjižico ® deponirana sredstva se obrestujejo s 3 °/o P gotovina je zavarovana pred krajo vloga je tajna po trajnem nalogu plačuje banka na račun lastnika stalne gospodinjske stroške: stanarino, električno energijo, telefon itd. za opravljeni promet banka ne zaračunava manipu-lacijskih stroškov ček bo izdan na enotnem obrazcu, ki bo veljal za vso državo ček se lahko vnovči pri vseh bankah in poštah v državi KRANJ-RADOVLJICA-TRŽIČ-BLED-JESENICE ŠKOFJA LOKA ŽELEZNIKI —........ _;_-i---.--v_;_ ,- , _^ Ob pravkar končanih razpravah na Gorenjskem o sklepih 17. seje predsedstva CK ZKJ in 20. seje CK ZKS bi lahko rekli, da je končana prva faza. Občinske konference zveze komunistov in njihovi organi so jih na razširjenih sejah preučili in hkrati pregledali dosedanje sklepe in ponekod tudi akcijske programe. Ocene uresničevanja dosedanjih sklepov v posameznih občinah so različne. Za nobeno gorenjsko občino ne bi mogli reči, da od pred časom sprejetih sklepov, ukrepov in akcijskih programov niso ničesar naredili. Vendar pa so v vseh občinah te dni ugotovili, da sklepi predsedstva CK ZKJ in CK ZKS, govor tovariša Tita v Labinu, kongres samouprav-ljalcev in drugi ukrepi obvezujejo vse komuniste na terenu, v delovnih organizacijah, v vodstvih organizacij in podjetij, v skupščinah, v republiki in zvezi, da začno konkretno ukrepati. V večini gorenjskih občin so že sprejeli konkretne akcijske programe. V programih so postavili roke, do kdaj mora biti neka naloga izvedena in kdo je odgovoren za uresničitev. Prvi fazi bo torej sledilo konkretno delo. To se mora zgoditi, kajti lepo sestavljenih sklepov, sprejetih ukrepov in akcijskih programov je bilo že toliko, da je čas, da nehamo govoriti, kaj naj bi naredili, ampak, da različne »naj bi« tudi uresničimo. Ta zahteva je bila moto vseh nedavnih razprav o uresničevanju sklepov na Gorenjskem. nistov, kaj menijo o njih, ali so v podjetjih že razpravljali in sklepali o nalogah in kaj bi bilo treba najprej narediti. RED IN DISCIPLINA DELAVEC PRI STROJU IMA NORMO Sekretar nekega gorenjskega komiteja občinske konference zveze komunistov mi je rekel: »Pišite o ljudeh, o delavcih. Naj oni povedo svoje mnenje o ukrepih, naj povedo, t"e jih poznajo, naj predlagajo, kaj bi bilo treba najprej narediti, katere so težave v podjetjih.« Ne toliko zaradi priporočila, ampak ker čakajo pomembne naloge tudi komuniste in samoupravne organe ter vodilne ljudi v podjetjih, sem obiskal tri kranjske kolektive. V Iskri, Planiki in Tekstilindusu sem vprašal tri člane zveze komunistov in tri člane delavskih svetov, če poznajo sklepe zveznih, republiških in občinskih organov zveze komu- Jovan Damjanovič, strojni tehnik, vodja montaže vrtalnih strojev v Iskri, član komiteja v tovarni in član izvršnega odbora sindikalne po-ganizacije. Gorenjski kmetje na Koroškem Pretekli teden so odšli člani sveta zasebnih lastnikov gozdov pri Gozdnem gospodarstvu Kranj in člani delavskega sveta tega podjetja skupno z vodilnimi strokovnimi delavci na dvodnevno ekskurzijo v področje Korice in Svinjske planine na Koroškem. Namen ekskurzije je bil ogled in seznanjenje z organizacijo in delom preusme-ritvenih skupnosti kmetov v goratem predelu Koroške, ki je približno enak našemu, saj se giblje nadmorska višina med 800 in 1300 metri. Razvrstitev otrok z motnjami Strokovna komisija kamniške občine za kategorizacijo in evidenco otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je lani obravnavala 48 otrok motenih v duševnem razvoju. Od predlaganih otrok za kategorizacijo je bilo kategorizirano 34 otrok, od tega so bili vsi predlagani za prešolanjc na posebno osnovno šolo, vendar šola vseh v tem šolskem letu ni mogla sprejeti. Za nemoteno delo komisije so potrebne pravočasne pri- jave otrok, ustrezni prostori za delo komisije in potrebna finančna sredstva. Komisija kategorizira in obravnava le otroke z motnjami v duševnem razvoju, vtem ko otroke z drugimi motnjami (telesno prizadete, slepe, gluhe in otroke z govornimi in glasovnimi motnjami) pošilja v obravnavo specializiranim komisijam. Lani so druge komisije kategorizirale 13 otrok iz kamniške občine. -Jv V blagovnici Mercator v Tržiču smo tudi za poletje poskrbeli za vas. Nudimo vam bogato izbiro letne ženske, moške in otroške konfekcije, vse vrste obutve, pletenine ter razne vrste metersko blago. Po potrebi nudimo krojaške usluge. Na svidenje pri Mercator j u v Tržiču Udeleženci ekskurzije so videli štiri preusmeritvene kmetije. Njihova izključna dejavnost je kmetijstvo, gozdarstvo in turizem. Naši kmetje in delavci GG so se podrobno seznamli s preusmeritvenimi načrti celotne kmetijske preusmeritvene skupnosti, kamor te štiri kmetije spadajo. Take skupnosti so v Avstriji zelo razširjene. V eni je približno 150 kmetov s 2000 ha zemlje. Zanimivo je, da v Avstriji najprej izdelajo pre-usmeritveni načrt za celotno skupnost, šele nato pa za vsako kmetijo posebej. Pri izdelavi takih načrtov sodelujejo strokovnjaki gospodarske zbornice za kmetijstvo, turizem in gozdarstvo. Načrti so brezplačni, saj jih financira državna kreditna ustanova, ki tudi potrdi vsak pre-usmeritveni načrt posebej. Naši kmetje so bili zato navdušeni nad sistematičnim delom in želeli, da bi bilo tudi pri nas tako. Posebno pa so bili presenečeni, ko so zvedeli za višino kreditov, ki jih daje avstrijska državna kreditna ustanova kmetom za preusmeritev kmetije. Zneski dosegajo tudi 50 starih milijonov dinarjev (pri nas 5), razen tega pa imajo še brezplačno strokovno pomoč! Kredit odplačujejo deset let, davščin pa v času odplačevanja niso oproščeni. -Jk »Sprejete sklepe sem tolikokrat prebral in slišal o njih, da jih znam že skoraj na pamet. Obvezujejo komuniste, predvsem na vodilnih delovnih mestih. Če jih ne bodo uresničiti, sem zato, da se jih izključi iz ZK in zamenja na delovnem mestu. Le tako bomo naredili red. Res je, da so tudi komunisti, delavci za stroji odgovorni za delo in uresničevanje stabilizacijskega programa tovarne. Toda ne smemo pozabiti, da ima delavec pri stroju normo in da prav z doseganjem norme in rednim, kvalitetnim delom lahko največ pripomore k stabilizaciji. Če pa nima dela, to ni njegova krivda. V Iskri smo o vseh sklepih, tudi o občinskem akcijskem programu že razpravljali in naredili tudi že vrstni red nalog, ki nas čakajo. Kot prvo smo postavili odgovornost slehernega v tovarni na delovnem mestu in delovno disciplino. Pred nami je tudi sprejem pravilnika o povečanju osebnih dohodkov, s katerim bomo odpravili osebne dohodke za normalno delo pod 800 dinarjev. Prepričan pa sem, da bi z večjim redom in večjo disciplino lahko hitro dosegli, da najnižji osebni dohodek v tovarni ne bi bil manjši od tisoč dinarjev. Prav zato zagovarjam stališče, da vsakogar (od najvišjega do najnižjega delovnega mesta v tovarni), ki ne bo spoštoval poslovne in delovne discipline, izključimo iz tovarne. Predvsem mislim, da bo treba narediti red in na ne-normiranih delovnih mestih, kjer včasih ljudje med rednim delovnim časom ne delajo tisto, kar bi morali.« Edo Podlipnik, vodja obde-lovalnice III — produkcija obrat EMI, član delavskega sveta v tovarni Iskra. »Sklepe organov zveze komunistov dobro poznam. Tudi v tovarni smo že razprav- ljali o njih. Mislim, da je načelnih razprav o sklepih dovolj, ljudje namreč pričakujejo, da se bo sedaj nekaj spremenilo, da se bo vse tisto, kar je rekel Tito, začela uresničevati. Prepričan sem, da so sklepi pravilni, menim pa tudi, da neposredni proizvajalci dosti delajo. Za uresničitev tega in programov, ki jih bomo sprejeli v tovarni, so in bodo odgovorni predvsem tisti na vodilnih delovnih mestih. Da pa bomo lahko merili to odgovornost in tudi ukrepali, bo v naših pravilnikih treba marsikaj spremeniti. Seveda pa red in disciplina nista edini nalogi, ki nas čakata v tovarni. Spoprijeti se bomo morali s kadrovskimi težavami, pomanjkanjem delavcev, uresničitvijo investicijskega programa in' sporedno s tem z reševanjem socialnih problemov. Čeprav jih skušamo reševati, jih v tovarni namreč ne manjka.« PREDSTAVNIKI NAS PREMALO OBVEŠČAJO Boris Stevanovič, vodja laboratorija v Planiki, član zveze komunistov. »Poznam sprejete sklepe 17". in 20. seje. O sklepih 17. seje je razpravljala tudi naša organizacija. Sklepov oziroma akcijskega programa občinske konference pa ne poznam« Tudi razpravljali še nismo 0 njih. Deloma sem si '»d, kakšni so, le iz časopisov. Po ta& je bi morali biti z njimi seznanjeni vsi delavci in predvsem komunisti v tovarni. Akcijskega programa V t(> varni nismo sprejeli. No, W že omenjam akcijski V-'0" gram, bi rad povedal, da natfl velikokrat očitajo, da smo komunisti v tovarni preveč prti, nedostopni. Mislim, "a nismo nič bolj kot na terenu. Po moje je več resnice: ▼ tem, da nas naši predstavnik* v različnih občinskih in drugih organizacijah premalo veščajo o sklepih in nalogah- Zvonka Gorjanc, delavka v Planiki, članica delavskega »veta. »Slišala sem za sklene, vendar jih ne poznam prav dobro. Kaj menim o njih? Ne, vem, kaj bi rekla. To kar pravijo drugi. Nekaj je prav, nekaj pa ni. Kaj je narobe ne bi vedela povedati, kaj je prav pa tudi ne. Tudi sklepov občinske konference ZK ne poznam. Vem le to, da v podjetju veliko razpravljamo o disciplini, ker 2 do 3 minute prej končamo z delom, kot bi morali. Vendar pa mislim, da to ne velja le za delavke pri strojih, marveč tudi za tiste, ki so v pisarnah. Pa tudi to mislim, da je 80 tisoč starih dinarjev na mesec, kolikor je najnižji osebni dohodek v našem podjetju, premalo za mater samohranilko, ki ima inorda dva otroka, ali pa za tričlansko družino, kjer je poprečni mesečni dohodek na Člana 40 tisoč starih dinarjev.« DANSKI AKCIJSKI PROGRAM SMO URESNIČILI Stane Mirt, vodja mehanične delavnice v Tekst ilindu član tovarniškega komiteja zveze komunistov. »Mislim, da so sklepi in Ukrepi nujni, da se rešimo iz sedanjega položaja. Seveda je pogoj, da bodo sklepi tudi uresničeni. Ljudje, ki so poslušali govor tovariša Tita v Labinu, so se nehote ozrli na splitski govor. V podjetju o občinskem akcijskem programu še nismo razpravljali, lahko pa rečem, da smo lanski akcijski program podjetja, ki je bil zelo konkreten, uresničili. Prav gotovo so v Tekstilindusu še stvari, ki jih bomo morali sami načeti in rešiti, mislim pa, da smo v mnogih vprašanjih nemočni. Manjka nam strokovnjakov in nekvalificiranih delavcev in ker so osebni dohodki nižji kot drugje, jih ne moremo dobiti. Zaradi položaja tekstilne industrije nasploh sredstev nimamo dovolj. Zato človek nehote pomisli, da se bo zunaj našega podjetja moralo nekaj premakniti. Če pomislim, da je prva leta po vojni prav tekstilna industrija pripomogla, da so se lahko razvile tudi druge industrijske panoge, se mi današnje gledanje na našo panogo zdi precej mačehovsko.« Zakon bo uredil le eno od vprašanj kmetijstva Zlata Marjančič, disponent-ka proizvodnje v Tcksl Hindusu, članica centralnega delavskega sveta. »Poznam sprejete sklepe, mislim pa, da jih bo precej težko uresničiti. Posebno v Tekstilindusu, kjer imamo že tako precej težav. Vendar pa delavci veliko pričakujejo od sprejetih sklepov, govora tovariša Tita, kongresa samo-upravljalcev in drugih stališč. Prav gotovo delavci, komunisti, vodstvo podjetja, strokovnjaki in samoupravni organi nekaj lahko naredimo za izboljšanje položaja. In to bomo tudi morali narediti. Bojim pa se, da kaj več Od zaostrovanja discipline, prihrankov pri materialu, postopni specializaciji, zmanjšanju zalog in boljši kvaliteti ne moremo. Vse drugo pa je stvar drugih. Tudi komunistov v tistih podjetjih, s katerimi tekstilna industrija oziroma naše podjetje mora poslovno sodelovati.« A. Žalar SJike: F. Perdan Republiški zbor slovenske skupščine je sprejel v ponedeljek, 31. maja, predlog za izdajo novega zakona o združevanju kmetov v zadruge, organizacije združenega dela in pogodbene skupnosti ter naložil izvršnemu svetu, da izdela predlog zakona do začetka letošnjega julija. Z novim zakonom želimo Slovenci urediti le ono od odprtih vprašanj kmetijstva, saj je znano, da se pri nas s to panogo gospodarstva še vedno ukvarja četrtina prebivalstva. Razumljivo, v nekaterih predelih republike je odstotek kmečkega prebivalstva večji, v nekaterih manjši. Zakon bo torej obravnaval tri vrste združevanja kmetov: v zadruge, pogodbene skupnosti in organizacije združenega dela. Pri zadrugah in organizacijah združenega dela v okviru kmetijskih kombinatov gre za združevanje zasebne b: družbene! lastnine na čistih ekonomskih odnosih, gre za s kapljanje zasebne in družben? lastnine v združenem delu kmetov in delavcev. To je bii'a v starem zakonu izjema in tako združevanje so kmetje na svojih zborih tudi želeli. Združevanje v pogodbene skupnosti pa je oblika trajnejšega poslovnega sodelovanja kmetov na ožjem ali širšem področju. Z drugimi besedami. Združevanje v pogodbene skupnosti je združevanje zasebnega dela in zasebnih delovnih sredstev kmetov, in to predvsem zaradi boljše uporabe mehanizacije ln zemljišč, enotnejšega in močnejšega nastopanja na trgu in podobno. Torej, temelji takega sodelovanja so ekonomski, dolgoročni, morajo pa biti zapisani v pogodbi o sodelovanju. Pogoj za članstvo je trajno proizvodno sodelovanje med kmeti in med zadrugo. Tovarna obutve PEKO TRŽIČ išče za svoji prodajalni v Tržiču, Trg svobode 24 in Kranju, Titov trg 13 FANTE ZA IZUČITEV PRODAJALCA OBUTVENE STROKE Pogoji za sprejem: — vsaj z dobrim uspehom končana osemletka; — starost do 18 let Z učenci bo sklenjena pogodba o učenju in štipendiranju. šolanje traja tri leta. štipendija po pravilniku. Prijave oddajte do 25. 6. 1971 v prodajalnah s predložitvijo spričevala o dokončani osemletki. Osnovno vprašanje, na katerem je grajena bodoča ureditev združevanja kmetov, pa je položaj in udeležba kmetov pri pridobivanju in delitvi dohodka. Zakon mora jasno opredeliti in določiti, da mora biti kmet udeležen pri delitvi dohodka v zadrugi, organizaciji združenega dela ali pogodbeni skupnosti. Osnove za udeležbo bodo tri: vloženo delo, vložena sredstva in prispevek poslovne organizacije. Takšne so osnovne smernice težko pričakovanega prelaganoga zakona. In še nekaj misli k novemu zakonu o kmečkem združevanju. Zakon vsekakor ne bi smel kmetijstva še naprej drobiti. Moral bi povrniti zadružno zavest kmetov, ki se je začela v nekaterih primerih že krhati. Vsekakor, in to je najvažnejše, pa bo moral jasno določiti kmetove pravice v kmetijskih gospodarskih organizacijah. Mnoge so njegove pravice že zanikale. Zgodovinska lastnost slovenskega kmeta je, da se je vedno rad združeval v organizacije, ki si jih je želel in jih tudi sprejel za svoje. Nov zakon o združevanju kmetov pa ta cilj ima. Obvestilo Uprava Bolnišnic za ginekologijo in porodništvo Kranj obvešča naslednje: Ker neprestani telefonski pozivi za informacije o stanju bolnic ovirajo delo strokovnemu kadru, bo v bodoče čas za informacije vsak dan samo od 12. do 13. ure. Izjemoma lahko ob vsakem času dobite le poročilo o rojstvu. Pooblastilo za stanovanjsko podjetje Skupščina občine Kamnik je sprejela sklep o pooblastitvi delovnih organizacij za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja. Strokovne zadeve za področja urbanističnega planiranja na območju občine opravljata Ljubljanski urbanistični zavod in Stanovanjsko podjetje Kamnik. Stanovanjsko podjetje Kamnik sodeluje z Ljubljanskim urbanističnim zavodom pri pripravah urbanističnega pro- grama, reda, urbanističnih načrtov in zazidalnih načrtov. Pripravlja in izdeluje lokacijsko dokumentacijo na zahtevo investitorjev. Sodeluje pri zakoličen j u in skrbi, da je gradbeni načrt na terenu v skladu z določili lokacijskega dovoljenja oziroma dokumentacije. Sodeluje s službami za spomeniško varstvo gleda gradnje ter drugih posegov, ki bi vplivali na spremembo kulturnih spomenikov in varovanja narave. J. V. , Jana Frllc je učenka | osmega razreda osnovne šole v Poljanah. Doma je iz Poljan. KAM PO ŠOLI? »Odločila sem se, da se bom vpisala na srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani. Sicer imam bliže v Kranj, a imam v Ljubljani že stanovanje. Vsi predmeti mi gredo dobro, še najraje imam slovenski in angleški jezik. Zakaj se nisem odločila za gimnazijo? Ko bom končala ekonomsko šolo, bom že imela poklic, če bi pa se odločila za gimnazijo, bi morala šolanje nadaljevati.« Srednja ekonomska šola v Kranju bo lotos sprejela 60 učencev, ljubljanska šola pa 180 učencev. Pogoj za vpis je uspešno končana osemletka, starost pod 18 let. Učenci morajo opraviti sprejemni izpit iz slovenščine, tujega jezika in matematike. Učenci z odličnim uspehom ne opravljajo sprejemnega izpka. Sola traja štiri leta in usposablja za poklic ekonomskega tehnika. Prijave na kranjsko ekonomsko šolo je treba poslati do 22. junija, na ljubljansko pa do 20. junija. Prijavi za vpis je treba priložiti tudi zdravniško spričevalo. Delavci Cestnega podjetja iz Kranja že dober teden asfaltirajo cesto od Kranja proti Brniku. — Foto: F. Perdan Gasilsko društvo v Planini pod Golico ima kar 55 aktivnih članov. Lani so nabavili nov gasilski kombi, za gašenje pa so dobili novo prenosno motorno brizgalno. Gasilci iz Planine pod Golico to nove opreme zelo veseli, saj so precej oddaljeni od Jesenic. — Foto: B. Blenkuš V Kranjski gori gradi podjetje Lck Iz Ljubljana počitniški dom. Računajo, da ga bodo odprli ob koncu letošnjega leta. — Foto: B. Blenkuš Elektro Kranj Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. saldakontista 2. fakturista storitev 3. blagajnika Zaposlitev je za določen čas za dobo 8 mesecev s polnim delovnim časom. Pogoji: pod 1. in 2.: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali nižja strokovna izobrazba z večletnimi delovnimi izkušnjami na takem ali podobnem delovnem mestu; pod 3.: nižja strokovna izobrazba z nekajletno prakso na delovnem mestu blagajnika. Nastop službe pod 1. in 2. je možen takoj, pod 3. pa 1. julija. Prošnje sprejema splošna služba podjetja do 15. 6. 1971, ki daje tudi podrobnejše informacije. Osebni dohodek po Pravilniku o OD. Tovarna verig Lesce razpisuje , za šolsko leto 1971/72 naslednje štipendije: 1 štipendijo na metalurški fakulteti 2 letnik 2 štipendiji na strojni fakulteti 2 letnik 2 štipendiji na ekonomski fakulteti 2 letnik 1 štipendijo na elektro teh. fakulteti 2 letnik Kandidati naj do 30. junija 1971 osebno ali pismeno predložijo kadrovski službi podjetja prošnjo za dodelitev štipendije in prepis zadnjega šolskega spričevala, ali potrdilo o opravljenih izpitih (indeks). Razpisujemo tudi prosta učna mesta vajencev za poklice: — orodjar — ključavničar — strugar — reskalec — brusilec — vodovodni instalater — industrijski klepar — orodni kovač — elektrikar Kandidati naj do 30. junija 1971 predložijo kadrovski službi podjetja: — pismeno vlogo za sprejem v uk — izpisek iz rojstne matične knjige -— zadnje šolsko spričevalo. Pogoj za sklenitev učne pogodbe je: — uspešno dokončana osnovna šola, starost do 17 let. Novo! Vsem, ki zidajo ali še bodo, sporočamo, da imamo poleg ostalega gradbenega materiala v zalogi tudi: dimne tuljave 15 X 15, 17 X 17 in 20 X 20 porolit (votlake) 3 in 4 cm ter stekleno opeko (prozorno belo in v barvah) Veleželeznina Merkur PE KURIVO Kranj Svet delovne skupnosti občinskega sodišča v Kranju razpisuje prosto delovno mesto strojepiske Pogoj: dvorazredna administrativna šola. Osebni dohodki po odločbah pravilnika o delitvi dohodka na občinskem sodišču v Kranju. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti se sprejemajo do 20. junija. Ob lepem vremenu na vrtu hotela JELEN Kranj gostuje vsako soboto od 19.30 do 23. ure in nedeljo od 18. do 22. ure poznani ansambel TONE ŽAGAR s programom ZA VSAKOGAR NEKAJ poje: Jožica Župančič Pridite in prijetno se boste zabavali! vas vabi na ples vsak petek, soboto in nedeljo od 18. — 24. ure. Priporoča vam žabje krake, bikova jajca, ražnjiče, kalamare, čevapčiče, domačo salamo in izbrane pijače. XIV. srečanje gledaliških skupin Slovenije TRIPČE DE UTOLCE V torek, 1. junija, je bila v okviru XIV. srečanja gledaliških skupim Slovenije na Jesenicah na sporedu komedija Marina Držiča Tripče de Utolče, ki jo je uprizorila gledališka skupina DPD Svoboda Mežica in Prevalje. Komedijo v dveh delih je reži-ral Vili Strel. Tripče de Utolče, ki ga je s precejšnjo mero sproščenosti in zabavne nerodnosti zaigral Rado Vončina, je ob okretni in dinamični igri vseh nastopajočih požol nemalo sproščenega smeha gledalcev. Zgodbo, v kateri ne zasledimo moraliziranja ali po-učnosti, ampak le zabavnost in igrivost, je dokaj gladko izpeljala prebrisana in ne-ugnana služkinja Kata (Greta Jukič). Deloma V situacijski, še bolj pa v besedni komiki je po svoji dobri igr izstopil profesor Krisa (F: ie Gut-man). V vmesnih t^kah so nastopili tudi dekleta in fantje, ki pa s svojimi baletnimi točkami niso pokazali prejšnje sploščenosti in okretnosti, značilne za nas lop glavnih igralcev. V sicer dobri uprizoritvi so delovali precej prisiljeno. MIŠOLOVKA Za režiserja Jaka Jcršiča in za ves igralski ansambel gledališke skupine DPD Svoboda Polzela, je drama znane Agathe Clmstie predstavljala trd uprizori t ven i oreh, saj so se prvič lotili tako zahtevnega dela. Delo, ki je po svoji temi psihološka analiza zločina, je terjailo dosledni in natančni študij, saj bi le tako lahko ustvarili tisto napetost, ki daje kriminalkam svoj čar. Igralcem vneme in prizadevnosti nikakor ne moremo odrekati, niti ne natančno Lanska dej'avnost zavoda za spomeniško varstvo v Kranj'u Dejavnost zavoda za spomeniško varstvo v Kranju Jc hila lani pestra in obširna, saj so njegovi strokovni sodelavci opravljali svoje poslanstvo na različnih kultur-n,n in zgodovinskih spomenikih širom po Gorenjskem, strokovni sodelavci so opra-v okviru spomen iškovar si ven i h akcij 18 večjih del. ^r'zidek grajske kapele v ^fiažišču so prekrili s skod-Jailn. nadaljevali z utrjeval-n'lv|i restavratorskimi deli na KOfskih freskah na .Tamniku, 0c'stili baročno fresko s kro nogramom v preddvorski cerkvi, sodelovali pri urejevanju Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah in Prešernove rojstne hiše v Vrbi, restav-rirali fresko v Španovi hiši v Mojstrani in začeli z izkopavanji ob cerkvi sv. Klemena, nadaljevali s konzervator-skimi deli na gradu Kamen v Dragi, razen tega pa so se lotevali podobnih del v drugih krajih Gorenjske, med drugim tudi v kamniški občini, in to predvsem na Malem gradu, v Krašcah pri Moravčah ter v Kersnikovem gradu Brdo pri Lukovici. Vzporedno s tem so v zavodu urejevali prepotrebno fotografsko in ostalo dokumentacijo. Lani je bilo na kranjskem zavodu za spomeniško varstvo zaposlenih 6 oseb. Finančna sredstva za njihovo dejavnost so prispevale gorenjske občinske skupščine, vključno tudi Kamnik, nekaj denarja pa je pogodbeno prispeval sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. preštudLranih kretenj in gibov, ki pa so večkrat učinkovali priučeno in preveč nevarno. Precej je motil tudi zaLo očiten naglas narečja. AVTOBUSNA POSTAJA V sredo zvečer je bila na sporedu drama ameriškega pisatelja VVilliarna Inge Avtobusna postaja, ki jo je v prepolni dvorani odigralo amatersko gledališče Slava Kla-vora iz Maribora in poželo navdušen aplavz gledalcev, še posebej zato, ker so nastopili večinoma zelo mladi igralci. D. Sedej Knjižnice obiskuje le 10 °/° prebivalcev Kranjska osrednja knjižnica, v njen okvir sodijo študijska knjižnica, ljudska knjižnica, pionirska knjižnica, potujoča knjižnica in podružnična knjižnica v Stra-žišču, ima po podatkih iz lanskega leta 124.230 knjig ali 2,22 knjig na enega prebivalca kranjske občine. Vse knjižnice v občini pa je lani obiskalo 97.197 ljudi, ki so si sposodili 137.205 knjig. Pri tem moramo povedati, da so bile nekatere knjige izposojene po večkrat, zato je število izposojenih knjig večje od knjižnega fonda. Zanimivi so podatki, ki povedo, kako pogosto zahajamo v knjižnice. Kot že zapisano, obiskuje knjižnice v kranjski občini le 10 odstotkov prebivalcev, kar pomeni, da smo na republiškem poprečju. To pa je glede na srednjo razvitost dežele premalo, saj bi moralo v »hrame učenosti« zahajati vsaj 18 odstotkov prebivalcev. Večji obisk je odvisen od izbranega nakupa novih knjig. Podatki osrednje knjižnične ustanove povedo, da nride ena nova knjiga na 10,5 prebivalca, po normah, ki temelje na družbeni razvitosti, pa bi morala priti letno ena nova knjiga na pet prebivalcev. Ta meja ni nedosegljiva. Korak k temu je predvidena reorganizacija knjižničarske mreže v Sloveniji, pri kateri sodelujejo tudi Kranjčani, ter odpravljanje objektivnih in subjektivnih ovir, s katerimi se srečuje knjižničarstvo v kranjski občini. To so t prvi vrsti prostori za osred- nje in podružnične knjižničarske ustanove ter načrtno vzgajanje novih kadrov ter dobro delo sedanjih. V kranjski občini so že izdelani nekateri predlogi za večji razmah knjižničarstva in za razširitev kroga bralcev, obiskovalcev knjižnic ter za ustreznejši položaj knjižničarjev. Osebne dohodke v knjižničarstvu je treba uskladiti z družbenimi dogovori in ravnijo sorodnih služb. Knjižnici je treba omogočiti postopno izvajanje petletnega sanacijskega programa razvoja v okviru normativov republiških strokovnih slu'b in navodil zakona o kulturnih skupnostih. Kranjska osrednja knjižnica predlaga ponoven začetek razprave o novih prostorih Ljudske knjižnice in podružnice v Stražišču ter razširitvi sedanjih prostorov študijske knjižnice. Organizacije po krajevnih skupnostih pa naj urede prostore za krajevne knjižnice. Prav tako bo treba razmisliti o vlogi Centra za estetsko vzgojo, njegovem razvoju, razširitvi dejavnosti in reorganizaciji. Pri izpopolnjevanju knjižničarske mreže v občini in dviganju njene kvalitete bo jmei precejšnjo vlogo tudi knjižničarski center. V njem bodo delali poklicni in nepoklicni knjižničarji, ljubitelji knjig ter predstavniki delovnih or-t gamizacij. Glavna skrb centra je skrb za strokovno in kvalitetno knjižničarstvo ▼ občini. Takšna stališča zagovarja tudi prosvetnokulturni • zbor skupščine SRS. J. Košnjek » Škandal« na tržiškem odru Maloštevilni, a prizadevni standardni amaterski igraloi KUD Tržič so se na svoji zadnji premieri v tej sezoni predstavili domačinom s Hopvvoodovo komedijo v treh dejanjih »Skandal«. Prva predstava je bila preteklo so- boto, ponovitev pa — ob žal dokaj slabo zasedeni dvorani — v sredo. Z delom so že gostovali — že kar po tradiciji — v nekaterih krajih loške občine, ostala gostovanja pa pripravljajo v naslednjih tednih. Igro je reži ral Jože Ziv pančič. — ok *STf Miha I m Kimat Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Berichl der Serben) V Berlinu so ga sprejeli Hitler, Gdring in Ri-bbentrop in od njega zahtevali, naj s svojim vplivom na slovaški deželni zbor izsili od te-tega takojšen oklic 'neodvisne' slovaške. Hitlerju bi ne bilo treba groziti Tisu, da bo v nasprotnem primeru poslal nad Bratislavo (to predmestje Dunaja) dve nemški diviziji, Slovaško pa razdelil njenim sosedom. Hitler si je 'v najkrajšem času hotel biti na jasnem, ali hoče Slovaška živeti svoje lastno življenje ali ne'. Ce bi se Slovaška še vedno ne mogla odločiti za 'samostojnost', bo prepustil njeno usodo enostavno dogodkom, ki se napovedujejo z demonstracijami, /. zbiranjem madžarskih čet ob slovaških mejah Pod-karpatske Ukrajine, ki jo Madžari že dolgo terjajo zase. Hitler, za njim pa še Ribbentrop, sta poudarila, da 'nemško opozorilo in nasvet Slovaški terjata od slovaškega deželnega zbora in vlade takojšnjo odločitev — odločitev, ki mora pasti v nekaj urah in ne v nekaj dneh', kakor sta se izrazila. Dr. Tisa seveda ni bilo treba prositi niti ga siliti z grožnjami k taki odločitvi. Grožnje so bile namenjene novi slovaški vladi in slovaškem deželnem zboru v primeru, če bi okleval ob misli na ločitev in prelom s centralno vlado v Pragi. Zato se je dr. Tisa še isti večer telefonsko povezal z Bratislavo in terjal že za naslednji dan sklic slovaškega deželnega zbora. 2e znani pooblaščenec za Slovaško v nemškem zunanjem političnem uradu Peppler pa je s sodelavci razmišljal, kako bi Hitlerjevo zamisel sprožili pa si niso znali izmisliti nič novega, marveč so se podobno kakor v avstrijskem primeru zatekli zopet k sestavi telegrama, s katerim naj bi Slovaki oklicali svojo 'neodvisnost' in 'samostojnost' pod 'varstvom' Nemčije: »V imenu slovaške vlade mi je čast sporočiti Vaši Ekscelenci, da je danes suvereno ljudstvo odvrglo neznosni češki jarem in oklicalo avtonomno Slovaško pod zaščito Nemškega Reicha.* Tak telegram so sestavili Peppler in drugi v nemškem zunanjepolitičnem uradu. Poslužila naj bi se ga slovaška vlada, ne da bi ga dala na glasovanje v slovaškem deželnem zboru. Vedeli so namreč, da bi tak telegram ne bil enoglasno sprejet, marveč naj bi ga 16 marca 1939 ob ob Hitlerjevem vdoru na Češko posla! Hitlerju novi slovaški 'fiihrer', katoliški duhovnik dr. Tiso skupaj s proklamacijo o slovaški »neodvisnosti«, ki so jo prav tako sestavili v Berlinu. Kljub temu je imelo nekaj poslancev v slovaškem deželnem zboru pogum, da je glasovalo proti tej proklamaciji, čeprav so vedeli, da jo bo Tisova poslanska večina sprejela. Tako je dr. Tiso postal novi slovaški prezident, njegov predhodnik Kari Sidor pa minister za notranje zadeve, torej glava fašističnega nasilja na Slovaškem. V tem času jc britanski poslanik Ilenderson v Berlinu z največjo vnemo deloval za sporazum med Veliko Britanijo in Hitlerjevo Nemčijo. Razumljivo, da se je poleg tega zanimal tudi za usodo češkoslovaške v skladu s Chambarlainovo politiko popuščanja Hitlerju Ko mu jc državni sekretar VVeizsacke povedal, da je za Nemčijo »munehenski sporazum že daljna preteklost«, je prav dobro razumel, kaj to pomeni. Zato je vprašal naravnost, kakšen je pravi interes Nemčije: ohranitev CSR ali njeno razbitje mu je Weizsa-cker odgovoril, da ima Nemčija »samo interes ohranitve reda, v ostalem pa jo vodijo altruistič-ni nagibi«. Kot izkušen diplomat bi, seveda, Hendcrson lahko že iz pisanja in protičeške gonje v nem- škem tisku vedel, da bo Hitler že v najbližnji prihodnosti zbrisal Češkoslovaško z evropskega zemljevida. Pravzaprav pa to Henderson priznava v svojih spominih tudi sam. še več: »V tem času sem bil že informiran o skorajšnjem vkoraka-nju nemških sil v CSR,« pravi, ne da bi povedal, kdo ga je obvestil. Sicer pa CSR tako ali tako ni mogla upati na pomoč Zahoda, saj Zahod ni bil pripravljen pomagati niti Benešu, nasledniku in prijatelju Ma-saryka, čeprav sta pokojni Masarvk in Bencš storila vse, da bi se CSR ne navezala na boljševiški vzhod, marveč da bi ostala strogo zahodnjaška država. Računala sta, da bodo zahodne imperialistične države Češkoslovaški hvaležne za boj čeških legij proti Rdeči armadi po Oktobrski revoluciji in prostovoljnih čeških korpusov med prvo svetovno vojno na francoski fronti proti Nemcem ter na italijanski proti Avstro-Ogrski. Ta vera pa se je pokazala kot iluzija še pred Bene-ševim odstopom, saj sq kakor vemo, Bcneša prisilili k odstopu ne samo Hitler, marveč tudi njegovi zahodni prijatelji, o čemer je pisal že oktobra 1938 Slovenski poročevalec, češ, da so poleg Hitlerja »goreče spodbujali Beneša k odstopu tudi angleški konservativci in vsi tisti reakcionarni češki in slovaški elementi, ki so že ob »miin-chenskem sporazumu izdali interese svojega ljudstva«. Cvvalkovskv, minister za zunanje zadeve, in Cernv, minister za notranje zadeve v Hachovi vladi, pa sta gradila svoje iluzije o ohranitvi CSR na svoji fašistični notranji in zunanji politiki. Edini zaveznik, ki bi šel v vojno za Češkoslovaško, je bila Sovjetska zveza. Že po zasedbi Sudetov s strani nemških čet je po radiu o takratnem položaju CSR govoril slovaški minister Derer naslednje: »Munehenski dogovor ne pomeni le, da bi nam v slučaju vojne Anglija in Francija ne pomagali, marveč pomeni, da bi se morali zaplesti v vojno Z Nemčijo, če bi ne odstopili sudetskega ozemlja. ANGLIJA IN FRANCIJA BI SE v takem primeru ČUTILI DOLŽNI POMAGATI NEMČIJI IN NE NAM. Ker sta nas naši prijateljici Anglija in Francija pustili na cedilu, ne moremo staviti usode našega ljudstva na edini up — na one, ki so nam še ostali zvesti. V TEM KRITIČNEM TRENUTKU NAM JE STALA OB STRANI LE SE RUSIJA ... Zapuščeni od onih, ki so nam obljubljali pomoč (potem pa nas pustili na cedilu) in opirajoč se le na Sovjetsko Zvezo, bi bila vojna lahko za nas pogubna. ČEŠKO BI OŽIGOSALI KAT EKSPONENT SOVJETSKE ZVEZE IN NAŠI PRIJATELJI IN SOSEDJE NA ZAPADU BI VIDELI V TAKI VOJNI 'NAPAD KOMUNIZMA NA EVROPSKO CIVILIZACIJO'. Mi bi se znašli v odkritem sovraštvu z Zahodom. V TAKO KA- TASTROFALNO SITUACIJO BI NOBEN ODGOVOREN DRŽAVNIK NE MOGEL IN NE SMEL POSTAVITI NASE DRŽAVE.« Podobno je takrat govoril tudi minister za propagando in tisk Vavrečka: »GOTOVO JE, DA NAM IE BILA RUSIJA PRI' PRAVLJENA POMAGATI V PRIMERU VOJNE. VSA EVROPA S FRANCIJO IN ANGLIJO VREQ PA BI SMATRALA POTEM TO VOJNO ZA NAPAD BOLJŠEVIZMA NA EVROPO IN VSA EV" ROPA BI SE POSTAVILA PROTI NAM IN RUSIJI . . .« Tudi Vavrečka jc raje žrtvoval Sudete Hitlerju, kakor da bi se ČSR s pomočjo SSSR postavila Hitlerjevi agresiji po robu ter z rusko pomočjo brez pomoči zahodnih držav spravila sebe v 'tako katastrofalno situacijo'. Toda zdaj je 'katastrofalna situacija' prihajala nad ČSR sama in ob mirnem gledanju zahodnih velesil, ki so popuščale Hitlerju v upanju, da se bo zapletel v vojno s Sovjetsko zvezo ter S svojo mogočno armado oslabil SSSR ali jo celo premagal, pri tem pa se tako izčrpal, da bi potem lahko zahodne države premagale bodisi Nemčijo, bodisi Rusijo v skladu, kakršnega nekateri ameriški senatorji niso opustili niti v usodnem letu 1941 (npr. demokratski senator Tru-man in prvi povojni predsednik ZDA, ki je kot tak kasneje zanetil hladno vojno med Vzhodom in Zahodom), o čemer bomo še govorili. Rusija je to nakano spoznala in se ni pustila zaplesti v igro imperialističnih držav. Izjave Ha-chovih ministrov po nemški zasedbi Sudetov so. jo odvezale obveznosti do CSR, ki bi jih v skladu z zavezniško pogodbo med Francijo, CSR iri SSSR niti ne smela izpolniti, če bi jih ne izpolnila tudi Francija. Mimo tega je zahodnoevropski desničarski tisk podobno kakor pri nas »Slove?, nec«, ki je zajemal vire za svojo gonjo proti Sov* jetski zvezi ne samo iz nemškega in italijanskega fašističnega, marveč tudi iz desničarskega za> hodnoevropskega časopisja hujskal proti ZSSR in se norčeval iz nje, da se ne upa zaplesti v vojno zaradi CSR po drugi strani pa jo obsojal, češ: »Moskva hoče vojno!« Marsikdaj celo v isti številki, kar lahko zasledimo prav pri prebiranju takratnih številk koroščevega 'Slovenca'. Tako je šla prva češkoslovaška republika ki je zavrnila že pod Benešcm sovjetsko pomoč in jo -zavračala tudi po zasedbi Sudetov sama in osamljena svoji katastrofi naproti. Dne 14. marca 1939 so začeli Madžari v Hitlerjevem imenu delati 'red' na meji CSR z napadom na Podkar-patsko Ukrajino. Predsednik deželne vlade te deželice Vološin se je obrnil na nemškega zunanje-' ga ministra Ribbentropa in mu s telegramom sporočil, da proglaša Podkarpalsko Ukrajino 'za samostojno državo pod nemško zaščito' Hitler v pogovoru s predsednikom madžarske vlade Imervjem (v sredini) in madžarskim ministrom Konvom (levo) Sodarstvo - poklic, ki izumira Sodar Jože Zupan iz MoS pri Smledniku upa, da se bo tudi njegov sin oprijel obrti, ki jo je sam opravljal polnih 40 let. Med poklici, za katere lahko trdimo, da izumirajo, sodi tudi sodarstvo ali po domače »pintarija«. Le redki obrtniki te vrste so še na Gorenjskem, čeprav jih je verjetno v krajih, kjer se cedi žlahtna kapljica, več. Kolikor vemo, so na Gorenjskem le trije sodar j i: eden v Šenčurju, drugi v Suhadolah prt Komendi, tretji pa v Mošah pri Smledniku. Naključje je hotelo, da je sodar iz Mošenj, 60-1 etni Jože Zupan, po domače Sodar, dokončal v četrtek popoldne enega od svojih večjih sodov. Drži 5500 litrov, romal pa bo v Kranj, kar je redkost, saj so potrebe po sod ovih na- VIS. srečanje mladih tehtvkov Jugoslavije Letošnje VIL srečanje mladih tehnikov Jugoslavije bo tokrat prvič v Sloveniji, zato bo tudi slovenskim članom in ljubiteljem ljudske tehnike Precej lažje dostopno. Iz vseh krajev se bodo sešli brodarski in letalski modelarji, avto tehniki, mladi prometniki in traktoristi ter foto- in radioamaterji, raketarji in drugi. Strokovno urejene tekmovalne proge bodo nared, da bo prikaz celovitega dela ljudske tehnike v Jugoslaviji svečana manifestacija delovnih in strokovno usposobljenih mladih tehnikov. Mnogi kvizi bodo kot pravo poživilo med mladino. Razstava foto-in kinoamaterjev ter brodarskih in letalskih modelarjev v Velenju med VIL sreča- Donavski pokal na Ljubelju V torek je AMD Tržič sklicalo v Ljubljani tiskovno konferenco, na kateri so člani prireditvenega odbora dirke v motokrosu za »Donavski pokal« in »Nagrado Ljubelja« seznanili zbrane novinarje s potekom priprav na to tekmovanje. Dirka za Donavski pokal, ki bo 13. junija ob 15. uri na Ljubelju, je prva izmed dl \ od skupno treh. Druga dirka bo 27. junija v Bolgariji, zadnja pa 29. avgusta v ČSSR. Tekmovanje za Donavski pokal je ekipno in ze ga bodo udeležili tekmovalci iz Bolgarije, Romunije, Madžarske, ČSSR, SZ in Jugoslavije. Vsako ekipo sestavljajo štirje tekmovalki, kar pomeni, da bo skupno z rezervami v tem tekmovanju nastopilo 28 dirkačev na motorjih do 250 ccm. Kvalitef Ugotavljajo predvsem reprezentanti SZ ln ČSSR: Ka-vinov, Ridvov, Moiscjev, Falta, Baborovsky, Schmalz in Hlous, pa i udi v drugih obdonavskih državah je moto-kros v zadnjih letih precej napredoval. Vzporedno s tekmovanjem za Donavski pokal se bodo posamezniki pomerili še za Nagrado Ljubelja. Tu bodo poleg tekmovalcv iz obdonavsk'h držav startali še dirkači iz Avstrije, Belgije, Finske, Danske, ZRN, Švr ske in Švice. Tudi iz teh držav so prijavljeni kvalitetni tekmovalci in stari znanci ljubeljske proge: brata iz BeteH« *i;:rcel in Jackv \Virlz, Nemca Licbcl in Staab, Šved P-':rson, Švicar Calonder, Danec Sorcnscn. Avstrijec Ki it in drugi. Skupno se bo za Nagrado Ljubelja potegovala 44 vozačev iz 13 držav. Mtd obema tekoma bo za popestritev sporeda tudi ■aoddtrušlvcno tekmovanje v krosu z mopedi. Skupno ho nastopilo 34 tekmovalcev iz sedmih AMD. AMD TrŽK slavi lotos 20-letnico povojnih mednarodnih motociklističnih prireditev na Ljubelju. Vsi, ki delajo pri tržlškem društvu, si prizadevajo, da bi letos *ar najbolj dostojno proslavili ta jubilej. V okvir proslav ob t jubileju spada tudi dirka za Donavski Pokal in Nagrado Ljubelja. S pripravami na to prireditev so začeti že pred meseci in jih vodi poseben odbor Pri AMD ped vodstvom predsednika skupščine občine Tržič "v? .rtna Bizjaka. Obenem pomeni prireditev na Ljubelju 13. junija tudi generalko za svetovno prvenstvo, ki bo za kategorijo do 250 ccm prihodnje leto 21. Jli 23. maja na standardni ljubeljski progi. Dirko za Donave v i pokal si bo ogledal tudi delegat mednarodne ■MotocikHstičae zveze FIM. J.Govekar njem mladih tehnikov Jugoslavije bo enkratna tako po vsebini kot po kakovosti. Vsi pionirji, ki bodo sodelovali na tem srečanju kakorkoli že, bodo svoje uspehe še dodali k jugoslovanskim pionirskim igram Tisoč radosti. Ljudska tehnika v naši državi pover ;e v enotnem delu mnoge d javnosti med mladino, ki jo strokovno usmerja in načrtno vodi v dodatnem izobraževanju. Mladina uporabi svoj prosti čas v vztrajnem delu, si pridobi delovnih navad ter tovarištva, hkrati pa spoznava dosledno in pravilno vrednotenje dela. Vse tehniško izobraževanje pa je hkrati tudi vodilo v izbiri bodočega življenjskega poklica slehernega člana ljudske tehnike. Dosežki tehniških znanosti prehajajo le v dobro človeka, ki zna le-te smotrno uporabiti ter hkrati tudi vzdrževati in urejati. Na svidenje v Velenju 5. do 7. julija 1971. B. Novsak Gorenjskem majhne. Mojster in sinovi so ga delali okrog 130 ur, zanj pa so porabili dobra dva kubika 6-centime-trskih hrastovih plohov brez grč. Take plohe je težko dobiti in je večkrat potrebno obresti vso Gorenjsko. Plohi so po vrhu vsega še dragi, saj stane kubik okrog 150 tisoč starih dinarjev. Kupec pa bo za 5500-1 itrski sod odštel okrogel milijon starih dinarjev. Ko je Jože Zupan s sinovoma zvalil »faslc« iz delavnice na piano, je pripovedoval: »Tale sod ni največji, čeprav ga Je kar precej. Bolj srednje sorte je. Ko sem delal še pri sodarju v Tacnu, kjer sem se 1929. leta izučil, smo delali še večje sode. Poprečno so držali po 15.000 litrov, največji, kar se spomnim, pa je držal kar 37.000 litrov. Kar čeden je bil videti in precej ljudi bi lahko zlezlo vanj.« Sodarski poklic izumira. Kaj bo potem? »Sodarjev nas je res malo. Meni pomagata sinova. Mlajši se je sicer oprijel mojega poklica in bo kmalu izučen. če ga bo veselilo, bo sedar ostal, če pa ne, bo moral kruh iskati drugje. Tabla Splošno sodarstvo bo zginila z zidu in obrti bo konec. Sam zase pa vem, da brez »pinta-rije« ne bi mogel živeti.« Imate dosti dela? Od kod prihajajo naročila? »Dela je dovolj, samo delavcev je premalo. Največ naročil prihaja iz Bosne in štajerske, kjer Imajo ljudje večje potrebe po sodovih. Z Gorenjske je naročil izredno malo, skoraj nič. Tale, ki gre v Kranj, je eden redkih, ki bo ostal na Gorenjskem.« J. Košnjek 78 ton na avtomobilski prikolici Kranjčani so v sredo zjutraj okrog sedmih z začudenjem opazovali nenavaden tovor, ki se je na tovorni avtomobilski prikolici s polževo hitrostjo pomikal skozi Kranj proti Brniku. Na prikolici, ki jo je prednji tovornjak vlekel, drugi pa porival, je bil vehkanski lesen sod, visok 6 in dolg 28 metrov. Zaradi izredne velikosti tovora in počasne vožnje je nenavadno povorko spremljala prometna milica. Pred brniškim letališčem, kjer si je sprevod privoščil krajši počitek, smo se pozanimali, za kaj sploh gre. Eden od štirih šoferjev dunajskega prevozniškega podjetja nam je pojasnil, da je v sodu izredno trdo zvita bala karto- na, ki tehta 78 ton! Tovor so r nedeljo naložili v Trstu ter so ga prek Ljubljane, Kranja, Maribora in mejnega prehoda Šentilj prepeljali v graško kartonažno tovarno. Tja so po pripovedovanju šoferja prispeli včeraj zvečer. Na poti do Brnika niso imeli večjih težav. Prometni organi so poskrbeli, da se jo kolona nemoteno pomikala proti cilju. Težje je bilo v Trstu, kjer je izredno gost promet, in v Ljubljani, kjer so bili v napoto trolejbusi i a trolejbusne žice. Zato je povorko za vsak primer spremljala ekipa električarjev in postnih mehanikov, ki so odstranili žice tam, kjer je bilo zaradi višine tovora to potrebno. —jk 78 ton težak tovor se je s polževo hitrostjo po nikal proti štajerski in naprej proti Gradcu V Jordaniji so se zopet vneli spopadi med palestinskimi komandosi in vojsko kralja Huseina. Čeprav za zdaj ni moč govoriti o bojih, kakršni so bili septembra lani, ko je le malo manjkalo, da se dežela ni utopila v lastni krvi, pa je kljub temu to, kar se dogaja v Amanu in nekaterih drugih jordanskih mestih, še ena žalostna epizoda jordanske drame, ki je še vedno ni videti konca. Kot vselej doslej tudi to pot obe strani obtožujeta druga drugo in valita krivdo na nasprotni tabor. Tisk arabskih dežel je potegnil s komandosi, ki so s svojimi izjavami, da jih namreč kralj Husein hoče dokončno izriniti iz dežele, kajpak le še prilil olja na ogenj strasti in nesporazumov. Težko, bolje rečeno nemogoče, je karkoli napovedati v zvezi z jordansko tragedijo, vzroki so globoki, nesporazumi in nerazumevanja pa izjemno zapletena, tragična. Vsekakor je moč komandosov bistveno manjša kot je bila še pred pol leta in zanesljivo ne pomeni za Izraelce, ki naj bi bili pravzaprav njihovi poglavitni nasprotniki, kakšne večje ovire. Tragedija palestinskih komandosov je tudi v tem, da izgubljajo sile in življenja v spopadih s tistimi, ki so — vsaj uradno — njihovi Nemirna Jordanija pristaši v skupnem boju proti Izraelcem, namesto da bi oboji združili sile in poskusili strniti fronto proti vojski generala Davana. Gustav Husak je generalni sekretar (po sovjetskem vzoru, doslej je bil prvi sekretar) komunistične partije Češkoslovaške, Sovjetska zveza največji prijatelj Prage, desničarji in oportunisti (prevedeno: Dubček in njegovi pristaši) pa največji sovražniki češkoslovaškega socializma. To je, v telegrafskem stilu, zaključek štirinajstega kongresa komunistične partije ČSSR, ki se je končal v Pragi. Ugotovitvi, da se na njem ni zgodilo nič takega, kar bi veljalo kot presenečenje in da je Gustav Husak ta trenutek trdneje v sedlu kot je bil kdaj kol i, lahko dodamo, da pomeni, gledano s praškimi očmi, kongres konec nekega zelo burnega in zapletenega obdobja razvoja češkoslovaške družbe, v katerem pa sta partija in vlada (mišljena je kajpak sedanja garnitura) s pomočjo prijateljskih sociali- stičnih držav in partij uspešno prebrodili vse ovire. Obrobni pripetljaji (KP Španije in V. Britanije sta bojkotirali kongres, italijanska KP pa ni smela svojega pozdravnega govora prebrati na kongresu, marveč ga je posebej objavila v Rimu) so sicer pokazali, da se prav vsi ne strinjajo z ocenami in stališči, izraženimi na govorniški tribuni kongresa, toda za nadaljnji razvoj dogodkov v Pragi prav gotovo nimajo kakšne bistvene teže. Sovjetska delegacija, ki jo je vodil Podgorni, se je že vrnila iz Kaira v Moskvo in po vseh znamenjih sodeč, zadovoljna. Nova petnajstletna pogodba o prijateljstvu, ki sta jo obe strani podpisali v mestu ob Nilu, je tudi na zunaj pokazala, da je v odnosih med Sovjetsko zvezo in ZAR vse v redu (ali vsaj večina reči) in da nedavni dogodki v Kairu niso bistveno vplivali na stališča obeh partnerjev, čistka je, kot je videti, v grobem že končana, sedaj pripravljajo obtožnico, se pravi zbirajo obremenilni material za proces zoper vse tiste, ki so bili vmešani v organizacijo nameravanega državnega udara. Nekaj popularnih potez (denimo sežiganje tajnih dosjejev o državljanih) predsednika Sadata je Naserjevega naslednika še bolj približalo množicam in seveda tudi utrdilo njegov položaj. • • # Dolar se počasi in rahlo krepi v odnosu na zahodno-nemško marko in nekatere druge valute in tako se denarna kriza, ki je dobila že dramatičen obseg, počasi umirja. Zahodna Nemčija še vedno ni vrgla na trg ogromnih količin dolarjev, ki jih ima, to pa je eno izmed dejstev, ki še vedno drži v do-kajšnji napetosti tiste, katerih poglavitna skrb so zapletene kupčije na mednarodnih borzah. • • • V Rosariu so gverilci izpustili ugrabljenega britanskega konzula v Argentini Stanleva Silvestra, za katerega je druž- ba, v kateri Je sicer zaposlen (konzul je le častni), plačala 62.500 dolarjev. Nemara je še en dogodek iz mednarodne arene vreden pozornosti: saigonski maršal Ky, ki je sicer podpredsednik v vladi generala Tyja, je napovedal, da bo oktobra na predsedniških volitvah kandidiral proti svojemu sedanjemu šefu. Izjavo je dopolnil z mnenjem, da vojaška zmaga ni mogoča in se zavzel za pogajanja, kar velja kot presenetljiv obrat — četudi mnogi menijo, da gre le za predvolilno izjavo brez večje teže. ljudje in av dogodki KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE NOVE IGRE JUGOSLOVANSKI LOTERIJE Značilnosti in način šolanja v vojaških akademijah V zadnji številki smo že napisali, da so vojaške akademije JLA visoke šole in znanstvene ustanove. V Jugoslaviji imamo naslednje akademije: vojaško akademijo kopenske vojske za šolanje oficirjev v pehoti, topništvu, in-ženirstvu in oklepnih enotah, letalsko vojaško akademijo za šolanje letalskih oficirjev, letalsko tehnično vojaško akademijo za šoanje tehničnih oficirjev za potrebe vojnega letalstva in ostale potrebe JLA, vojaško pomorsko akademijo za šolanje oficirjev pomorstva, mornariško tehnično vojaško akademijo, v kateri se šolajo oficirji mornariško tehnične stroke, tehnično akademijo za šolanje tehničnih kopenske vojske in vojaško ekonomsko akademijo za intendantske oficirje. V vseh navedenih akademijah traja šolanje štiri do pet let, razen v letalski tehnični vojaški akademiji, kjer traja šolanje 3 leta. Vojaške akademije sprejemajo gojence z razpisom, ki ga razpiše vsako leto personalna uprava Državnega sekretariata za narodno obrambo. Izjema je ktalsVn akademija, v katero so tahko spre- jeti le tisti, ki so končali letalsko vojaško gimnazijo. Vsako šolsko leto ima dva semestra. Zimski semester se začne 1. septembra in traja do 20. januarja, ko se začno semestralne počitnice. Letni semester pa se začne 6. februarja in se konča 15. julija. Pouk se odvija v učnih skupinah. Razen učnih ur v učilnicah imajo gojenci vojaških akademij precej pouka v sodobnih laboratorijih, ki jih bi bila vesela vsaka druga šola. Gojenci se veliko učijo tudi na terenu samem. Tako obliko izobraževanja imenujejo »logorovanje«. Pouk traja dnevno 6 šolskih ur, med praktičnim šolanjem pa je dnevnih ur lahko tudi več. Na vojaški akademiji kopenske vojske v Beogradu so nam povedali, da gojenci opravijo v štirih letih toliko izpitov kakor na drugih visokih šolah v petih letih. To pomeni, da morajo biti gojenci izredno prizadevni. Šolanje na vojaških akademijah je organizirano tako, da se gojenci lahko popolnoma posvetijo učenju in se kar najbolje pripravijo za svoj bodoči poklic. Uporabljajo sodobno opremljene in boga- to založene knjižnice, laboratorije s popolno in dovršeno opremo in delavnice, v katerih se učijo praktičnih vojaških veščin. Posebno skrb je deležna sistematična in vsestranska telesna vzgoja. Športni park vojaške akademije kopenske vojske v Beogradu bi lahko primerjali na primer s kranjskim stadionom, razen tega pa ima ta ustanova tudi več telovadnic in popolnoma nov zimski plavalni bazen. Za telesno vzgojo skrbijo znani jugoslovanski športniki, med njimi tudi maratonski as Franjo Miba-ftć, dolgoprogaš štritof in številni drugi pedagogi. Tudi izvenšolsko življenje je dobro organizirano. Delujejo številni krožki in sekcije, v katerih se gojenci lahko ukvarjajo s tistimi aktivnostmi, do katerih imajo največ nagnjenja. Razen tega stanujejo v internatih, ki so v večini primerov že opremljeni na ravni hotelov B kategorije. V njih imajo gojenci brezplačno prehrano, obleko in obutev. Razen tega dobijo mesečno še od 80 do 240 dinarjev. So tudi polno zdravstveno in socialno zavarovani, in to v takem obsegu ka- kor ostale vojaške osebe. Marsikoga pa bo verjetno zanimalo, kdaj je gojenec lahko odpuščen iz akademije. Vzrokov za to je več, in sicer slab učni uspeh, daljša bolezen, težji disciplinski prestopek, izvršeno kaznivo dejanje ali lastna želja. Po končanem šolanju na vojaški akademiji dobi gojenec čin podporočnika ustreznega rodu in mora ostati v vojski toliko časa, kolikor to zahtevajo predpisi. Vojaške akademije so torej vsestransko organizirane visokošolske in znanstvene ustanove. To je tudi potrebno, saj mora biti oficir ne samo dober strokovnjak na vojaškem področju, temveč tudi aktivni družbenopolitični delavec. J. Košnjek Tečaji za voditelje motornih čolnov tudi na Gorenjskem Brodarska zveza Slovenije in Luška kapitanija iz Kopra sta si v zadnjem letu zadali pomembno nalogo, ki sta jo označili z geslom »zbliževanje Slovencev z morjem«. Ugotovljeno je namreč, da se Slovenci ne zavedajo povsem po-pomena in nevarnosti, ki jih čakajo na morju. Akcija je zasnovana dolgoročno in predvideva vrsto strokovnih tečajev, predavanj, posvetovanj, aktivno sodelovanje pri usmerjanju turistične izgradnje na naši obali ln otvoritev več poljudno znanstvenih rubrik v sredstvih javnega obveščanja. Jadralni klub ljubljanskega brodarskega društva je v tej akciji dosegel že pomembne uspehe, saj je priredil že vrsto tečajev za voditelje čol- nov širom po Sloveniji. Maja je tak tečaj priredil tudi na Jesenicah. Obiskalo ga je 40 tečajnikov, ki so po opravljenem tečaju uspešno opravili izpit pred komisijo Luške kapitanije iz Kopra. S tem so si pridobili potrebno kvalifikacijo za vodenje motornih čolnov in jadrnic v celotnem obalnem morju SFRJ. Ker je po mnenju mnogih na Gorenjskem še veliko interesentov za tak tečaj, se je JK LBD pod pokroviteljstvom Brodarske zveze Slovenije odločil prirediti tak tečaj tudi v Kranju. Prijave zanj sprejema avto-moto društvo v Kranju, Koroška 17. Tečaj v Kranju se bo začel v torek, 8. junija. Po končanem tečaju pa bodo v Kranju tudi izpiti. R. stoka Izlet v Logarsko dolino Dež ni razmočil razpoloženja Lepo vreme v soboto zjutraj, ko so se na ploščadi pred občinsko skupščino v Kranju zbrali Glasovi nagrajenci, sploh ni, še zdaleč ne, obetalo dežja. Nihče ni imel, vsaj na prvi pogled, s seboj po lopi kranjski navadi dežnika, če pa bi ga kdo imel, bi ga verjetno na pregovarjanje vseh pustil v Kranju. Pa vendar nam dež, ki se je vsul v Logarski dolini že kmalu po drugi uri popoldne, ni pokvaril razpoloženja. Takrat je bil izlet že skoraj zaključen, izletniki pa varno pri kosilu in kasneje v avtobusih na Poti domov. Dež jo je zagodel verjetno le tistim, ki so iz Kranja morali še brez dežnikov v Bohinj, Žiri ali še kak bolj oddaljen konec Gorenjske. Sicer pa, če je bil konec deževen, še ne pomeni, da ni bil izlet dober. Za malico je to pot poskrbelo velet rgovsko podjetje Živila iz Kranja. To pa ni bilo prvo obdarovanje na Glasovem izletu v Logarsko dolino, vendar o tem pozneje. Je pa res, da so nagrajenci bili že takoj dobre volje, še posebno pa so bili presenečeni na Trojanah. Tu nas je čakalo prvo okrepčilo — krofi seveda, pravi trojanski krofi, zaradi katerih se ustavljajo v tej gostilni domači in tuji izletniki. Nismo se zadrževali posebno dolgo, saj smo bili šele na začetku poti. Naslednje ustavljanje je bilo predvideno v Šempetru v Savinjski dolini. To znano grobišče iz časov Rimljanov si ogledamo vsakič, kadar nas pot zanese na Štajersko. Znamenitost, kakršne na Gorenjskem nimamo, čeprav jih imamo precej, kot so se nekateri šalili, si v turistični Da ne bi morda kdo omagal med dolgo vožnjo do Logarske doline, so dekleta iz veletrgovine Živila vsakemu izžrebancu dala Učen paket z malico. — Foto: F. Perdan sezoni ogleda kar precej evropskih turistov. Le nekaj kilometrov od tu je tovarna nogavic Polzela. Marsikdo med nami še ni videl, kako nastaja nogavica. V tovarni so nam pokazali vse obrate, postregli so nas, nakupili smo si nogavic v tovarniški trgovini, za konec pa nam je vodstvo tovarne za spomin na obisk še podarilo lične zavite nogavice »za njega in njo«. Res smo bili presenečeni nad lepim sprejemom in ljubeznivostjo v tovarni. Najbolj navdušeni so že takoj zatrjevali, da ne bodo v bodoče kupovali drugačnih nogavic kot tiste z znakom lastovke. To je namreč znak tovarne. Prve kaplje so nas pozdravile že v Polzeli, ko smo odhajali, vendar pa se jc vreme do Logarske doline že uneslo, tako da je bila vožnja po makadamski cesti, ki se verjetno v soncu strašansko praši, kar prijetna. Pot v Logarsko dolino je večidel še brez asfalta in zelo ozka. Vendar pa sta oba Šoferja podjetja Creinc iz Kranja varno in povsem zanesljivo vozila 88 glasovih nagrajencev skozi sotesko proti cilju izleta. Ob vhodu v dolino nas je pozdravilo.sonce tako da je bil pogled na to gorsko dolino res lep. Avtobusa sta nas prepeljala še do konca doline do slapa Rinkc. Kosilo nas je že čakalo. Ker pa smo bili še daleč od doma in se je posebno tistim iz najbolj oddaljenih kotov Gorenjske mudilo, da ujamejo zadnje avtobuse, smo takoj po kosilu sedli v avtobuse. Razpoloženje v avtobusih je bilo bolj ko smo se bližali Kranju vse bolj raz-sposajeno Smo se imeli do- Izžrebani naročniki Glasa so na rimskem grobišču v Šempetru z zanimanjem sledil razlagi profesorja Črtomira Zorca. — Foto: J. Košnjek bro? Seveda, sicer pa naj o tem spregovore Glasovi nagrajenci sami. Jože Kosmač iz Zapog pri Vodicah: »Všeč mi je bil ta izlet, še najbolj pa sem se razveselil sprejema v tovarni nogavic v Polzeli. V Logarski dolini sem že bil, pa sem vseeno še rad prišel. Tudi vreme je kar bilo, vsaj vroče ni.« Alojzija Bergant iz Lenarta nad škofjo Loko: »Lepo je bilo. Posebno mi je bilo všeč, da smo bili povsod tako lepo sprejeti, dobili smo darila. Male krat grem na izlet, ni takih priložnosti, zato sem še posebej vesela, da je bilo danes tako lepo.« Rozalija šušter z Gollice pri Sclcah: »Še nikoli nisem bila na izletu, prvič sem videla slap. Lepo smo bili povsod postreženi, nobene graje ne morem izreči.« Marija Goličič iz Radovljice: »Prvič sem bila v Logarski dolini, lepo jc bilo. Prvič sem bila na takem izletu, pa mi je bilo kar všeč. Lep vtis sem dobila tudi v Polzeli.« Franci Mlinar iz Žirov: »Na podobnih izletih sem bil že večkrat s šolo. Všeč mi je bilo pri slapu.« Najmlajši udeleženec izleta je bil 11-letni učenec četrtega razreda osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja Milan Lebar. Izžreban je bil v trgovini živil. Povedal nam je, da je bil z izletom zelo zadovoljen in bo vedno rad šel, če se mu bo še nasmehnila sreča. — Foto: F. Perdan Janez Krmelj, Smoldno pri Poljanah: »Tudi meni je bilo na tem izletu vse všeč. Malokrat grem na izlete, zato pa je takrat, ko grem toliko lepše.« Slavka Rupar iz Loga pri škof ji Loki: »Večkrat grem na takle izlet. Danes mi je bilo vse všeč, ne najdem nobene besede kritike.« L. Mencinger Na ploščadi pred občinsko skupščino v Kranju se je v soboto zbralo 88 Glasovih izžrebancev pa še marsikdo, ki ni šel na izlet, se je postavil pred fotografski aparat. Vreme je bilo zjutraj prelepo, da bi držalo ves dan, no, pa to ni kvarilo dobrega razpoloženja. Razšli smo se z dobro voljo, lepimi vtisi in še lepšimi spomini na Glasov izlet. — Foto: F. Perdan Stari del mesta s katedralo — drugo po velikosti na svetu Mallorca — Španija v malem Turistična poslovalnica Incx turist Z Jesenic je pred prvomajskimi prazniki in med prazniki pripravila po ugodnih plačilnih pogojih dva petdnevna turistična izleta na M:d!orco, največji otok Ba-learskega otočja, ki je vsako leto cilj več kot milijon turistov z vsega sveta. V hladnem deževnem večeru, večina nas je bilo v plaščih in z dežniki, smo se 24. aprila ob 22.30 vkrcali v Inexov potniški reaktivec DC-9. Poleg Gorenjcev, ki nas je bila dobra tretjina, največ z jeseniškega in radovljiškega konca, so bili ostali izletniki — turisti tudi iz Ljubljane, Nove Gorice, Zagreba in celo iz Sarajeva. Ogromen trup, ki sprejme 155 potnikov, je bil zaseden do zadnjega sedeža. Marsikdo, pravzaprav večina, ki je prvič potoval z reaktivnim letalom, se je z negotovostjo oziral okoli sebe in nervozno čakal v udobnem fotelju, kako bo prenesel svoj zračni krst. Močan kovinski pisk je brž prekinil razmišljanja in še preden smo se dobro zavedli, smo že bili v zraku, čvrsto privezani na sedeže. V manj kot dveh urah z Brnika na Mallorco Naš DC-9 »Ljubljana« je nezadržno rinil v goste in deževne oblake. Sprva so imeli nekateri malce neprijetne občutke, večina pa je z lahkoto prenašala naglo premagovanje zračnih višav in z otroško razposajenostjo ugotavljala, da je takšen let pravzaprav kar zabaven. Letali smo ,*e visoko nad oblaki, lO.CCOm nad zemljo in kar 900 km na uro. Čeprav smo menili, da bomo leteli po najkrajši poti prek Jadrana, srednje Italije in Sardinije, je bila naša smer precej bolj severno. Jugoslovanski zračni prostor smo preleteli nad Umagom, nato pa prečkali Jadransko morje na najožjem delu, ChJOggio pri Benetkah, Ferraro, Genovo, nato vso italijansko in francosko riviero do Marseilla in šele potem zajadrali nad Sredozemsko morje proti Ba'earskim otokom, ki so oddaljeni okoli 250 km vzhodno od španske obale. Poleg Mallorcc, ki je daleč največji otok (3640 km1), sta še dva večja — severovzhodno Menorca in jugozahodno Ibiza — ter številni manjši, ki pa niso posebno obiskani. Na teh so, kakor se zdi, glavne pomorske in letalske baze NATO pakta, predvsem 6. ameriškega ladjevja. O tem smo se lahko prepričali že prvi dan po prihodu v glavno mesto na Mallorci Palmo, kjer smo na sidrišču zunaj pristanišča lahko opazovali veliko letalonosilko in neko večjo vojaško ladjo. Letališče — prvi vtisi i o dobri poldrugi uri smo srečno in za marsikoga kar prehitro pristali na ogromnem letališču v Palmi. Navzlic pozni uri je bilo okoli pristaniške zgradbe še vse izredno živahno. Ogromna letala iz vseh smeri so neprestano pristajala in vzletala, po betonskih stezah so drveli džipi, kamioni-ci-sternc in letališki avtobusi. Tudi nas so kar na hitrico »nabasali« v avtobus in sam ne vem, kako se nas je spravilo toliko v tako razmeroma majhno vozilo, ki nas je pripeljalo prav pred vhod v carinski oddelek velike letališke stavbe. Šele ko smo se znašli v notranjosti, kjer so bili policijski pulti, smo zagledali prve uniformirane Špance. Priznati moram, da sem pričakoval strožji sprejem in več uniform: Španski policisti in cariniki so bili spodobni in vljudni. Več težav smo imeli pri sprejemanju prtljage, ki je po tekočem traku drsela v veliko potniško dvorano. Ob tekočem traku se jc poleg nas gnetlo še nekaj sto potnikov iz drugih letal. Vsak je hotel čimprej ujeti svoj kovček, ki je drsel mimo. Če ga nisi uspel v hipu potegniti s traku, jc že zdrsnil naprej na velik kup na koncu dvorane. Brez težav bi tako lahko vsakdo vzel katerikoli tuj kovček, kajti nihče ni zahteval potrdila. Pravi čudež je, kako je v tej zmešnjavi in gneči vsak potnik sploh prišel do svoje ptrljage, ki je potem nihče več ni pregledoval. No, smo si mislili, če bo tako šlo naprej se nam ne obeta nič razveseljivega in takoj sodili — »pač jug . . .« Toda ves čas našega bivanja na Mallorci, razen v redkih primerih, nismo imeli nobenega vzroka več za takšne pomisleke. Živahen letalski promet in nepričakovano veliko letališče nas je presenetilo. Takoj smo začeli primerjati velikost in zmogljivost palmškega letališča z našimi in drugimi, ki jih poznamo v tujini. Naš Brnik je v primerjavi s Palmo le ljubek »štibelc« — desetkrat manjši, zato pa toliko bolj domač in prijeten. Tudi prostor pred letališko stavbo je bil zelo prostran in poln osebnih avtomobilov in avtobusov. Vsako turistično skupino, ki je priletela z letalom, so čakali posebni avtobusi različnih agencij in hotelov. Vodniki so tekali pri izhodih in na ves glas pozivali svoje goste, ki so se z nami vred gnetli in mešali med seboj. Naša skupina je imela to srečo, da jo je vodil prof. Polde Ulaga, ki je vedno nosil belo kapo in nam je v podobnih gnečah tudi v naslednjih dneh dobro pomagala. Z avtobusom, ki smo ga po dolgem iskanju v dolgi vrsti vozil le našli, smo se po lepi asfaltni cesti prepeljali v bližnje naselje Ciudad Jardin (Hardin), mestece, ki je pravzaprav predmestje Palme, od katerega je oddaljeno okrog 5 km. Kopalke so nam bile odveč Kljub pozni uri je bilo po ozkih ulicah podobno kot v naših južnodalma-tinskih obmorskih krajih še vse živahno, številne gostilni-ce in kavarnice so bile še vedno polne gostov in tudi pred hotelom El Yate, okoli 200 m od obale, kjer smo se ustavili, so postavali pozni turisti. Hotel El Yate, ki bi po svojem komfortu in urejenosti lahko spadal med naše hotele C kategorije, je bil še kar prijetno bivališče s prijaznim strežnim in drugim osebjem, s katerim smo kar hitro navezali prijateljske stike. Nekateri natakarji in receptorka so se v petih dneh našega bivanja celo naučili nekaj slovenskih besed in stavkov, za kar gre največja zasluga spet našemu vodniku »beli kapici«, tako smo namreč potem imenovali tov. Poldeta. Sicer pa je večina hotelskih uslužbencev kar dobro razumela angleško in nemško, pa tudi italijansko, ki je še najbolj podobno španščini. Sobe so bile lepo, čeprav skromno opremljene, sanitarije čiste in sodobne, prav tako tudi restavracijski prostori. Kot zanimivost velja omeniti, da so vsi zidovi v vseh prostorih opremljeni z okusnimi in estetskimi tapetami. Povsod, in ne samo v našem hotelu, smo opazili veliko slik, od grafik do olj, ki so se lepo prilegale okolju. Ko smo se odpravljali na pot še doma v Sloveniji, so nas opozorili, naj oblečemo letno obleko in naj ne pozabimo kopalk in drugih potrebščin, ki sodijo na plažo in sončenje. Toda vreme nam je tokrat pošteno zagodlo. Bilo je hladno. Glcdč" hrane se nismo imeli kaj pritožiti. Bila je okusna in izdatna. Motilo nas je le to, da je način in vrstni red serviranja precej drugačen kot smo vajeni doma. Juho smo namesto za kosilo dobili za večerjo, solato pa so nam postregli po glavni jedi in še ta ni bila nikoli kisla. Namesto peciva so nam redno postregli z velikimi kosi slado- leda in podobno kot v Italiji tudi s sadjem — domačimi pomarančami in bananami. Razen enkrat smo vselej jedli krompir, kar nas je presenečalo. Prav tako smo bili le enkrat deležni domače ribje specialitete. »Pri Albinci« v Španiji je luštno b'lo Slovenci pač ne bi bili tisto, kar smo, če že takoj prvi dan našega bivanja na Mallorci ne bi našli prijetne gostilne, kjer točijo pristna domača, se pravi španska vina. To je bil manjši gostinski lokal, ki tako kot v Italiji nosi naziv »cafe bar«, mi pa smo ga na pobudo »bele kapice« krstili kar po domače »Pri Albinci«, kjer je bilo naše zbirališče predvsem v večernih urah, če ni bilo kaj drugega na programu. Gostilničar je bil očitno zadovoljen z naglo povečanim obiskom in obetajočim prilivom pezet, s katerimi vsaj v začetku nismo preveč skoparili. Vrednost domačega denarja — pezet smo seveda takoj primerjali z dinarji in brž ugotovili, da na splošno Španija ni bistveno cenejša turistična dežela kot Jugoslavija, čeprav smo doma priče nasprotnim trditvam. Uradni tečaj je bil takrat pri nas 0,21 dinarja za eno pezeto, na Mallorci pa smo lahko menjali — seveda le za konvertibilno valuto, v glavnem za nemške marke in dolarje, ki smo jih menjali doma na polni list — še kar ugodno okoli 0.25 dinarja preračunano v naš denar. Odtlej je pri nakupih in plačilih šlo hitro po preprostem računu: 4 pezetc — 1 dinar. V ceni prehrambenih artiklov in pijači skorajda ni bistvenih razlik od cen pri nas. Za ekspres kavo, turške tam ne poznajo, smo plačevali od 5 do 7 pezet, odvisno od kategorije lokala, za liter domačega vina 50 pezet (12,50 din), za 2 dl oranžade kar 10 pezet, za oranžni sok pa celo sredi pomarančnih nasadov tudi 15 pezet!? To nas je presenečalo, kajti limone, pomaranče, da-telji in olive so edini sadeži, ki smo jih lahko videli povsod okoli v sadovnjakih in številnih nasadih. Teh pa je bilo veliko več kot na primer jabolk in hrušk pri nas na Gorenjskem. Tudi cene pomaranč in limon so razmeroma visoke, skorajda enake našim cenam — od 10 do 30 pezet. Ob tem človeku nehote pride na misel podobnost cen naših jabolk na domačem tržišču, ki so višje od uvoženih. (Se bo nadaljevalo) Jošt Rolc GLAS * 13. STRAN RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., IS, 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19JO. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 5. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z orkestrom berlinskih simfonikov — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 *>ri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odmevi iz baletnih odrov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje basist Friderik Lupša — 13..V Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Veseli Zvoki z domačimi ansambli *- 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo se °b isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in Po svetu — 18.15 Mendelssohn •Bartlu>ldy: Simfonija št. 4 —-J8.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Mi-nute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Domače pesmi in plesi — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.00 Ples v soboto zvečer — 22.20 Oddaja gj naše izseljence — 23.05 Wes v soboto zvečer — 24.05 S Pesmijo in plesom v novi teden ^rugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Melodije iz mu-sicalov — 14.25 Glasbeni va-Hete — 15.35 Jazz na II. Programu — 16.05 Z ansamitom Korni grupa in Pro **« — 16.40 Sobotni mozaik ""T 17.35 Glasbeni mozaik — ici majhnimi ansambli — ■00 Pet minut humorja — 05 Večer ob popevkah in pIcsnih ritmih — 20.05 Svet ln naj — 20.20 Operni koncert 21.45 Večer s harfistko Ma- \ J/so Robles — 22.15 Okno v j Yot — 22.30 Novosti našega «Jasbenega arhiva — 23.55 Iz slovenske poezije 6. JUNIJA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Ra ^•Jskn i2ra za otroke — 9.05 jn0r!.c'-rt y/- naših krajev — •05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 1150 Pogovor s poslušalci — 12.10 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki 3 pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Radijska igra — 16.50 Deset minut za EP — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Vesele melodije — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Lahka glasba — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Slovenske popevke — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestrom Londonske filharmonije — 19.40 Popevke se vrstijo — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Weber: Carostrelec — odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.45 Kolnski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije 7. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Z orkestrom Caravelli — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Debussv: Igre — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Ivan Cankar — 16.00 Vrtiljak — 16.40 lz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Ota Roma — 20.00 VVagner: 2. dejanje romantične opere Lohengrin — 21.35 Lahka glasba z orkestrom RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 1620 Z orke- strom Marcel Lenoar — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z ansambloma Delial in Du-brovniški trubadurji — 19.00 Kubturni mozaik — 19.10 Igramo za vas — 20.05 Samospevi Marjana Kozina — 20JO Pola našega gospodarstva — 20.40 Skrivnostne zgodbe baletnih odrov — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 22.55 Komorna glasba Ga-briela Faureja — 23.55 Iz slovenske poezije 8. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Pesmi Marjana Vodopivca na stara narodna besedila — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka i/. Kogojevih črnih mask — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Godala v ritmu — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni ntermezzo — 15.40 Majhen recital violončelista Edi-ja Mtjarona — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V ton:'.: nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.16 Lahka glasba — 22.15 Komorne skladbe Karola Szymanow-skega — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Jazz na II. programu — 16.05 Popev-ikc jugoslovanskih avtorjev — 16.40 Melodije /a vsakogar — 17.35 Glasbeni mozaik — 13.40 Vesela godala — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Sonate Domenica Scarlattija — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 9. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna mat meja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.23 Iz glasbenih šol — 9.40 Lepe melodije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz Dvofakovih Slovanskih plesov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Iz opusa Foli.va Mendelssohna — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Od »Mandoline« do »Mini-maxi-ja« — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Mozart: odlomki iz opere Gledališki ravnatelj — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice j — 20.00 Simlonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.45 Minute z godali — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov _ 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Priljubljeni pevci zabavne glasbe — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni express — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z orkestrom Frank Chacksfield — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — j 20.40 Večerni concertino — 1 21.45 Pevci od včeraj in da- 1 nes — 22.20 Žive misli — 23.55 Iz slovenske poezije 10. JUNIJA 4JO Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska igra za višjo stopnjo — 9J5 Z orkestroma Rav Conniff in Paul Mauriat — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Leoncaval-lo: sklepni prizor opere Glu-mači — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladinski pevski festival 1971 — 14.30 Z orkestrom Melachrino — 14.45 Mehurčki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Orff: Catulli Carr.mna, poje zbor Roger VVagner — 16.00 Vrtiljak — j 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Orgle v ritmu — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 j Lahko noč, otroci — 19.15 Mi-I nute s kvartetom Silva Sting-J la — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.30 Slovenska popevka 71 22.15 Novi posnetki domače muzike v našem studiu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Godala za lahko noč Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Sovjetske popevke — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Nas" podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Ob lahki glasbi — 19.00 Filmski vrtiljak —. 19.05 Melodije po pošti —■ 20.05 Ko se razcveta poletje — 21.00 Naš intervju — 21.10 Savin: Lepa Vida — odlomki — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.40 De-špalj: Tri koralne predigre na Bachove teme — 23.55 Iz slovenske poezije 11. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9J5 Hočevar: Na planin-cah — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz Lipovškovih albumov za klavir in violino — 12J0 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom bratov Avsenik — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Simfonični orkester RTV Ljubljana igra dela romantičnih mojstrov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Od »Mandoline« do »Mini-maxija« — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Schubert: Sonata v B-duru za klavir — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča — 20.00 Poje komorni zbor radia Maribor — 20.30 Slovenska popevka 71 — 22.15 Besede ni zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15J5 Z orkestrom Michael Leg ran d -— 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Glasbeni mozaik -— 18.40 Igra plesni orkester RTV L ubijana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Zabavni akordi — 20.05 Radijska igra — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.30 Vasilij Mirk in Peter Lipar 23.55 Iz slovenske por* e 8.30 Bled 71 (RTV Ljubljana), 15.00 Giro Dltalia — prenos (EVR), 16.00 Atletika za Hanžekovičev memorial — prenos (RTV Zagreb), 17.10 Obzornik (RTV Ljubljana), 17.25 Košarka Evropa : Italija — prenos iz Rima (EVR), 19.00 Plus pet — mladinski quiz (RTV Sarajevo), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Kmečka oh-cet, 21.25 Rezervirano za smeh, 21.55 Maščevalci — serijski film, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 6. JUNIJA 8.35 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Po domače v Metliki (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja (RTV Ljubljana), 12.00 Najlepša pesem na svetu (RTV Beograd), 13.00 Mestece Pevton — serijski film, 13.50 TV kažipot (RTV Ljubljana), . . . Športno popoldne, 18.00 Vroči milijoni — angl. film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mali oglasi: Gobarji (RTV Ljubljana), 21.25 Videofon (RTV Zagreb), 21.40 Poročila (RTV Ljubljana), 21.55 Športni pregled (JRT), 22.25 Reportaža s festivala JRT — Bled 71 (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 7. JUNIJA 16.45 Odprta univerza, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Tigrček Peter — III. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Zlatar — oddaja iz cikla Karavana, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Feniks preveč — TV drama, 21.30 Kulturne diagonale, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Tigrček Peter (RTV Ljubljana), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Beograd), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV lil 8. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Nina in Ivo — V. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Niso samo rože rdeče, 19.05 Ribe v Jadranu, 19.30 Starši in otrok, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Sla po življenju — amer. film, 22.35 Literarni nokturno, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Narodna glasba (RTV Beograd), 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 9. JUNIJA 14.30 Giro DTtalia — prenos (EVR), 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Pika Nogavička — švedski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Zagreb), 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Teh naših 50 let, 21.35 Deček Niki-ška — ruski balet, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb), 17.30 Risanka, 17.45 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd), 18.15 TV novice, 18.30 Glasbena oddaja, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 10. JUNIJA 16.35 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Družine — poljudno znanstveni film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Slovenska popevka 71 — prenos, 21.45 Pirandello: Moj svet, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.40 Nina in Ivo, 17.55 Glasbeni ciciban (RTV Sarajevo), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske T V 11. JUNIJA 13.30 Teniško tekmovanje za Davisov pokal: Romunija : Jugoslavija — prenos iz Bukarešte, 17.45 Vijavaja-ringaraja, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd), 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Slovenska popevka 71 — prenos, 21.45 Velika parada komedij — amer. film, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb), 17.35 Rastimo (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19. uri, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV Kranj CENTER 5. junija amer.-nemški barv. film KOMISAR X — TRI ZLATE KAČE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. filma NEKATERI SO ZA VROČE ob 22. uri 6. junija zah. nemški barv. CS film VVINETOU IN APA-NAČI ob 10. uri, amer. barv. film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 15. uri, amer.-nemški barv. film KOMISAR X — TRI ZLATE KAČE ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma KONJE STRELJAJO, MAR NE? ob 21. uri 7. junija amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 16., 18. in 20. uri 8. junija amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 5. junija zah. nemški barv. CS film VVINETOU IN APA-NAČI ob 16. uri, amer. barv. film LJUBIL SEM HIPI DEKLE ob 18. uri, amer. barv. film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 20. uri 6. junija amer.-nemški barv. film KOMISAR X — TRI ZLATE KAČE ob 14. uri, amer. barv. film LJUBIL SEM HIPI DEKLE ob 16. uri, amer. barv. film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 18. in 20. uri 7. junija amer. barv. film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 16. uri, amer.-nemški barv. film KOMISAR X — TRI ZLATE KAČE ob 18. in 20. uri i pregled V KRANJU Solata 4 do 5 din, špinača 6 din, korenček 3 din (8 din), slive 4 do 5 din, jabolka 3 do 4 din, pomaranče 5,20 din, limone 6 din, česen 8 do 10 din, čebula 3 do 4 din, fižol 6 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 8 do 10 din, paradižnik 12 do 14 din, češnje 4 do 5 din, kumare 8 do 9 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 din, krompir 1 din (4 do 5 din), jajčka 0,55 do 0,60 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 12 din, orehi 28 do 30 din, klobase 5 do 6 din, skuta 6 do 7 din, sladko zelje 2,80 do 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, cveta-ča 4 do 5 din, paprika 10 do 12 din, jagode 8 do 10 din NA JESENICAH Solata 4,50 din, špinača 3,80 din, korenček 10 din, slive 5,40 din, jabolka 5 din, pomaranče 5,50 din, limone 6,50 din, česen 9,30 din, čebula 2,80 din (4,50 din), fižol 7,50 do 8 din, stročji fižol 13 din, pesa 2,60 din, kaša 3,70 din, paradižnik 11 din, češnje 4 din, jagode 8,50 do 11 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,50 do 0,65 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 3 din, kisla repa 2,60 din, cvetača 6 din, paprika 22 din, krompir 1,40 din (3,50 din) V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 7 din, korenček 8 din, slive 4 din, jabolka 5 din, pomaranče 5,40 din, limone 6 din, čebula 4,40 din, fižol 8 din, kaša 4,60 din, paradižnik 11 din, češnje 4 din, banane 7 din, jagode 10 din, med 12 din, ajdova moka 4,80 din, jajčka 0,55 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 18 din, klobase 7 din, skuta 7 din, sladko zelje 3,50 din, krompir 4,40 din 8. junija franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRA-CIJA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 5. junija amer. barv. film BOB-CAROL-TED-ALICE ob 18. uri, premiera amer. barv. filma REVOLVERAŠI APA-ŠKEGA KLANCA ob 20. uri 6. junija amer. barv. film REVOLVERAŠI APAŠKEGA KLANCA ob 15. in 17. uri, amer. barv. film BOB-CAROL-TED-ALICE ob 19. uri 7. junija amer. barv. film REVOLVERAŠI APAŠKEGA KLANCA ob 18. in 20. uri 8. junija amer. barv. CS film VELIKI POBEG ob 17. in 20. uri Kamnik DOM 5. junija nemško-italij. barv. CS film DNEVI JEZE ob 18. in 20. uri 6. junija nemško-italij. barv. CS film DNEVI JEZE ob 15. in 19. uri Krvavec 5. junija italij.-španski barv. CS film SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE ob 20.30 6. junija itali j.-španski barv. CS film SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE ob 16. uri Radovljica 5. junija amer. barv. film SUROVE STRASTI ob 18. uri, franc. barv. film ZADNJI NASLOV ob 20. uri 6. junija amer. barv. film DAN ZEMLJIŠKIH POSESTNIKOV ob 16. uri, mehiški barv. film MONTEZUMlN ZAKLAD ob 18. uri, amer. barv. film SUROVE STRASTI ob 20. uri 7. junija japonski barv. film ALARM V VESOLJU ob 20. uri 8. junija amer. film VRNITEV V BATAN ob 20. uri škofja Loka SORA 5. junija italij.-amer. barv. film SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV ob 18. in 20. uri 6. junija itali j.-amer. barv. film SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV ob 20. uri, itali j. barv. film CHE GUE-VARA ob 17. uri 7. junija italij. barv. lil"1 CHE G (JE VARA ob 19. uri 8. junija franc. barv. lilm ČAS ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri Železniki OBZORJE 5. junija amer. barv. filO* TARZANOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD ob 17. in 20. uri 6. junija nemški barv. film LJUBIM VSE ŽENE ob 17. in 20. uri REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. KOLONA, 7. SALAMA, 12. OPERATER, 14. IMAM, 15. LE, 16. OTINKI, 18. AKO, 19. ORA, 21. ALA, 22. 7 TEK, 24. ARE-KA, 26. ODRED, 27. OCENA, 28. IVE, 29. ROT, 31. BIT, 32. RODILA, 35. NR, 36. UJEC, 38. KORENIK1, 40. PAJACI, 41. AKADEM. IZŽREBANI REŠEVALCI Tokrat nam je rešitve poslalo 152 reševalcev. Izžrebani so kili: 1. nagrado (30 din) prejme Pintar Darja, Kranj, Nadižar-jeva 5; 2. nagrado (20 din) prejme Habjan Majda, Radovljica, Cankarjeva — vila bi. V; 3. nagrado (10 din) pa prejme Hafner Majda, Kranj, škofjeloška 35. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. odbor, 7. obrtnik kleparske stroke, 13. naprava, stroj, 14. povrlnina, hladna jed, 15. ustanovitelj Sovjetske zveze, 16. lov na kite, 17. keltska rodovna zveza, 18. ples naših južnih narodov; del šahovskega, nogometu ga tekmovanja, 19. nemška reka, ki se pri Emdenu izliva v Severno morje, 20. pristaš atomizma, atomistika, 23. najvišje karte, 26. samostanski predstojnik, 27. prvi mitološki letalec (Ikaros), 31. ptič — sesalec (pol ptič pol miš), 33. ime pokojnega igralca Severja, 34. okostje, 35. usnje na zadnjem delu čevlja, peta na čevlju, 36. glavno mesto Eritreje (Etiopija), blizu črnega morja, 37. slikarska deščica za barve. 1 2. 3 4 5 6 f 8 9 10 11 ,2 13 Vt 16 1? iS 19 20 21 ti 24 ■ Zf Id 29 30 ft 32 33 3 4. rusko žensko ime (Pressova), 5. stara kitajska dinastija uudi Tang), 6. latinski veznik, 7. lesu podobna rudnina; lignit, • vodna cvetlica, v Indiji sveta, 9. ime grafika Justina, 10. etovišce blizu Sarajeva, izhodna točka za na Jahorino, 11. najmanjši del snovi, 12. pretep, 16. nadležna žuželka, anoleles Prinaša malarijo, 18. čevljarska potrebščina (množina), 21. to-arna perila v Celju, 22. naslov, titula, 23. italijanska časopis-agencija (Agenzia Nazionale Stampa Associata), 24. spol- na i 0st, spolni nagon, seksus, 25. latinski izraz za prav tako, ena-£°> tudi, 28. oblika imena Katarina, 29. francoski pisatelj j^aude (»Ariana«), 30. tekoča voda, 32. ime švedskega pesnika a»ssona, 33. znano belgijsko letovišče in kopališče, 35. kratica za opombo. J Rešitev pošljite do četrtka, 10. junija, na naslov: Glas, » Trg revolucije 1, Kranj agrade: 1. oznako Nagradna križanka 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. oeiii so V KRANJU Kuhar Marjan in Senica Mi-. s'^va Marjeta, Česen Jožef c , -ruvec Cvetka, Žibert Vin-gJJC in Koželj Stanislava, Po- "Kar Janez in Fister Helena M b Stanislav in Ko7i-paif Malena, Zupan Janez in lin • B°g°miIa, Rozman Fi-Ž,,, in Vi]fan Milena, Udir Jo-■n Pavlic Majda V ŠKOFJI LOKI lena »J ?0žef in p°t"čnik He-^ «.jMiklavčič Jožef in Oblak Sar ii*' LeOen Anion in Dem-Marta, Gaser Janez in Jen- sterle Marija, Buh Ferdinand in Martinčič Stanislava, Mesec Janez in Leben Marija umrli so V KRANJU Hočevar Marjana, roj 1912, Mijočko šimun, roj. 1926, Kal-tnekar Ana, roj. 1892, Novak Marjana* roj. 1894, Birtič Jo-sipina, roj. 1895, Slapšak Matija, roj. 1902, Lukman Antonija, roj. 1891, Hočevar Terezija, roj. 1897, Kateren Antonija, roj. 1908 V ŠKOFJI LOKI Knžnar Ciril, roj. 1913 DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI VPISUJE V DOPISNE ŠOLE — osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativno šolo (dveletna) — ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano) — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — poklicno šolo kovinarske stroke VPISUJE TUDI V DOPISNE TEČAJE — nemškega in italijanskega jezika — tehniškega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) VPISUJEJO VSAK DAN od 7. do 14.30, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šol. leto 1971/72, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. S takojšnjim vpisom pridobite na času! SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 3,00 dinarje na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, Par-mova 39, telefon 312-141, poštni predal 106. KULTURNE VESTI V galeriji Mestne hiše v Kranju bodo v ponedeljek, 7. junija, ob 19. uri odprli razstavo fotografike mojstra fotografije Petra Kocjančiča. Razstava svetovno znanega umetnika na fotografskem področju in dobitnika številnih domačih in tujih priznanj bo odprta do 23. junija. Gorenjski muzej iz Kranja je pripravil v galeriji Prešernove hiše v Kranju razstavo del znanega slovenskega slikarja samorastnika Antona Plemlja. Razstava slikarja, rojenega na Selu pri Bledu, bo odprta od ponedeljka, 7. junija, do srede, 23. junija. Otvoritev razstave bo v ponedeljek ob 18.30. -jg 0 V četrtek zvečer se je v Ljubljani začel že XII. mednarodni festival jazza. Ta prireditev, ki je bila pred tem vsako leto na Bledu, pred leti pa so jo prenesli v Ljubljano, si je v zadnjih letih pridobila doma in v tujini velik ugled. Tudi letos je prirediteljem uspelo privabiti v Ljubljano vrsto kvalitetnih jazzovskih sestavov. Od domačih bodo sodelovali veliki orkestri radijskih postaj iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, od tujih pa internacionalni kvintet Duška Gojkoviča, »Dan Midrila quintet« iz Romunije, »New Jazz Trio« iz ZRN, velika zasedba švicarskega radia, »Chris Barber Band« iz Anglije, »The JPJ Ouartet« iz ZDA, trio Gyorgy Gallusz iz Madžarske in Richard Boon s Kennv Drew iz ZDA. Vzporedno s to prireditvijo so v atriju Križank pripravili še razstavo fotografij »Ta čudoviti svet jazza« Toneta Stojka in dve filmski predstavi o velikih mojstrih jazza iz 1930 do 1940. z razlagami znanega jazzovskega kritika, glasbenika in predavatelja Joe Vicra iz Miinchna. -jg GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska, umetno-stnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je odprta razstava umetniške fotografije (Amberg, ZRN). V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju odprta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. V II. nadstropju je na ogled etnografska zbirka Planšarska kultura na Gorenjskem in razstava risb Petra Jovanoviča. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava Kranjska gimnazija 1810—1971. V gotski kleti razstavljajo člani kiparskega krožka Gimnazije pedagoške smeri iz Ljubljane. SOBOTA KAMNIK — Ob 18. uri na rokometnem igrišču Oš Tomo Brejc tekma moške LCRL Kamnik : Olimpija (Humer — Hafner) ŠKOFJA LOKA — Ob 18.30 na stadionu v Puštalu tekma ženske SKL Kroj : Ilirija Ob 20. uri tekma moške SKL Kroj : Ilirija NEDELJA KRIŽE — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma moške LCRL Križe : Kranj (Kumar — Javornik) SIVIUA ŠKOFJA LOKA — Ob 9. uri na rokometnem igrišču tekma ženske LCRL Šešir : Alp-les B (šuštaršič) Ob 16.30 na stadionu v Puštalu tekma ZCNL LTH : Piran TRŽIČ — Ob 16.30 na nogometnem igrišču tekma ZCNL Tržič : Koper Pari prve gorenjske rokometne lige: Šešir : Žabnica (Humer), Alples : Tržič B (Hafner), Sava : Jesenice (Kuhar), Križe B : Kranj B (Teran), Kranjska gora : Radovljica (Bernard); druga gorenjska liga: Alples B : Stor-žič (Kuželj), Duplje B : Preddvor (Zavrl), Kranj C : Krvavec (Bevk), Šešir B : Besnica (šuštaršič), Dijaški dom : Radovljica B (Konjar) Pari gorenjske košarkarske lige: Radovljica A : Kladivar B, Radovljica B : Triglav B, škrlovc Bovs : J. Peternelj, Polet : Medvode, Gorenja vas : Kropa. Cenjene obiskovalce obveščamo, da je zimsko kopališče odprto še to soboto in nedeljo. Vsak petek od 12. do 19. ure in v soboto od 18. do 19. ure pa bo odprto čistilno kopališče. —dh Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10.-in od 17.—19. ure. -12. Drugo nedeljo se bosta v Javorjah po starih šegah in navadah vzela Manica ćemažar in Lado PeternelJ. (Ib) — Foto: F. Perdan Svatova nje v Javorjah »Že dolgo se pripravljamo, zato upamo, da nam bo šlo kot po maslu. Le vreme nam jo lahko zagode,« so v ponedeljek na novinarski konferenci izjavljali podjetni Ja-vorci. Komaj dobro leto je minilo od ustanovitve turističnega društva, pa se bodo že predstavili z'izvirno prireditvijo; svatovanjem v Javorjah. V nedeljo, 13. junija, se bosta po starih šegah in navadah vzela osemnajstletna Manica ćemažar in štiriin-dvajsctletni Lado Peternelj, oba doma iz Javor. Sicer si ženin in nevesta ne bosta zares nataknila poročnih prstanov, a drugi lepo upajo, da bo poroka že »ta prava«. Program se bo pričel ob 14. uri. Pred nevestino hišo bodo prišli balarji, ki bodo nakladali balo. In kaj bo nevesta prinesla k hiši? Opravo (spalnico), menlerga, v kateri bo mesila kruh, pa škafi, sklede in sklednik, skratka vse kar potrebuje kmečka gospodinja. Pri bali ne sme manjkati peto kolo, (velik kolač potice) saj brez njega ne morejo voziti. Ko bo bala naložena, bodo zapokali biči, a ne za dolgo. Že po nekaj sto metrih bodo fantje postavili šrango. Zanimivo jc, da so fantje nekdaj šrangali bali in ne nevesti. Ženin je plačal določen del vrednosti bale. Šele, ko bodo »zglihali«, bodo lahko pognali. Zatem se bodo svatje z ženinom odpravili po nevesto. Že na poti jih bo srečala prva nevesta, ki je navadno v žensko preoblečen moški. Z raznimi opravili, pometanjem, pranjem, šivanjem, zibanjem otroka in podobnim kaže, kaj zna nevesta delati. Ko pridejo do nevestine hiše, prva nevesta smukne vanjo in zaklene vrata. Zato starešina prosi gospodarja, naj odpre poštenim ljudem, ki so prišli iskat najlepše dekle v vasi, ki so prišli po nevesto. In res. Vrata se odpro in iz hiše pride nevesta. A ne lepa in mlada, temveč stara in zgrbljena prva nevesta. Hoče imeti ženina, a se mora zadovoljiti z godcem. Nato ponujajo ženinu teto, zatem še družico in končno pride prava nevesta^ Godci bodo zagodli in svatovski sprevod bo krenili proti cerkvi. Po »poroki« se bo začelo svatovanje. Trije godci bodo igrali stare pesmi, posebna folklorna skupina domačinov bo plesala plese, ki so danes že skoraj pozabljeni. Pa tudi za lačne bo poskrbljeno. Ajdovi štruklji z orehi, zabel jeni z medom in maslom, mlinci z »mason kom«, domača šunka, salama in kruh, pečen v starih kru.šmh pečeh, bodo ustregli še tako razvajenim želodcem. In kako priti v Javorje? Vsak dan štirikrat, ta dan pa gotovo še večkrat, tja pelje avtobus. Za tiste, ki se bodo gor peljali z avtomobili, bo na voljo dovolj parkirnih prostorov. Javorci so jih uredili kar v sadovnjakih. L. Bogataj V ponedeljek je bila pri Brinovcu v Gorenji Žetini novinarska konferenca. Domačini so novinarje in predstav rike občinske turistične zveze seznanili s pripravami na svatovanje v Javorjah, ki bo 13. junija Gospodinja je navzočim postregla s domačim narezkom in ajdovimi štruklji z orehi, sadjevcem in domačim žganjem, ilbi — Foto: F. Perdan Kmetijski izobraževalni center Grm Novo mesto vpisuje v šolsko leto 1971/72 1. tehniško kmetijsko šolo šolanje traja štiri leta; 2. v šolo za kmetovalce šolanje traja dve leti, pri čemer je teoretični del pouka le v zimskem času. Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Kandidati morajo predložiti: — prijavo za vpis, kolkovano s kolekom za 1 din; — spričevalo o končani osnovni šoli; — zdravniško spričevalo. Interesenti se ob vpisu lahko prijavijo tudi za bivanje v dijaškem domu. Veletrgovina Špecerija sPECEriua razglaša naslednja prosta delovna mesta a. referenta za osebne dohodke b. blaga j niča rke za mesnice c. natakarice d. kuharice za bife Pogoj: pod a.: srednja šolska izobrazba; pod b.: nižja strokovna izobrazba; pod c.: KV ali PK za natakarice; pod d.: KV ali PK za kuharice Ponudbe pošljite do 15. junija na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3. Kmetijska zadruga Škof ja Loka razpisuje prosti delovni mesti 1. poslovodje špecerijske trgovine Spodnji trg 2. prodajalca Za delovno mesto pod L: zahteva se kvalifikacija trgovske stroke in dve leti prakse; za delovno mesto pod 2.: dokončana šola za prodajalce. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema uprava zadruga 10 dni po objavi razpisa. Gostinska šola na Bledu razpisuje za šolsko leto 1971/72 sprejem naslednjih učencev: 60 učencev za strežbo 60 učencev za kuharstvo Pogoji za sprejem: uspešno dokončan 8. razred osnovne šole (spričevalo), da je kandidat telesno in duševno zdrav (zdravniško spričevalo) Učenci morajo ob vpisu predložiti: lastnoročno napisano prošnjo za sprejem, kjer navede tudi poklic za katerega bi se rad izobrazil. Spričevalo o uspešno dokončanem 8. razredu osnovne šole. Zdravniško spričevalo, izpolnjen obrazec 1,20. njo in vse dokumente poiljejo kandidati aa 'lov: Gostinska šola Bled. Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 213 Stolpci rubrike bi bili mnogo krajši, če bi ne bili Paragrafi tako ozki in zastareli. V dokaz te trditve — to vem iz vsakdanje prakse! —- naj po-Vern, da so se mnogi pred izvršitvijo uboja ali samomora zatekli k sodišču s prošnjo, naj bi sodile raz vezal o njihove zakone. Sodišče pa jih za-radi zastarele zakonodaje ni moglo razvezati, saj so zakon, ki je kaj takega še pred četrt leta dopuščal in nudil odvetnikom in sodiščem pravno osnovo, ukinili... O, iz lastne prakse bi vam 'ahko naštel celo vrsto primerov, ki so se, namero po mirni zakonski poti, razpletli tragično *ako, kakor nam o zakonskih tragedijah dan za dnem poročajo časniki ... Kot odvetnik se mar-flkdaj ne morem znebiti občutja osebne krivde, *adar se je kak primer, ki sem ga obravnaval j32 in terjal od sodišča razvezo zakona, končal ragično z umorom ali samomorom. Prav zato em se zadnje čase zagrizel in se začel ukvarjati s Publicistiko. Rad bi vplival na poslance v Reich-^tagu, da bi predlagali in sprejeli novo ločitve-y° zakonodajo. Toda doslej sem se trudil zaman. eČina v Reichstagu je še vedno gluha za moje Podloge, prav tako, kakor je gluha za Magnu-ova prizadevanja pri ustanavljanju zakonskih Posvetovalnic in za večjo podporo njegovemu in-itutu, ki stremi za tem, da bi imel sleherni Pavijan že pred zakonom s pomočjo spolne j. Soje možnost zrelih pogledov na zakonsko živ-j^er>jc. Cela vrsta znanosti od medicine do psiho-8ije bi lahko pomagala ljudem do zdravih har-oničnih zakonskih odnosov, potem pri reševa-ZaW ^r}4 do katerih marsikdaj prihaja med °nci in ki se jim zde nerešljive, pa bi se vseeno dale rešiti z zdravnikovo pomočjo, če zdravnik ni samo medicinski zdravnik, marveč tudi dušeslovec. To pravim zato, ker so med nami še vedno zdravniki starega kova, ki celo homoseksualno prizadete osebe silijo v zakon, češ da jih bo prav zakonsko življenje ozdravilo homoseksualnosti . .. Toda homoseksualec, mislim take, ki so vezani samo na svoj spol, bo tudi v zakonu ostal homoseksualec in se branil odnosov z nasprotnim spolom. Za homoseksualno prizadete moške sicer ta nevarnost ne obstaja tako pogosto, ker si sredstva za življenje služijo sami, zato pa je toliko bolj pogosta pri homoseksualno prizadetih ženskah, zlasti še, če se poročijo samo zato, da bi bile preskrbljene. Saj ste slišali ali brali za mešalki strupov Kleinovo in Nebbe-jevo ...« »Ne,« nehote zanika Fric, ki ga zanima samo .primer', zaradi katerega je k dr. Tichauerju prišel. Kako naj bi vedel da je bil pri odvetniku, tik preden sta s štefi prišla, odvetnikov prijatelj dr. Magnus Hirschleld in da sta razpravljala prav o omenjenih dveh lezbijkah, ki sta se poročili s Kleinom in Nebbejem, da bi bili preskrbljeni, spolnih odnosov s soprogoma pa nista mogli trpeti in sta prav kmalu spoznali, da je za njiju zakonsko življenje huje kakor pekel. Soproga, oba normalna potentna moška sta hotela občevati z ženama, a tema se je občevanje z moškim gnusilo. Nista hoteli s soprogoma občevati, ta dva pa sta ju seveda jemala s silo. »Tadva primera sta bila zakona vsakdanjega posilstva,« pravi dr. Tichauer. »Soprogoma, ki sta se zaljubili druga v drugo in negovali lezbij-sko ljubezen, sta postala soproga osovraženo odvratna, tako da sta ju sklenili zastrupiti, potem pa uživati soprogovi imetji. Kleinova je to brez oklevanja tudi storila. Zastrupila je moža, medtem ko Nebbejeva ni imela poguma, da bi soprogu zavdala ... Vidite, tudi to je primer pomanjkanja spolne vzgoje. Ko bi iezbijsko prizadeti soprogi pomislili, kakšno telesno in duševno trpljenje bo njun zakon, r.Ii pa ko bi se zatekli k vse razumevajočemu zdravniku, kakršen je na primer moj prijatelj, bi se morda ne poročili . .. Sicer pa bi se moral sleherni, ki misli v zakon, prej posvetovati z zdravnikom, pravzaprav bi morala država take preglede zahtevati z zakoni, telesne in duševne, zakaj prav skupni interes zakoncev, ujemanje karakterjev in še vrsta drugih stvari, ki morajo biti zakoncema skupne, je pomembna za srečen zakon. Potem bi ne bilo toliko tragedij. A ker te so — in celo vsakdanje, vzrok pa so prav težave, ki jih na podlagi sedanjih zakonov povzročajo sodišča — bi bilo treba te zakone razširiti, da bi se nam ne bi bilo treba naslanjati pri ločitvenih procesih samo na paragrafe BGB 1565 do 1569, torej na ubogih pet zakonskih določil, kakor so zakonska nezvestoba ...« »Mož moje prijateljice je bil vendar dokazano nezvest. . .« bi Lehman rad od splošnosti advoka-tovih trditev prešel k stvari. »No, potem ne bo težav! Potrebni bodo samo dokazi. Tista pisma, o katerih ste mi med drugim ob prihodu pripovedovali...« »Toda teh pisem nimam več. Izročila sem jih tastu, naj jih da tašči da bo videla, kdo je kriv za nesrečo njenega sina in najinega zakona .. « »To niste ravnali pametno. Ta pisma, zlasti še, ker so moža v celoti razkrivala, bi zadoščala za dokaz o kršitvi paragrafa 1565. Sodišče bi vam ne delalo težav in tudi moje delo bi bilo preprosto. Tako pa ...« »Tako pa?« se Stefi proseče zagleda v odvetnika. »Treba bo najti še kak vzrok, še kako kršitev kakega drugega paragrafa,« pravi zamišljeno dr. Tichauer in po kratkem premisleku sam najde izhod. »Povedali ste, da vas je soprog puščal samo, in da se tudi po vrnitvi iz francoskega ujetništva ni vrnil k vam. Šle pred nedavnim ste s pomočjo drugih zvedeli zanj?« »Ja,« pritrdi štefi. »No, potem bomo poizkušali doseči rešitev vašega primera s pomočjo paragrafa, ja, s pomočjo paragrafa 1567 . .. Zadoščale bodo pravno potrjene izjave prič. Te boste morali priskrbeti.« Od fanta do moža (12) Oklice sta noter dala takM piseni (>enitovanjskih pogodb) ne delajo več, pač pa ta ^° vsakemu tisto, kar mu pripada, pri pisanju testamen-sPori2 Pri s°dniški zapuščinski obravnavi. Le redkokateri go-dar danes ne izplača hčera in sinov, ki gredo od doma. Žen" tem m nevesta sta šla po-tuclj naročit oklice. Rekli so , da sta šla oklice stavit J sta kdć oklice noter dala. ce ' '.'^aj sta šla naročit okli n' bil važen; da rna. glavno je sta dobila župnika tr^r*" Nekdaj so jih oklicali tievect ^° Sta Di;la zenin m enkriat hogata' Pa lahko tudl ^nirlZa trikrat; to je bilo *Ws vtreba dobro Plačati-^ijo čc'° tiste. fci se P°-*a trii, tUdi cerkven°. enkrat in 8a ait> marsikdo pa plača daj j^8151011 »e okličejo. Nck- P° oklicih ^z\v\ tant in dekle uradni ženin oz. nevesta. ien'>miv je tudi izraz, če se Vr, vPrižcni na nevestin 'Si uasih.so rekli. da prizvah adli'vo pa so ga ime-v mdi prihajač. S°rodnVltC S° nekdaJ vabiIi ^ur,. do bratrancev (do bt£a kolena), Če pa je bila bogatija, pravi Korbar, tudi še otroke bratrancev, če so bili že večji, pa seveda prijatelje, prijateljice, sosede, botre in znance. Danes navadno ni večjih svatb, ampak opravijo kar v domačem krogu. Prisotni so le bratje in sestre ter starši obeh. Nekdaj so bile ohceti ob ponedeljkih. Vabili so veliko ljudi, zato so jih začeli vabiti že od četrtka naprej, kot pravi Korbar. Oče pa za obdobje med obema vojnama pripoveduje, da so vabili v torek po tretjem oklicu oddaljenejše, v sredo pa bližnje. Vabili so dopoldne, popoldne ali zvečer; čas ni bij važen. Glavno je bilo, da so bili vsi pravočasno povabljeni. Ženin z drugom je vabil svoje ljudi, nevesta z družico pa svoje. To še posebno, če so bili sorodniki bolj oddaljeni. Bližnje sta povabila oba skupaj. Korbar pripoveduje, da so imeli pred prvo svetov- no vojno s seboj obvezno godca, pozneje pa ne več. Bližnje so šli vabit peš, k bolj oddaljenim pa so se peljali z vozom, pozimi pa s sanmi na konjsko vprego. Tisti, ki je vabil, je pozdravil: »Hvaljen bodi Jezus Kristus in vsi jogri nebeški!« Domači so mu odzdravili: »Na vekomaj amen!« Nato so va-bovci rekli: »Oče in mati so nas poslali z vso nebeško družino. Najprej povabim očeta in mater v svate, druge pa na pod, da bo večji ropot.« Besedilo se je v nekaterih primerih lahko tudi nekoliko razlikovalo. Domači so jima na povabijo dejali, naj se usedeta in malo povesta, kako bo. Pogovor je potem potekal čisto sproščeno. Gorenjski kroji in ljudje Navada je bila, dr. je moral tisti, ki je vabil, gladko povedati ustaljeno besedilo. Domači so mu nalašč nastavili kakšno stvar (npr. desko, ki jo je potem kdo sprožil) ali pa so ga opozorili, da bo kaj pohodil, samo da je moral začeti pripovedovati besedilo od začetka. Gospodinja jima je nalašč zagnala pod noge pehar ali kaj podobnega. Vabovccm so zelo dobro postregli, navadno z mesom in ocvrtjem, ki so ga pripravili le v ta namen. Korbar pravi, da so vabovci v času pred prvo svetovno vojno nosili obvezno s seboj vino, pozneje pa so ta običaj že opustili. Nekdaj so svoj prihod tudi najavljali s pokom pištole; tudi to so opustili po prvi svetovni vojni. Če je bila ohcet manjša, potem sta ženin in nevesta povabila sorodnike sama, brez godca in brez posebnih ceremonij. Povabila sta jih ob kakšni priložnosti, bolj spotoma. Pozneje so povabljenci prinašali za gostijo kokoši, jajca, maslo ipd. Ce so bili premožnejši, so dali tudi svinjsko pleče, majhnega prašička, pri na j boga te j šh pa celo tele. Denarja niso dajati. Vse te dobrine so prinesli povabljenci kmalu potem, ko so bili povabljeni. Oče pravi, da so stvari prinesli vsi v četrtek zvečer (ker so jih povabili že v torek in sredo). Darila so prinesli tja, kjer je bila potem ohcet. Nevesta se jc šla pred poroko tudi poslovit od vašča-nov. Navadno jo je spremljala družica. V dar je dobila nekaj denarja, »šenkengo<. S posebno prireditvijo sta se ženin in nevesta tudi poslovila od samskega stanu. Imela sta fantovščino (fan-tovšno) in deklišeino (dekliš-no). Korbar pripoveduje; da so lahko oboje združili, kar je bilo še najbolje, saj je bilo plesalk dovolj. Navadno so tak večer priredili v zasebni hiši, včasih tudi v gostilni. Naredili so ga nekaj dni pred poroko. Ženin je povabil fante svojih let, nevesta svoje vrstnice. Jedi: so, pili in pesi, imeli pa so tudi godca, da so se lahko zavrteli. Korbar pravi, da so plesali valček, polko, mazurko, marzulin in šta-jeriš. Ivan Sivec (Prihodnjič naprej) KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI Zdaj smo ujeli korak tudi z datumi, le za en sam dan smo še navzkriž: torej poročamo danes o novicah iz starega »Gorenjca«, ki je izšel 1. junija 1901. še vedno nosi tednik, naš nekdanji prednik, podnaslov, ki pravi, da je »političen in gospodarski list«. Celoletna naročnina mu je nanovo določena: 4 krone za celo leto. »Naroča se list lahko vsak dan in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.« O prislovični slovenski in slovanski nesložnosti govori uvodnik »Jugoslovanski napredni klub«. Jugoslovani smo prišli do treh klubov v avstrijskem državnem zboru; peščica slovenskih državnih poslancev razdeljena je na Dunaju v tri frakcije, kar je precej čudno, ako pomislimo, da imamo doma pravzaprav le dve politični stranki: narodno-napredno in klerikalno, ali kakor se evfemi-stično zove, katoliško- narodno, kajti če se delajo štajar-ski poslanci, kakor da bi ne pripadali niti k eni niti k drugi, ampak kakor da bi stali med njima ali nad njima, se to trdi le zaradi lepšega, zaradi sramote voljo. Po svojem dejanju in nehanju so, kar jasno kaže tudi njihovo zloglasno glasilo »Slovenski Gospodar« prav pristni klerikalci, enaki kranjskim kon-sumarjem v birtohih; v skrbno zakrivanem dnu svojega srca je vsekako ta ali oni izmed njih naprednjak; ali kaj ima srce govoriti, ako bi bil mandatek ali karijera v nevarnosti? Vsaj se poznamo: drugače čutiti, drugače ravnati! To je večkrat prav koristno, čeprav se preprostim dušam zdi to navadno pustolovstvo. Imamo torej tri klube svojih poslancev na cesarskem Dunaju: slovanski centrum ali »lepi klub« imenovan. Ta naprava je potrebna, ker daje streho vsem onim nesrečnikom, ki niso mogli nikjer drugje dobiti zavetišča; nadalje imamo hrvatsko-slovenski klub in jugoslovanski napredni klub. Da imamo za svoje razmere tako lepo število klubov, kriva je ožlindrana ošabnost kranjskih klerikalcev, hofratstvo dr. Ploja in pa, no še nekaj — okolnost namreč, da čim več je klubov, tem več je predsedniških mest. Naši narodnonapredni poslanci so se gotovo dovolj trudili in zavoljo dobre stvari sami sebe zatajevali, samo da bi bili združeni vsi slovenski poslanci v enem klubu, da bi skupno zastopali narod- ne in gospodarske koristi slovenskega naroda. Potem preberemo v starem »Gorenjcu« izpred sedemdesetih let še zapis o pripravah za napeljavo tržiške železnice. Šlo je za dve varianti: ali naj bi speljali progo od Lesc do Tržiča ali pa od od Kranja do Tržiča. Obe varianti sta imeli svoje ognjevite privrženec. Zaradi razcepljenosti teh mnenj, se stvar že od leta 1893., ko je bila proga trasirana, ni nikamor premaknila. Zagovorniki povezave Tržiča s Kranjem, so poudarjali možnost, da bi progo nadaljevali: skozi rodovitno poljansko dolino do eraričnega rudnika Idrije in eventuelno dalje na Primorsko do proge Bohinj— Gorica. Tržič tako povezavo z jugom zasluži, ker mesto spada med najbolj industrijalne kraje. Tržič je računal na to Železnico, saj so se vsled tega tam ustvarile velike industrije. Naši predniki, ki so se s takim ognjem borili za tržiško progo in jo v nekaj letih tudi dosegli pač niso mogli slutiti, kako brez premisleka bodo njihovi potomci rušili »nerentabilne« železniške proge. No, pa poglejmo še druge novice, o katerih je pisal »Gorenjec« pred sedmimi desetletji: Sestanek imajo — kakor se poroča — v Pclrogradu srbski kralj, črnogorski in bolgarski knez. Ta sestanek bo neki velikega političnega pomena. Vojna v južni Afriki. Buri so pred dnevi blizu Prctorije popolnoma pobili Angleže, ki so imeli 49 mrtvih in 150 ranjencev; 600 Angležev pa so Buri v jeli. V Zgornji Bcsnici dobe menda samostojno faro. Sest otrok je na en dan rodila, kakor poročajo iz Bel-grada, žena tamošnjega gr-ško-vztočnega duhovnika Arh-angela. Pomiloščen je, dvakrat na smrt obsojeni Žid Leopold Hilsner. Najvišji sodni dvor mu je prisodil dosmrtno ječo. Atentat s pomarančo. V Hav-ru je vrgel neki delavec na francoskega ministrskega predsednika, ko se je peljal skozi mesto, veliko in trdo pomarančo. Zadela jc ministrovo gospo in jo neznatno ranila. Napadalca so zaprli. Cirkus Barnum & Bailey je imel v Ljubljani dobre dohodke. Priredil je dve predstavi. Vsakokrat je bilo po kakih 15.000 gledalcev. C. Z. 900 UT PREDDVORA Da toliko pišem o treh Be-lah pod Storžičem in sedaj o starem pesniku Matiji Va-Ijavcu — me je spodbudilo ne le dejstvo, da si pred-dvorskega območja brez teh vasic ne morem zamisliti (lepo bi pa bilo, če bi se Pred-dvorjani in Beljani med seboj bolj razumeli, vsaj kot bližnji sosedje!), pač pa tudi slavje, ki ga pripravljajo na Beli: z uprizoritvijo Finžgar-jeve »Naše krvi« na prostem bodo vaščani počastili stoletnico pisateljevega rojstva, hkrati pa se bodo spomnili tudi 140-letnice rojstva pesnika Matije Valjavca, ki se je rodil 17. februarja 1831 pri Kračmanovih na Srednji Beli št. 16. Torej razlogov dovolj, da je stekla beseda o Belah pa tudi o najslovitejšemu Belja-nju Matiji Valjavcu. Zato se bo še danes in prihodnjo soboto zvrstilo o pesniku — epiku nekaj »životopisnih črtic«, kot so včasih pravili takemu kramljanju o človeških plateh velikih mož. KRACMANOVA MATI esnik sam Matija Valjavec — pravi, da jc rajši imel svojo babico kot svojo mater. Rahlega občutka, da je sin materi delal krivico, se kar ne moremo znebiti. Mati, Marija Bizjak, por. Valjavec, je rodila deset otrok — osem fantov in dve dekleti — pa seveda ni utegnila vsakega posebej razvajati. Tu je bilo veliko posestvo, zraven pa še mlin, stope in žaga — gospodinji je bilo treba presneto dosti moči, da je vsemu temu mogla posvetiti dovolj skrbi. Kajti mož — sicer svobodnjak, kmet, ki nj bil zavezan tlaki — jc opravljal še ničkaj prijetno službo »obcrrihtarja« (župana). In tako se je breme prevesilo na mater: desetero otrok in tako velik grunt... Zato mati pač ni utegnila svojemu sinčku pripovedovati pravljic o nekdanjih časih. To je storila babica, ki jo je otrok potem bolj ljubil kot svojo lastno mater ... Med drugim pravi pesnik sam, da se babica ni naveličala odgovarjati »kar sem prašal, a povpraševal sem neki toliko, da mi nihče drug ne bi znal odgovoriti. Znala mi je pripovedovati storije o svetnikih, o rojenicah, znala mi je peti tudi necerkvenc pesmi v stihih. Od nje se mi je ulila ljubezen za take stvari, ki mi ni nikoli popolnoma ugasnila.« Imela je babica sobico na podstrešju in tam je pripovedovala otrokom »prelepe, mične vsakovrstne bajke«. O materi, ki je bila gotovo mučenica, kot mnoge matere s tolikimi otroci in skrbmi, pa iz Valjavčeve lastne biografije ne zvemo dosti. Le to, kako si je šla — že kot vdova z zagospodarjenim gruntom — od soseda kaj-žarja sposoditi 50 goldinarjev, da je lahko sin odpotoval na svoje prvo službeno mesto v Varaždin. In še to, kako se je pozneje odločila, da bo živela pri sinu in mu gospodinjila — a se je že čez nekaj dni vrnila v domače kraje. Na Hrvaškem ji ni bilo za obstati, tako tuje se ji je vse zdelo: »Tu bom umrla, če bom še kake dni ostala.« Doma, na Beli, pa je bilo tudi hudo. Materin svak, ki je bil postavljen za skrbnika otrokom, ni bil dober gospodar". Vse je šlo navzdol. Bridke 100-letnice se lani hote nismo spomnili: propadlo in v dolgove zakopano nekdaj tako ponosno posestvo svobodnjaka in župana Antona Valjavca — pesnikovega očeta — je bilo leta 1870 prodano ... Kupil ga je Matija Rozman. Njegov rod, po ženski strani, je še zdaj v hiši. SKRBEN OCI ot jc oil Matija Valjavec v prvi mladosti nagajiv in šegav dečko, v dijaških študentovskih letih pa ognjevit narodnjak, tako je bil v zrelih letih umirjen, premišljen mož. Posebno potem, ko se je oženil, se ]e zresnil. Družina se mu je hitro večala: rodilo se mu je kar devet otrok! Osem fantov in eno dekle ... Le kdo se ne bi zresnil spričo tako velike družine — saj jc bila za vse le ena sama profesorska plača. Te plače pa tudi v prejšnjem stoletju niso bile blesleče. Janezu Trdini, Valjavčeve-mu pobratimu, pa ta resnost in solidnost ni bila všeč. Zba-dal je prijatelja, češ, le zakaj nisi bolj borben, bolj odločen. In naš Beljan je boem-sko živečemu Trdini (in šp komu drugemu!) resno odgovoril: »Tebi ie lahko biti revolti cionaren, ki si sam na svetu. Jaz pa imam družino in moram skrbeti zanjo!« Tudi poznejše življenje obeh mož, ki sta v mladosti toliko prijateljevala, se je razšlo in tako različno končalo. Valjavec, skrben družinski oče, je ugasnil sredi žalujočih otrok; Trdina, nemirni Aha-sver, pa je taval in taval po Gorjancih (in posedal po gostilnah); brez prave družinske sreče se mu jc izteklo življenje... V zapisih o Valjavcu smo dostikrat omenili in se sklicevali na pisatelja Janeza Tr dino. Pisali pa o njem še ni smo. Tako kot o Mencingerju, Kersniku, Turnograjski, Medvedu, Finžgarju in drugih Go renjcih. Odlagali in odlagali smo P* sanje o Trdini kar hote: ć* tudi je bil Trdina trd Goro njec iz Mengša pod Kamnikom, ga štejejo tudi Dolenjk za svojega. V Novem mestu, na glavnem trgu, stoji pis* teljevo bronasto poprsje, kulturne nagrade, ki jih podeljujejo dolenjske občine, s* imenujejo Trdinove nagrad«* In še v mnogih drugih oblikah slave Dolenjci našega gorenjskega rojaka. Saj fŠ celo najvišji vrh na Gorjancih (1181 m) imenuje Trdinov vrh! Seveda bomo morali tudi o Janezu Trdini, ki je sice* svojo ljubezen in življenje P0, svetil predvsem dolenjski!" rojakom, le kdaj bolj na ši roko spregovoriti. Saj mladi rod le premalo ve o delu te ga zanimivega in samosvoje ga moža. VZIDAVA PLOŠČE Ker bodo Beljani v nedeljo, 20. t. m., tudi Prf Kračmanovi hiši posvetili del svojega slavja velike mu rojaku, je gotovo če povem, da je bila sporni1}" ska plošča vzidana v petkovo rojstno hišo že dne & maja 1957. O delu in življenju valja* cevem je takrat govoril pr° Ivan Kolar. Pela sta mlađ'n' ski zbor tedanje nižje g&J nazije iz Preddvora in uv1" teljski pevski zbor iz Kranj«; Proslave so se udeležili twj vidnejši uradni predstavni*1 okraja in občine, številna š°.' ska mladina in pa dom.'»c'n iz vseh bližnjih krajev. ljanov je bilo, seve, naj več- Hkrati je bila v prostor* študijske knjižnice v Kr»w urejena razstava del M"-,i!^ Valjavca (prvotiski, objav* »Novicah«, »Slovenski in »Slovenskem glasni^^' knjiga »Pesmi«, narodno go jn znanstvena dela). ~3 bi bilo tako napak, če bi sedaj Beljanom prikazan . ljavčevo delo, morda to P* kar v nekaj Aitrinah in čez dan pred Kračma»0% hišo? V senci onih s*jf^| tepk, pod katerimi j* nt\av poležaval mladi Kračm*11 študent . . Črtomir Z&eC Pravljični svet naše Postojnske jame Nenadoma je šofer pritisnil na zavore in ustavil. Izstopili smo z nekoliko radovednimi obrazi, saj nas je zanimalo, kakšna je ta prekrasna jama. Stekli smo k vhodu v jamo 111 &i kupili vstopnice. Nato ^o sedli na vlak, ki je za-Piskal in kmalu smo se znašli sredi velike dvorane. Obdajali so nas raznobarvni kapniki. »O, kako so čudoviti! Kot v pravljici!« smo navdušeni vzdihovali. Gledali smo ?daj sem, zdaj tja, zdaj gor jn zdaj dol. Vse okoli nas je ™9 čudovito, prečudovito. Videli smo obliko zaves, špaget in razne živali. Nismo in nismo se mogli nagledati. Tedaj se vlak ustavi in vsi Smo izstopili. Zopet smo se korali postaviti v vrsto, da j£ tovarišica lahko preštela, j* snio vsi. Da, bilo nas je ^no in lahko smo nadalje-Vah zanimivo pot. Spet so se pred nami razprostirali kapniki, ki so se ^ketali v raznih barvah, &Pet smo buljili kot nori in spet smo videli prekrasne dvorane. »Joj, joj, kako je bilo lepo! Res, vse je pravnica.« Videli smo reko Pivko, ki ff je leno vlekla po mokrih tleh. V Postojnski jami domu je ^nana človeška ribica — pro-eus. Tako ime ima zato, ker barvo kože kot človek. ° Je znano in jasno, da B|a ust, je slepa in gluha. »O, ko bi čas tako hitro ne minil! Tako pa še sami nismo vedeli, kdaj je minil, saj so naši obrazi kar zijali od lepote.« Zato smo se počasi odpravljali nazaj na vlak. Bila je lepa njdelja. Z mamo sva se odpeljali k teti v Trbovlje na obisk. Prišli sva do hiše. Pozvonili sva. K vratom je najprej prišel Andrejček. Ko je odklenil, je ves vesel zavpil: »Mamica, tetka Milka in Mojca sta prišli!« Tudi ona je pritekla k vratom. Segli smo si v roke. Ker so se na novo naselili v to hišo, še nikoli nisem bila v njej. Z zanimanjem sem opazovala sobe in druge podrobnosti. »Mama,« sem zav-pila, »poglej, kako lepe luči!« Ampak mama me ni slišala, ker je bila s teto že v kuhinji. Nazadnje pa me jc peljal Andrej v svojo sobo. Kar dih mi je zastal, ko sem se zazrla okrog sebe. Najprej sem si radovedno ogledala zavese. Vse so bile poslikane s pajaci. Andrej mi je povedal, da je take mamica kupila zato, da bi ponoči lepše sanjal. Pokazal mi je tudi svoje izdelke, ki jih je naredil v vrtcu. Gledala sem pajace, ki so bili postavljeni v omari. Bili so res lepi. Rekla sem mu: »Takih pajacev pa še jaz ne znam narediti.« Ker je njegov oče avtomehanik, se tudi Andrej zelo zanima za hot Za kar sem umrl, bi el še enkrat umreti nalet našo jFtSfrtti Rjavo listje bukev in hrastov kroži po zraku in ava na mrtva trupla, na trupla ljudi, ki so se borili za svobodo. V mislih se sprehajam med njimi. Kako grozen utek imaš, če si sam med mrtvimi. V daljavi zaslišim piš obi jf^[a' Mita se. Bolj ko se bliža, bolj postaja divji, besen in ob°pe ki napada lepo slovensko zemljo in ubija K(/a . st°ke, pa vendar zavedne ljudi. Potem mi je srce tebi d° ZUi^nJikrat. Smrt! Zadnji dih in utrip srca setn posvetil <*0niov°-mov*na- V tvojem objemu in s tvojo pomočjo draga Mrtev Ula' Sem Pre8azil pomlad življenja in zdaj sem mrtev. Pleme S6rn' tQda še enkrat bi se hotel boriti za tako lepo in ^ihnV0 StVOr ~ svobodo- Teb i se predam zemlja, tebi ^mij;1 sl°venski zemljici, prepuščam sebe. Edino tebi ljuba "Živa?0^ dovolim> da mi daš toplo črno odejo. Prijetno bom priPoVj j h°m čez mno8° let poslušal pesem vetra, ki bo ^Pomin OVa'a» kako lepo je življenje v svobodni domovini. Je nn]laine pa bo ^e ostal> čeprav majhen. Neznani junak, ae' za domovino, sem.« k'flgo' 2 & °ui' ^"0t l*a so se M5fmce umirile. Vctrc še enkrat n>eni Q?pih!'a in se spet oddaljuje, oddaljuje, tako kot se "daljuje slika v temnem gozdu. *d avtomobile. Pokazal mi jih jc celo vrsto. Dva prav stara pa je imel naslikana na kartonu. Nazadnje pa mi je pokazal še harmoniko. Rekel je: »Daj, še ti kaj zaigraj! Jaz sem že toliko igral, da me že vsi prsti bolijo. Tudi nekaj pesmic znam zaigrati,« je rekel. Z velikim veseljem sem začela igrati. Kar naprej bi igrala, če me ne bi poklicala mama. Stekla sva v dnevno sobo, kjer sta se teta in mama pogovarjali. Toda, enkrat moraš domov, tudi midve odšli, nisva šli z vlakom, ampak naju je peljal stric. Ta obisk mi bo ostal v lepem spominu. Mojca Poljane, 5. b r. osn. šole Stanko Mlakar, Šenčur Zato, ker nismo trhle bilke, ki po toči ovene, ker mi nismo le številke, smo ljudje! Kajuh Vojna, vojna! Kolikokrat še bomo slišali to kruto, črno besedo, pa vendarle resnično? Hitler je rekel: »Napravite mi to deželo spet Nemško!« To je rekel človek, ki ni bil človek, ki ni bil vreden tega imena! Njegove ukaze so izpolnjevali ljudje, ki niso bili ljudje, ki niso bili vredni tega imena! Hitlerjeve besede, besede zveri so se našim ljudem globoko zarile v srce, skelele so jih bolele ... uprli so se! Uprli so se volkovom, ki so jim kradli vse, kar so s trudom pridelali, kar so prigarali z izmučenimi hrapavimi rokami. To so bili naši ljudje: hrabri, močni! Niso bili smet, ki jo odpihne najmanjša sapica. Nismo trhle bilke, ki po toči ovene! Nismo le številke, smo ljudje! Nena Bizjak, 7. a r. osn. Simon Jenko, Kranj šole Tako sva A domov Na avtobusni postaji Ura je pol šestih zjutraj. Stojim na avtobusni postaji. Pravkar sem se pripeljala z avtobusom iz Tržiča v Ljubljano in čakam na avtobus, Večna pot Kolo zgodovine, ustavi se! Bojim se prihodnosti, kajti potop resnice v laži je stvarnost. Vse je stisnjeno v obroč krutosti. Pretrd je, da bi ga kdo stri, pretrd, da bi ga uničila ljubezen. Kolo zgodovine! Tvoja življenjska pot je dolga, predolga, zato se ustavi, miruj, zakaj ukazujemo ti lahko le mJ Miruj! Tvoje življenje ne more biti večno, zato miruj, miruj! Traudi Omejc, 8. b r. osn. šole Simon Jenko, Kranj ki me bo odpeljal naprej. Na postaji je živo kot na mravljišču. Avtobusi prihajajo in odhajajo. Ljudje pa hite na vse strani, največ jih gre v službo. Za mojim hrbtom se je oglasilo jezno priganjanje in sopihanje. Prišel je moški, ki je nesel dva kovčka v roki, za njim pa so tekli žena in dva otroka. Vprašali so, kje stoji avtobus, ki pelje v Zagreb in v zadnjem trenutku so vstopili. Takoj zalem je avtobus odpeljal. Neka ženska pa je jezno kričala na sprevodnika, češ da je rezervirala sedež, sedaj pa je ne pusti v avtobus. Taki in podobni dogodki se vrste dan za dnem na avtobusni postaji. Zelo sem se oddahnila, ko je glas po zvočniku napovedal, da je moj avtobus pripeljal. Zdenka Zupan, 5. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Moj najljubši kotiček »Rdečo Tale pa Ca„Vftljavec' 7- r. osn. šole °Ja Bračiča, Tržič bom prilepila tule. je tako strgana, le kako jo bom zalepila. Tako, sedaj bom pa vse lepo zalepila. Joj, z.namkice, kako ste čudovite.« »Jasna, kaj pa zopet počneš?« To jc pa res čudno, da moja mama pogleda v sobo vedno, ko sem v svojem ljubem kotičku, ko klečim ob stolčku in lepim znamke, ki so mi tako zelo všeč. Že mi začne govoriti, da bi bilo veliko bolje, če bi čas, ki ga porabim za svoje znamke, izkoristila ob knjigah. Takoj se z njo strinjam in sedem za pisalno mizo. Pišem nalogo, toda znamke me gledajo s stolčka in dokler mama ne odide iz sobe, z očmi božam vsakega od malih raznobarvnih papirčkov, ki predstavljajo znamke. Ko za trdno obljubim mami, da bom vestno opravila svoje dolžnosti do šole in šele potem počela, kar hočem, mama zapusti sobo. Težko je sedeti pri pisalni mizi in računati, ponavljati zgodovino in iskati mesta na zemljevidu. Pariz, le kje se nahaja? No, ga že imam. Saj je na znamki tudi Pariz in še Eif-flov stolp. Bolje je, da se prepričam. Skočim k znamkam in iščem. Božam vsako od njih in si na skrivnem želim, da bi čimdlje iskala znamko, na kateri je naslikan Pariz. Končno jo najdem. Oh, kako je čudovita! Toda kaj, ko imam še tako malo znamk. Kako srečni so lahko tisti, ki imajo veliko zbirko znamk in za vsako znamko dobro vedo, kako težko so jo dobili. Le kdaj bom jaz imela veliko znamk? Sto, tisoč. Potem mi bo verjetno mamica kupila album, velik, da ga bom komaj držala v rokah. O, ko bi se to uresničilo. No, saj mama mi je album obljubila, toda kot pogoj je postavila dobre ocene v mojem spričevalu. Saj res, čisto sem pozabila na učenje. Komaj se usedem za pisalno mizo in pogledam v knjigo, že mama pride v sobo/Nasmehne se, saj je sedaj prepričana, da se učim. Kakšno srečo sem imela, da me zopet ni zalotila v mojem kotičku pri znamkah. Jasna Reba, 6. b Simon Jenko, Kranj S ŠOLSKIH KLOPI osn. šole m ■ — ■ :— ffczdravnik ^^svetuje /z\ DELIKATESA Prešernova 13 DNEVNO SVEŽE SPECIALITETJ DELIKATESA Prešernova 13 tatarski biftek madžarska solata ruska solata domača šunka kraški pršut cury sir DELIKATESA Prešernova 13 BOGATA IZBIRA UVOŽENIH SPECIALITET IN PIJAČ DELIKATESA Prešernova 13 ostrige školjke razne paštete indijski raki orehi, lešniki KETCHUP paradižnik angleška omaka za solato TUBORG pivo doze — steklenice VELETRGOVINA tic/ ŽIVILA KRANJ ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi št. 26/3, telefon 93-787 Kotiček: za ljubitelje cvetja Rubensov srobot PIŠE INŽ. ANKA BERNARD V maju začne cvcteti prvi od okrasnih srobotov clematis montana Rubens, lepa okrasna popenjavka. Cvete sicer le enkrat na leto. Rastlina je vsa prekrita z množico rožnatega prijetno dišečega cvetja. Dekorativna pa je tudi po cvetenju zaradi lepe elegentne oblike vitic in rdečkastega listja. Rubensov srobot sodi med drobnocvetnc srobote, ki so zelo skromni glede rastišča in pozimi ne pozebejo. Mlada sadika hitro raste. Rastlina je visoka največ do sedem metrov. Srobot je lep okras ob vrstnih hišah, kjer je malo prostora za zelenje in je zato treba izkoristiti za poživitev z zelenjem tudi hišne stene. S srobotom imenitno oživimo pusto hišno steno, delno zakrijemo slabo arhitekturo hiše, prekrijemo balkonsko ograjo, poživimo vhodna vrata na vrt ali prekrijemo senčnico na vrtu. Srobot obrezujemo po cvetenju, če ga je potrebno pomladiti. Ne obrezujemo pa ga spomladi, ker mu s tem odrežemo tudi cvetno popje. Joži č. z Kranja — Konec maja bom sprejeta v mladinsko organizacijo. Za to priložnost bi bila rada lepo oblečena. Ker se ne morem odločiti, aili naj imam hlače ali obleko, mi, prosim, pomagajte z nasvetom. Marta — Odgovor zaradi velikega števila prošenj za modele prihaja malo prepozno. Upam, da vam bo oblačilo vendarle še prišlo prav. Narisala sem hlače s tuniko. Tunika je sicer že prišla malo v pozabo, pa je še vedno elegantna. Oblačilo je enostavno: ima okrogel ovrat-ni izrez, zapenja se zadaj na zadrgo. Krojena je v princes liniji. Spredaj ima dve okrasni gubi in točno v šiv prišite štiri gumbe v črni barvi. Tunika naj bo violet barve. Hlače so prav tako enostavne. Spodaj se končujejo v zvon. Barva je črna. Zdravljenje pljučne tuberkuloze (TUBERKULOSTATIKA DRUGEGA REDA) Zdravila te vrste so močnejša in imajo stranske učinke. Zato moramo to pri zdravljenju upoštevati. Ta zdravila uporabljamo pri bolnikih, katerih bacili tuberkuloze niso več občutljivi na prej opisana zdravila prve vrste, fuberkulostatiki drugega reda pa pogosto okvarijo jetra. Ce smo premalo pokorni lahko bolnik s tuberkulozo zboli še na jetrih. Včasih je to obolenje isodno. Poleg okvare jeter je možna pri uporabi tu-berkulostatikov drugega reda tudi okvara ledvic, /plivajo pa celo na živčni dstem in na sluh. Zaradi Lakih stranskih učinkov pri tem zdravilu mora biti izbor bolnikov zelo premišljen. Kljub temu smo danes večkrat prisiljeni takoj začeti z zdravljenjem pljučne tuberkuloze s tako nevarnimi zdravili prav zaradi neobčutljivosti bacilov na tuberkulo-statike prvega reda. V času priprave bolnikov za operacije so tuber-kulostatiki druge vrste nepogrešljiva sredstva, brez katerih si danes pravilno pripravo bolnika ne moremo več zamisliti. Ta zdravila so pogostokrat edino sredstvo pri zdravljenju bolnikov s kronično obliko pljučne tuberkuloze. Šele ko smo začeli uporabljati ta zdravila, je število kroničnih bolnikov začelo močno upadati. S tem zdravilom smo dejansko začeli uničevati žarišča te bolezni. Kot za vsa zdravila proti tuberkulozi, tudi tu velja pravilo, da jih ne uporabljamo posamič, pač pa dva, tri ah celo štiri zdravila hkrati-S tem preprečujemo razvoj odpornih slojev bacilov tuberkuloze in uničujemo že obstoječe bacile-— Pvrazinamid je keiOO" terapevtik v obHki tabtejj Zelo nevaren je zaradi škodljivega vpliva na Je" tra. Za kontrolo jeter Je poleg laboratorijskih Pre" iskav včasih potrebna *u" di punkciia jeter, f-e ie vse v redu, to st'ravIW uporabljamo leto ali cC več. Navn4no ga korobinj-ramo z • '-onom. V *a njem času pa se ga zarJ) vpliva na jetra zelo '£ gibamo. dr. Gorazd Zavrnik EN 35D0 let elektromehanika telekomunikacije elektronska avtomatska elementi ISKRA je letos stara četrt stoletja, lo ni tako veliko, vendar dovolj, da |e postala eno vodilnih podjetij v Jugoslaviji. ^7.000 parov rok, v 16 delovnih or» 9ani2acijah, sodeluje v bogati proizvodnji: od sestavnih delov, raznih gospodinjskih aparatov do najzahtevnejših elektronskih naprav. Iskrine jovarne so doma in v tujini. ISKRA lo tudi delničar več tujih firm in Uspešno poslovno sodeluje s prizna« n,mi inozemskimi partnerji. \ ISKRA Elektromehanika, Kranj ISKRA Elementi, Ljubljana ISKRA Avtoelektrika, Nova Gorica ISKRA Avtomatika, Ljubljana ISKRA Aparati, Ljubljana ISKRA Kondenzatorji, Semič ISKRA Sprejemniki, Sežana ISKRA Elektromotorji, Železniki ISKRA Naprave, Ljubljana ISKRA Polprevodniki, Trbovlje ISKRA Instrumenti, Otoče ISKRA Elektronika, Horjul ISKRA Usmerniki, Novo mesto ISKRA Orodjarna, Ljubljana ISKRA Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana ISKRA Commerce, Ljubljana GIA1NAZIJA V KRANJU razpisuje vpis v I. razred za šolsko leto 1971/72 Gimnazija v Kranju bo sprejela v šolskem letu 1971/72 v prvi razred 128 novih učencev. pogoji: a) uspešno dovršena osnovna Šola; b) kandidat ne sme biti starejši od 18 let. j*ri izbiri kandidatov bodo imeli prednost učenci z D°ljšim učnim uspehom. Rok za prijavo: uprava š srede, 23. junija 1971 Prijavi (obr. 1,20), kolkovanl z 2 din, je treba priložiti: L spričevalo o dovršeni osnovni šoli (original); 2. izkaz o uspehu in vedenju; 3. rojstni list. zakasnelih prijav in prijav brez zahtevanih prilog i 1 oonio upoštevali. Pred uprava šole bo sprcjer.ala prijave do vključno um — sprejemom bodo kandidati, ki bodo dovršili osnovno šolo z dobrim ali slabšim uspehom, opravljali Preizkus znanja iz slovenskega jezika, matematike in ^JJega jezika. Preizkus znanja bo 28. in 29. junija 1971 ob 7.45. K preizkusu znanja naj prinesejo kandidati pe-ro> svinčnik, trikotnik in šestilo. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7-30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. MONTAŽA IIM PRODAJA AVT0GUM V LESCAH M> 77 551 Svet za izobraževanje in vzgojo skupščine občine Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednje štipendije: 5 za študij na vzgojiteljski šoli; 5 za študij na pedagoški gimnaziji; 2 za študij na 4-letni upravno-adininistrativni šoli; 7 za študij razrednega pouka na pedagoški akademiji; 1 za študij slovenskega in angleškega jezika na pedagoški akademiji; 3 za študij matematike in fizike na pedagoški akademiji; 2 za študij tehničnega pouka in fizike ali tehničnega pouka in kemije na pedagoški akademiji; 2 za študij na pedagoški akademiji — oddelek za vzgojitelje v domovih; 1 za študij na višji upravni šoli; 2 za študij na visoki šoli za telesno kulturo; 1 za Študij na pravni fakulteti. Kandidati za štipendije za šolanje na srednjih šolah morajo imeti zaključeno osnovno šolo z najmanj prav dobrim učnim uspehom, kandidati za ostale štipendije pa zaključeno srednjo šolo z najmanj dobrim učnim uspehom. Prošnje kolkovane z 1 din, je treba poslali z zaključnim spričevalom in potrdilom o premoženjskem stanju skupščini občine škofja Loka, oddelku za družbene službe in občo upravo v 15 dneh od objave razpisa. Hranilno kreditna služba Gozdnega gospodarstva Kranj obvešča lastnike gozdov, da je pričela s poslovanjem. Zbrana denarna sredstva hranilnih vlog bodo namenjena za posojila in kreditiranje tistih kmečkih gospodarstev, ki so odvisna od dohodkov kmetijske in gozdarske dejavnosti. Izpolnjene pristopnice bodo sprejemali področni gozdarji oziroma vse službe na gozdnih obratih v Škof ji Loki, Tržiču in Preddvoru ter na sedežu podjetja v Kranju. Lastnik gozda — vlagatelj ima poleg pravice na obresti tudi ugodnost na posojilo po znižani 3 % obrestni meri, če zadosti pogojem, ki bodo razpisani za dajanje posojil za pospeševanje kmečkih gospodarstev. Pogoji za kreditiranje bodo objavljeni takoj, ko jih bodo sprejeli pododbori in odbor za hranilno kreditno službo. Lastniki gozdov, vključite se v Hranilno kreditno službo Gozdnega gospodarstva Kranj! EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER V KRANJU, Tomšičeva 7 OBJAVLJA RAZPIS za sprejem novincev in novink v I. letnik za šolsko leto 1971/72 v naslednje šole: ekonomska srednja šola 60 učencev in učenk Pogojizavpis: 1. dokončana osnovna šola (iz tujega jezika jc obvezna pozitivna ocena); 2. starost do 18 let; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. izpolnjen obrazec DZS 1,20 s kolekom za 2 din; 5. dopisnico z naslovom prijavljenca(-nke). upravno administrativna šola (štiriletna) — 30 učenk Pogoji za vpis: 1. dokončana osnovna šola (iz tujega jezika jc obvezna pozitivna ocena; 2. starost do 18 let; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. zdravniško spričevalo o zdravih očeh in rokah; 5. izpolnjen obrazec DZS 1,20 s kolekom za 2 din; 6. dopisnico z naslovom prijavljenke. administrativna šola (dvoletna) — 30 učenk Pogoji za vpis: 1. dokončana osnovna šola (tudi brez ocene iz tujega 'jezika); 2. starost do 18 let; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. zdravniško spričevalo o zdravih očeh in rokah; 5. izpolnjen obrazec DZS 1,20 s kolekom za 2 din; 6. dopisnico z naslovom prijavljenke. Posebno opozorilo 1. Prijave za vpis pošljite ali oddajte osebno do vštetega 22. junija 1971. 2. Prijavljenci z odličnim uspehom ne bodo opravljali preizkusa znanja. Če bo ostalih prijavljencev več kot je razpisanih mest, bodo morali delati preizkus znanja, in sicer za ekonomsko šolo in upravno administrativno šolo iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika (nemščine ali angleščine), za administrativno šolo pa iz slovenskega jezjka in računstva. Preizkus znanja bo 25. junija ob 8. uri zjutraj. Parada mladosti na Jesenicah Danes popoldne bo ob 16. uri na Jesenicah parada mladosti, ki jo v okviru praznovanja meseca mladosti organizira občinska konferenca ZMS Jesenice. Parada bo množičen prikaz dela mladih, v njej pa bo sodelovalo okoli tri tisoč mladih. Sprevod mladih bo krenil od gledališča Tone Čufar, mimo železniške positaje skozi podvoz na hokejsko igrišče PodmežaUjo, kjer bo zaključna prireditev meseca mladosti 1971. Na paradi bodo v športnem in kulturnem programu sodelovali TVD Partizan Jesenice, pevski zbor gimnazije. Oder mladih, folklora z Go-rij in Kranjske gore. Na zaključni prireditvi bodo tako kot vsako leto podelili pokale iin diplome s tekmovanj v okviru praznovanja meseca mladosti in petnajst priznanj občinske konference ZMS. Priznanja bo prejelo pet društev in organizacij, pet mentorjev in pet mladih družbenih delavcev. O pomenu letošnjih praznovanj ter o nalogah mladih v naši družbi bo spregovorili sekretar Zveze mladine Jugoslavije Stane Boštjančič. V pisani in zanimivi paradi mladosti bodo sodelovali učenci vseh osnovnih šol, godba na pihala, pripadniki JLA in enote teritorialne obrambe, planinci, taborniki, padalci, člani Ljudske tehnike, gasilci, Avto-moto društvo, mladi iz Železarne in Gradisa, dijaki 2IC, gimnazije, Šole za zdravstvene delavce, TVD Partizan z Javor-nika in Jesenic ter Športno društvo Jesenice. štab parade mladosti, ki ga vodi izkušeni komandant Mirko Petač, si je v pripravah na parado prizadeval, da bi bila parada edinstven in mogočen prikaz dejavnosti mladih. D. Sedej Borovo prodajalna obutve Jesenice sprejme KVALIFICIRANE PRODAJ ALCE-KE ln VAJENCA-ko Pismene ponudbe je treba oddati osebno v prodajalni Borovo Jesenice. Zdravstvena šola Jesenice Cesta maršala Tita 113 razpisuje vpis v I. letnik štiriletne šole za šolsko leto 1971/72. V oddelek za medicinske sestre ambulantno-bolnične smeri bomo sprejeli 36 učencev in učenk Pogoji za sprejem so: da kandidat (-inja) uspešno dokonča osnovno šolo, da ni starejši (-a) od 17 let. Prošnje na obrazcu DZS 1,20 kolkovane s kolekom za 1 din bomo sprejemali do 26. junija. Prošnji priložite naslednje priloge: 1. spričevalo o končani osnovni šoli; 2. mnenje osnovne šole; 3. rojstni list; 4. izjavo staršev o vzdrževanju med šolanjem; 5. zdravniško spričevalo. Sprejemnih izpitov ni. Ker si morajo kandidati preskrbeti kompletno delovno obleko za vsa štiri leta Šolanja, morajo med šolskim letom vplačati 400 din. OBVESTILO Krajevna skupnost Šenčur obvešča vse občane, da je dovoljeno odlaganje smeti v njenem območju samo v Koporčevi gramoznici, ki je v VVeingerlovi ulici. Obenem obveščamo vaščane, da prejme vsak 20 din nagrade, ki bo prijavil osebo, ko je na nedovoljen kraj odložila smeti ali razne druge odpadke. Prijave se sporočajo v pisarno krajevne skupnosti Šenčur. KS Šenčur Tekstilni center Kranj Svet šol Tekstilnega centra razpisuje za šolsko leto 1971/72 sprejem učencev v: a) tehniško tekstilno šolo, in sicer: — predilski odsek 30 učencev, — tkalski odsek 30 učencev, — pletilski odsek 30 učencev, — tekstilno kemijski odsek 30 učencev, — konfekcijski odsek 30 učencev, b) tehniško čevljarsko šolo 30 učencev. K prošnji za vpis (kolek 2 din) je treba priložiti-spričevalo o dokončani osemletki, rojstni list, last" noročno napisan življenjepis, zdravniško potrdilo. Vsi prijavljeni kandidati naj se zberejo v šoli 25. Ju' nija ob 8. uri. V primeru, če bo kandidatov več, ko je razpisanih mest, bo v tistem odseku preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike. Prošnji sprejemamo do 25. junija. Učenci, ki so doma J-un. Kranja, lahko stanujejo v dijaškem domu, kjer J celotna oskrba. Tekstilne in čevljarske tovarne do štipendirale večje število učencev. sobota — 5. junija 1971 GLAS * 27. STRAN RAZPIS Šolski center zp Iskra Kranj bo sprejel za šolsko leto 1971/72 v šole v sestavu centra naslednje število učencev v i. letnik: v tehniško strojno in elektro šolo kranj 30 učencev v strojni odsek 30 učencev v elektrotehniški odsek — šibki tok 30 učencev v elektrotehniški odsek — jaki tok v poklicno kovinarsko in elektro šolo kranj 118 učencev za naslednje tovarne v zp Iskra Kranj: tovarno elektrotehniških in fenomeha-nicnih izdelkov v kranju: 15 orodjarjev 13 finomehantkov 5 brusilcev 12 strojnih ključavničarjev 15 rezkalcev 20 strugarjev 10 telefonskih mehanikov 10 elcktromehanikov tovarno električnih merilnih instrumentov v otocah: 3 orodjarje 3 finomehanike 1 rezkalca 3 elektromehanike Tovarno elektromotorjev v Železnikih: 2 orodjarja 2 strojna ključavničarja 1 rezkalca 2 strugar j a 1 brusilec ^ Poklicno kovinarsko in elektro šolo v Kranju bomo za poklic strugar, j^zkalec in brusilec vpisovali tudi kandidate Z dokončanimi sedmimi raz-0W osemletke. Za te učence bo organiziran pri Delavski univerzi »Tomo re.ic« v Kranju med letnimi šolskimi počitnicami tečaj za osmi razred intenzivnem programu. V Šolo pa bodo sprejeti samo tisti kandidati, ' °°do uspešno zaključili tečaj in opravili vse predpisane izpite za osmi T Zrctl- Tečaj bo brezplačen. J?* kot učenci s končano osemletko, morajo tudi učenci s končanimi razredi osemletke predložiti vse za vpis potrebne listine v roku, Je določen za vpisovanje. bo!l U^enci- ki bodo sprejeti v poklicno kovinsko in elektro šolo Kranj, 0 Prejemali med šolanjem na tej šoli štipendijo. ^ Poklicno kovinarsko in elektro šolo ^ubuana učencev za naslednje tovarne v zp Iskra Kranj: *?varno elektrotehničnih aparatov v uubljani: 2 orodjarja 2 strojna ključavničarja 2 strugar j a 7 elcktromehanikov *°varno za elektroniko in avtomatiko v ljubljani — pržan: 2 orodjarja 2 finomehanika 4 strojne ključavničarje 1 strugarja 2 elektromehanika 4 RTV mehanike iskra commerce v ljubljani: 3 strojne ključavničarje 14 TT mehanikov zavod za avtomatizacijo v ljubljani: 1 finomehanika 1 strojnega ključavnicami 1 TT mehanika 1 elektromehanika 2 RTV mehanika tovarno elementov za elektroniko v ljubljani: 3 orodjarje 1 finomehanika 9 strojnih ključavničarjev 2 rezkalca 2 strugarja 2 elektromehanika tovarno elektronskih naprav v ljubljani: 3 orodjarje 4 strojne ključavničarje 1 rezkalca 2 RTV mehanika tovarno elektronskih merilnih instrumentov v horjulu: 1 orodjarja 1 finomehanika 1 strugarja 1 elektromehanika tovarno usmernikov v novem mestu: 1 orodjarja 5 strojne ključavničarje 5 elcktromehanikov Kandidati za sprejem v navedene šole naj predložijo osebno v dneh od 15. do vključno 26. junija 1971 naslednje listine: — prijavo za vpis v I. letnik na obrazcu 1,20, kolkovano z državnim kolekom za 1 N din (v prijavi morajo kandidati za poklicno šolo navesti poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati, kandidati za tehniško šolo pa odsek) — izpisek iz rojstne matične knjige — spričevalo o končani osemletki — zdravniško potrdilo (kandidati za sprejem v poklicno šolo v Kranju morajo predložiti potrdilo obratne ambulante Iskre v Kranju). Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Prijave za vpis v tehniško in poklicno šolo v Kranju sprejema tajništvo Šolskega centra ZP Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2, prijave za vpis v poklicno šolo v Ljubljano pa vodstvo šole v Ljubljani, Linhartova 35. Prijavljeni kandidati bodo morali opraviti psihoteste. Datum le-teh bo kandidatom sporočen ob vpisu v šolo. Sprejemnih izpitov iz matematike in slovenskega jezika ne bo. Kolikor se bo prijavilo več kandidatov kot Je razpisanih mest, bodo Imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom r. osemletke in z boljšim rezultatom psihotestov. Pri sprejemu v obe poklicni šoli bodo imeli prednost tudi kandidati, ki imajo stalno bivališče v kraju ali bližnji okolici tiste tovarne, za katero se bodo Šolali. Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. Učenci, ki se bodo vpisali v poklicno šolo v Ljubljani, pa bodo dobili zadevne informacije pri vpisu v šolo. Pogoji: pod L: pod 2.: pod 3.: pod 4.: pod 5.: pod 6.: pod 7.: pod 8.: pod 9.: CREinfl Turistično prometno podjetje CREIIMA KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. več šoferjev avtobusov 2. več sprevodnikov za določen čas 3. šefa strežbe 4. kuharja — slaščičarja 5. več kvalificiranih natakarjev 6. več priučenih natakarjev 7. tajnico hotela 8. kuhinjsko blagajničarko 9. maserja za delo v savni šola za voznike, z izpitom D kategorije, zaželena praksa; končana osemletka. Prednost imajo študentje srednjih in višjih šol; gostinski tehnik ali VK natakar s prakso na podobnih delovnih mestih; kvalificiran slaščičar; kvalificiran natakar; poznavanje načinov in tehnike strežbe; srednja ekonomska ali administrativna šola, pasivno znanje nemškega jezika; kvalificirana kuharica s prakso na podobnih delovnih mestih; poznavanje športnih in terapevtskih masaž in izkušnje na enakih ali podob-nib delovnih mestih. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja. Kandidati naj se po možnosti javijo osebno ali po telefonu na številko 210-81. : ^ DOM POHIŠTVA LESCE Ty SALON POHIŠTVA LJL-J UNION JESENICE Z NAKUPOM POHIŠTVA BREST Jp PRIHRANITE PRI OMARAH ALEKSANDRA 597,00 dih FLORIDA 756,00 din CLAUDIA 718,00 din DANIELA 531,00 din POPUST VELJA SAMO DO 15.VI. 1971 IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST # mu rli a mah ogmst PRODAM Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Sp. Duplje 71 2854 Prodam KREDENCO za sobo (orehov furnir) in novo OMARO za obleko. Špiler, Gradnikova 9, Radovljica 2749 Prodam GAJBICE in MREŽE z ŽIMNICAMI. Radovljica, Ljubljanska 23 2855 Prodam REZKALNI STROJ. Šenčur, Kuraltova 2 2856 Prodam devet let starega KONJA, vajenega vseh kmečkih del, KRAVO s teličkom ali brez, vprežne GRABLJE in VILE. Orehovlje 1, Kranj 2857 Ugodno prodam švedsko POMIVALNO KORITO 120 X X 60 X 85 cm. Božič, Jurčičeva 4, Kranj 2858 Prodam KRAVO simentalko s teletom, dobro mlekarico. Eržen, Okroglo 12, Naklo 2859 ŠOTOR za štiri osebe prodam za 400 din. Mlakarjeva 22, Kranj, telefon 22-180 2860 Prodam dve leti starega delovnega VOLA. Voglje 57 2861 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Rogelj, Tupaličc 37 2862 Ugodno prodam stoječo LU-CERNO. Pipanova 9, Šenčur 2863 Prodam dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK. Kadi-vec Marija, Kranj, Jezerska cesta 124 e 2864 Prodam VOZ (zapravljivček) in vprežno KOSILNICO. Sr. Bitnje 12 2865 Prodam BETONSKE ZIDAKE 30 X 40 X 25. Zg. Bitnje 136 pri Puškami 2866 Prodam 70 m2 jesenovega PARKETA. Prevc Vika, Lan-covo 21, Radovljica 2867 Prodam stoječ KAMIN. Re-mic Janez, Cesta Kokrškega odreda 34, Kranj 2868 Prodam KRAVO ali dam v rejo. Zapuže 12, Begunje 1869 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK »rostfrci« s 60-Iitrskim kotlom. Jože Cven-kelj, Podnart 16 2870 ZAMENJAM KRAVO, ki bo v kratkem teletila, za MOTORNO KOSILNICO olimpi-ja BCS reform. Naslov v oglasnem oddelku 2871 Prodam MOTORNO KOSILNICO irus v zelo dobrem stanju. Selo 27, Žirovnica 2872 Prodam ali zamenjam malo rabljeno PEČ za centralno kurjavo 35.000 cal. s črpalko za malo rabljen VW. Zupan Franc, Žirovnica 8 2873 Ugodno prodam dobro ohranjen desni vzidi j iv ŠTEDILNIK. Krč Alojz, Jezerska cesta 124, Kranj 2874 Poceni prodam dober ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in rezervne dele KAROSERl' JE za AMI 6 break. Cesta talcev 19/b, Kranj 2875 Prodam dobro ohranjefl MOPED in plinski KUHALNIK na tri plošče ter KUPIM kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Lahovče 16 287« Prodam globok avstrijski OTROŠKI VOZIČEK. Arhar, Zg. Bitnje 102 287/ Prodam šest tednov star* PRAŠIČKE. Zg. Brnik 23 , 287« Prodam novo traktorsko KOSILNICO mengele. Laho*' če 23, Cerklje 287!' Prodam KRAVO, ki bo tretjič teletila. Poženik 8, Cerklje 288« Prodam 180 kg težko SVINJO za zakol in 30 kg težkega PRAŠIČA za pitanje. Z* log 39, Cerklje 2881 Prodam stoječo TRAW (60 arov). Lahovče 62 28»j Prodam SLAMOREZNlC? speiser z verigo in puhala1" kom ter CEMENT. Lahovcf 40, Cerklje 28»J Prodam štiri mesece brej" KRAVO. Dvor je 17, Cerklje Prodam BETONSKI MES* LEC. Zalog 67, Cerklje 28» Prodam KRAVO, ki bo * nekaj dneh teletila. Zg. EL"!? 14, Preddvor 28»J Prodam 3 prm BUKOVjjJ DRV. Poženik 36 2®' Prodam suhe borove , HE 50 mm. Šenčur, Pipanoj Prodam PANJE »kranjgjj Unterveger Janko, Bohinj** Bistrica 39 2S,j Prodam stoječo TRAVO ^ dam na pol. Olševek 11 2* Prodam KRAVO. OlSeVj. 22, Preddvor P|rod»m 1,5 ha stojeČtf? SENA in OTAVE. Na razF lago tudi kozolec. Sušnik nez, Goričane 24, Medvod^ Poceni prodam SlVAl-'*' in PLETILNI STROJ. *gj nja, Nazorjeva 1, Kranj 2.. Prodam suhe PLOHE * DESKE. Trata 16, škofja^jl Prodam stoječe SENO. čur, Pipanova 46 ^ Prodam stoječo TRA.],,. lahko obe košnji. Pernc, Kjj ka 23, Komenda y> Prodam betonsko žEL^.j-f, TRAME (grušt) in SALO^j Janhar, Brezje Prodam stoječo "^R^J' lovka 5, Kranj ^, Prodam večjo količino £j BIC. Naslov v oglasnem ^tf delku Prodam Letencc 8, Golnik g o" Prodam rabljene SO*N pđ -v* BARAKO 7^4j ,„ie sope kisa od 50 dV 200 M^Jfi 0,20 do 0,80 din liter- ,lđ resenti naj se zglas|l vj(i'1 upravi podjetja VeletrS ^ LOKA Skofja Loka, Kid' ^ 54 Po ugodni ceni prodam malo rabljeno kosilnico irus. Pretnar, Vošče 12, Radovljica 2942 Kupim CEMENTNO STRE SNO OPEKO folc, lahko tudi manjšo količino. Tušek, vrtnar, Podbrezje, Duplje 2892 Kupim suhe smrekove ali macesnove DESKE (colarice) 1 do 2m\ Pogačar Jože, Kranj, Kidričeva 36 2893 Prodam dobro ohranjeno VESPO GS, registrirano za leto 1971. Mošnje 18, p. Radovljica Prodam AVTO 125 PZ 1300, 16.000 km. Vzamem tudi ček. Informacije od 6. do 14. ure na telefon 064-21-264 Kranj 2835 Ugodno prodam VW 1500, letnik 1970. Sp. Gorje 39 pri Bledu 2851 Prodam FIAT 750 (kupljen februarja letos) prevoženih 6000 km. Vzamem tudi ček. Poizvc se v trafiki Cerklje 2894 Prodam FIAT 750 v voznem stanju. Stiska vas 6, Cerklje 2895 ZAMENJAM MOTORNO KOLO puch v voznem stanju 2a še dobro ohranjen MOPED. Mezek Janko, Hotovlje 42, Zadružni dom 2896 Prodam skoraj nov MOPED. Lubur Savo, Gorenjska 33, Radovljica 2897 Na morje in hribe vzemite DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE in PIK sredstvo proti komarjem Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19 Prodam zelo dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1964/65. "°stič, Kranj, Strazišče, T ro-^rjeva 41 2898 Kupim BMW iseto. Naslov v "glasnem oddelku 2899 .Prodam FIAT 600 D, letnik i8*. Ogled vsak dan od 15. l° 18. ure. Justin, Trboje n. *■ 2900 Poceni prodam PRIMO. M,^a 3, Kranj 2901 CfVEodn° prodam PRIKOLI-^ 7a osebni avto. Valentin vrga, Gasilska 16, Stražišče *ranj 2902 j Prodani ŠKODO 1000 MB, km 19v7' Povoženih 37.000 . j odlično ohranjeno, z no-;m'- radialkami. Pavlic, Mai lrov trg 5, Kranj 2903 j Ugodno prodam FIAT 750, gjik 1970. Ivan Podgoršek, "kovica 37, Vodice 2904 AVTr^am dobro ohranjen bax AMI> model 1967. Pre-°aeCvo 57 2905 Prodam KOMBI IM V. Šenčur, Štefetova 24 2943 Prodam eno leto star AUDI 60 L, prevoženih 12.500 km. Gluhar, Slovenski Javor-nik, Travnova 4, Jesenice 2944 Prodam dobro ohranjen OPEL-KARAVAN 1700 ccm, letnik 1963. Letence 8, Golnik 2945 STANOVANJA Pošteni skromni ŽENSKI nudim SOBO in KUHINJO za varstvo 2 majhnih otrok. Ponudbe poslati pod »Škofja Loka« 2906 Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Delavska« 2907 Mlada zakonca iščeta SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Župane Franc, Sta-retova 26, Kranj 2908 POSESTI Prodam gradbeno PARCELO na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku 2909 Kupim novejšo ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom v bližini Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe poslati pod »do 18 milijonov« 2910 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na lepem kraju v Ho-temožah z že nekaj urejenimi dokumenti. Možna je takojšnja gradnja ali zamenjam za VW od leta 1967 dalje. Pire, Partizanska 12, Kranj 2911 £A!»0SLtTVE Linhartov trg 17. Informacije na Jesenicah, Prešernova 41 2796 Sprejmem KROJAŠKO VAJEN KO-CA takoj ali po dokončani šoli. Damsko in moško krojaštvo MALI Ivan, Letence 4, Golnik 2843 VAJENCA za AVTOMEHA-NIČNO stroko sprejmem. Stritar Franc, Cirče 33, Kranj 2844 Sprejmem dva POMOČNIKA za PECARSKA DELA. Ka-var Stanislav, Čadovlje 4, Tržič 2912 Takoj zaposlim mlajšo DEKLE za delo v GOSTINSTVU, lahko tudi vajenko. Hrana in stanovanje v hiši. Plača dobra. GOSTIŠČE IŠKI VINT-GAR Ig pri Ljubljani 2913 Turistično društvo Naklo išče za samostojno delo v bifeju turistične poslovalnice v Naklem dva SODELAVCA. Delo je sezonsko, od 1. julija do 30. septembra 1971. Prijave naj interesenti pošljejo na TD Naklo 2914 MEHANIK dobi slu/bo, predvsem za vozila AUDI servis. Pintar, Koroška 53 a, Kranj 2915 Takoj spreimem FANTA za priučite* SUKOPLESKAR SKE in TAP; TNIŠKE stroke. Knific J' iko, Hafnai jevo naselje 38, C ;ofja Loka 2946 Sprejmem KROJAŠKEGA VAJENCA-KO. Sušnik Ignac, krojač, Jezerska cesta 68, Kranj 2947 POSOJILA Takoj zaposlim izučenega aH priučenega STEKLARJA in VAJENCA. Steklarstvo SA-JEVIC Andrej, Radovljica, Potrebujem 10.000 din POSOJILA. Vrnem v enem letu z 20% obrestmi. Ponudbe poslati pod »odpiram obrt« 2916 Na območju Lesc in okolice je bil 1. junija 1971 izgubljen radijsko vodeni LETEČI MODEL. Lastnik modela prosi poštenega najditelja, da ga proti nagradi odda v upravi letališča v Lescah 2917 Pred kioskom nasproti knjigarne v Kranju najdena DENARNICA se dobi popoldne v kiosku 2918 ZMENKI Prosim dekle, ki je v petek, 4. junija, v zelenem puloverju plesala z menoj v hotelu na Šmarjetni gori, naj ponovno pride v nedeljo, 6. junija, v hotel na šmarjetno goro. čaka jo zlat prstan. Jože N. 2919 03-SSTkA INSTRUMENTALNI ANSAMBEL FANTJE iz Iskre obveščajo, da so do 1. novembra angažirani v hotelu Šmarjetna gora ob petkih, sobotah in nedeljah. Ostale dneve smo na razpolago. Igramo tudi za razne prireditve izven omenjenih dni. 2920 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje na jkvalitetneje že preko 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 2644 OBVEŠČAMO goste, da bo gostilna Rekar v Orehku od 7. do 11. junija zaprta zaradi beljenja 2921 HOTEL ŠMARJETNA Ga RA Kranj obvešča cenjene goste, da je za 27. junij v celoti zaseden za 400 gostov Cestnega podjetja Kranj, prav tako je zaseden 7. julija za 220 gostov iz Subotice in 3. septem- ŽE V PRODAJI! idealno dopolnilo vzmetnici »jTOGI« SODOBNA VZMETNA BLAZINA le I KRANJ " Titov trg 5 bra za 700 gostov iz podjetja LEK Ljubljana 2922 SKLAD ZA VZAJEMNO POMOČ ZASEBNIH OBRTNIKOV IN GOSTINCEV v K RANU POZIVA vse svoje bivše člane OBRTNIKE, ki so vrnili obrtna dovoljenja in se zaposlili v družbenem sektorju, da se v lastnem interesu zglase v naši pisarni v Kranju, Tomšičeva 12 najkasneje do 30. junija 1971. Uradne ure vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure. 2923 Dediči po žvan Julki iz Bohinjske Srednje vasi št. 49 bodo dne 17. junija ob 16. uri prodajali nepremično in premoženje, ki spada v zapuščino, med drugim tudi vseljivo stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje v Bohinjski Srednji vasi št. 49. Interesenti naj se ob napovedani uri zglase na kraju prodaje, ker bo vsaka posamezna stvar prodana najboljšemu ponudniku 2924 SODELAVCEM in SODELAVKAM Exoterm Kranj se prisrčno zahvaljujem za dragoceno darilo. Vsem želim veliko sreče in uspehov. Ša-1 janin Prelja, Struževo 22, Kranj 2925 Iščem primeren lokal za BIFE v Kranju ali okolici Kranja. Vzamem v najem, tudi odkupim. Plačam v gotovini. Ponudbe poslati pod »bife« 2926 Oddajam PROSTOR za LOKAL ali PISARNO 40 m2. Naslov v oglasnem oddelku 2927 Podpisani Stcnovec Jože, Zg. Bitnje 37, preklipujem očitek, ki sem ga izrekel o Jožetu Pucko iz Praš 34, da je oviral gradnjo, kot neresničen. 2928 GOSTILNA pri JOHANCI iz Britola prireja vsako soboto ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PRA-PROTNIKA. Vabljeni! 2804 HOTEL ŠMARJETNA Ga RA Kranj obvešča cenjene goste, da prireja vsak petek, soboto in nedeljo PLES od 18. do 24. ure. Igrajo fantje iz Iskre 2929 GOSTILNA »KRIŠTOF« Predoslje prireja v soboto zvečer in v nedeljo 6. junija KEGLJANJE za ODOJKA. Vabljeni! 2930 GASILSKO DRUŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO priredi v nedeljo, 6. junija, ob 15. uri pred gasilskim domom na Primskovem PROSLAVO 50-letnice gasilstva. Po proslavi bo pred zadružnim domom VESELICA. Prireditev bo ne glede na vreme. Igral bo ansambel ZAPRAVLJIV-ČKI. Vljudno vabljeni! 2931 GOSTILNA na JAMI v Šen-čurju priredi v soboto, 5. junija, ZABAVO. Igrajo BRAT-JE PIVK iz Tržiča. Pričetek ob 19.30. Vabljeni! 293.' CP Gorenjski tisk Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo avtofurgona TAM 2000 nosilnost 2 toni, letnik 1963, v voznem s'anju Izklicna cena je 9.500 din. Dražba bo v ponedeljek, 7. junija 1971, ob 12. uri na dvorišču ČP Gorenjski tisk Kranj, UI. M. Pijade 1. Odbor za zaposlovanje in izobraževanje pri Industrijskem kombinatu Planika Kranj objavlja za šolsko leto 1971/72 na interni šoli Planika naslednja učna mesta: za tovarno Planika 10 prešivalk 3 prirezovalce za delovno enoto Breznic^ 3 prešivalke 10 prirezovalcev za delovno enoto Turnišče 2 prešivalki 2 prirezovalca 2 štipendiji na Tehniški čevljarski šoli Kranj Pogoj za vpis je uspešno dokončana osemletka. Vse informacije dobijo interesenti v kadrovskem oddelku podjetja. Prijave sprejema odbor za zaposlovanje in izobraževanje 15 dni po objavi. Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, stari oče in praded Franc Stare upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 7. junija ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena, sinovi in drugo sorodstvo Kranj, 4. junija 1971 hčerke z družinami ter Nesreča ob Blejskem jezeru V torek, 1. junija, nekaj po deveti uri zvečer se je na Cesti svobode ob Blejskem jezeru pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Matjaž Maček iz Ljubljane je vozil od Mlina proti centru Bleda. Pri hiši št. 33 je avtomobil iz neznanega vzroka zaneslo v skrajno levo stran ceste. Tu je vozilo zadelo ob robnik, nato pa ga je zaneslo preko pločnika na travnik in v jezero. Poleg voznika so bili v avtomobilu še Breda Pavlic, Lado Pohar, vsi iz Ljubljane, ter Arthur Morse, izvršilni direktor mednarodnega instituta za radio in TV. Morse je sodeloval na simpoziju v okviru blejskega televizijskega festivala. Trije potniki so nepoškodovani zlezli iz avtomobila, ki se je potopil kakih 12 metrov globoko. Arthurju Morseju pa se rešitev iz vozila ni posrečila in je utonil. Potopljeni avtomobil s pokojnikom so potegnili iz vode okoli druge ure zjutraj. Smrt v kanjonu Kokre V petek, 4. junija, dopoldne so v kanjonu Kokre našli truplo 19-letne Frančiške Kejžar iz Šenčurja. Komisija, ki si je ogledala kraj nesreče, meni, da gre za samomor. Požar Vikend pogorel do tal V sredo, 2. junija, nekaj pred deveto uro zvečer je izbruhnil požar v leseni vikend hišici v Hlavčjih njivah pri Gorenji vasi. Hišica je bila last Janeza Prevodnika iz Gorenje vasi. Pogorela je do taL Zahvala Vsem, ki ste našo drago mamo in staro mamo Ano Kaltenekar spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Posebna zahvala dr. Krumpestiu in dr. Novaku iz Kranja, dr. Iličevi z Golnika ter dr. Frasu in dr. Snoju iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala tudi častiti duhovščini in pevcem. Kranj, 30. maja 1971 žalujoči: vsi Kaltenekar jevi, družine Kovač, Trček, Ušeničnik in drugo sorodstvo TRČIL V TOVORNJAK V torek, 1. junija, dopoldne je na Smledniški cesti v Kranju voznik osebnega avtomobila Anton Borišck iz Kranja v blagem desnem ovinku ob dohitevanju vprežnega vozila zaviral. Pri tem je njegov avtomobil zaneslo v levo in je čelno trčil v tovornjak, vozil ga je Jože Sitar iz Hrastja. V nesreči je bil voznik Borišek lažje rajen, sode na vozilih pa jc za 38.000 din. NEZGODA S TRAKTORJEM Na cesti tretjega reda v Volčji jami na cesti med SoricO in Bohinjsko Bistrico se je v sredo, 2. junija, dopoldne smrtno ponesrečil s traktorjem Marjan Fajfar iz Zg. Sorice. Fajfar je s traktorjem izvlekel iz obcestnega jarka osebni avtomobil. Po opravljenem delu se je Fajfar odpeljal proti domu. Zaradi neveščnosti pa je zavozil na rob ceste in se s traktorjem prevrnil 13 metrov pod cesto. Pri prevračanju je traktor tako hudo poškodoval Fajfarja, da je ta na kraju nesreče umrl. IZSILJEVAL JE PREDNOST Na cesti Staneta Žagarja v Kranju je v sredo, 2. junija, dopoldne voznik dostavnega avtomobila Mihael Šavs iz Olšev-ka izsiljeval prednost pred voznikom avtomobila Stanetom Biziljem iz Srednje vasi pri Šenčurju. Pri trčenju je bil voznik Bizilj lažje ranjen. Škode na vozilih je za 25.000 din L. M. Obvestilo Obveščamo lastnike gozdov na območju gozdnega obrata Preddvor, da bodo priglasitve sečen j za leto 1972 po naslednjem razporedu: JEZERSKO: v pisarni proizvodnega okoliša II. junija od 7. do 13. ure KOKRA: pri Arnežu 13. junija od 7. do 11. ure PREDDVOR: v pisarni gozdnega obrata 7 in 14. junija od 6. do 14. ure GORICE: v pisarni proizvodnega okoliša 8. junija od 7. do 14. ure KRANJ: v pisarni na Gozdnem gospodarstvu Kranj (za proizvodni okoliš levi in desni breg Save) 14. junija od 7. do 12. ure NAKLO: v pisarni skladišča 8. in 15. junija od 7. do 12. ure VOKLO: v zadružnem domu 8. junija od 7. do 12. ure MAVČIČE: v zadružnem domu 11. junija od 7. do 12. ure DUPLJE: v gostilni pri Klemenčku 9. junija od 7. do 12. ure SR. BITNJE: v gostilni pri Strahincu 21. junija od 7. do 12. ure žABNICA: v zadružnem domu 21. junija od 7. do 12. ure PODBLICA: v gostilni Vidic 7. junija od 7. do 12. ure ZG. DESNICA: v zadružnem domu 8. junija od 7. do 11. ure ŠENČUR: v pisarni gozdnega okoliša 10. in 11. junija od 7. do 13. ure CERKLJE: v zadružnem domu 7. in 8. junija od 7. do 13. ure ZALOG: v gostilni pri Recku 9. junija od 7. do 13. ure SENT. GORA: v gostilni pri Grilcu 13. junija od 7. do 12. ure OLŠEVEK: pri Mubiju 11. junija od 7. do 12. ure CERKLJE: v zadružnem domu — za zamudnike proiZ- vodnega okoliša Cerklje 14. junija od 7. do 13- u ° in 15. junija od 7. do 13. ure KRANJ: v pisarni na Gozdnem gospodarstvu Kranj zamudnike proizvodnega okoliša levi in desni br Save ob uradnih dnevih od 6. do 12. ure GOZDNO GOSPODARSTVO KRA^1 Gozdni obrat Preddvor sobota — 5. junija 1971 glas * 31, stran ----—1 Razširjena seja TVD Kranj o problemih telesne kulture v Stražišču Nejasnosti sedaj jasne Neurejenost odnosov v telesni kulturi kranjske občine je ponovno potrdila razširjena seja TVD Kranj (Stražišče), na kateri je bil tudi predstavnik ObZTK Kranj inž. Leon Zupan ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz krajevne skupnosti Stražišče. Ugotovili so, da ni jedro spora med ObZTK Kranj in TVD Kranj v premajhni dotaciji (za dejavnost) stražiškemu društvu, pač pa v pomanjkljivostih, ki so bile prezrte ob predaji športnih objektov (stadion in dom Partizana) v upravljanje Zavodu za izgradnjo ln vzdrževanje športnih objektov. S tem so športniki TVD Kranj izgubili del finančnih sredstev, ki so jih pridobili od najemnin skladiščnega prostora in garaž na stadionu. Zaradi tega so se domenili, da bodo še enkrat pretresli pogodbo o predaji športnih objektov novemu upravljavcu, hkrati pa se bodo sestali s predstavniki skupščine občine Kranj, kjer bodo skušali n*>jU primerno premostitveno rešitev ob izgubi okoli 2*5 milijona starih dinarjev. Vsi so menili, da mora občinska zveza že enkrat zdelati kriterije za delitev sredstev telesno vzgojnih organizacij. Le-ti pa naj bi veljali vsaj nekaj let in naj °i bili stimulativni faktor za vsako društvo ali klub v občini. Tako pa še vedno ObZTK Kranj deli denar še nuiogo preveč po občutku, čeprav je treba priznati, da letošnja pomeni vsaj majhen korak naprej glede objek-tlvnejše delitve sredstev. TVD Kranj prejme na športna skoraj enak znesek kot ŠD Triglav, čeprav je v centralnem društvu najmočnejše telesno vzgojne organizacije kranjske občine precej večja kvaliteta. Prav zaradi tega menimo, da so bili očitki nekaterih posameznikov napram občinski zvezi povsem odveč, saj je *VD Kranj v letošnjem letu procentualno prejel več sredstev kot ŠD Triglav. Vsekakor pomeni torkova seja v Stražišču korak ^PreJ, saj so bile razčiščene marsikatere nejasnosti. Poudariti pa je treba, da je večina zrelo presodila po-J°*aJ telesne kulture v kranjski občini, v zelo čudni »UČI pa so se »pokazali« nekateri, ki ozko gledajo na "^voj telesne kulture v Kranju in so se povsem ne-uPravičeno spotikali v delo raznih telesno-vzgojnih °fganizacij kranjske občine, čeprav niso seznanjeni z Njihovimi razmerami in pogoji dela. J. Javornik Gorenjska košarkarska liga Prekinitev tekme v Medvodah k v?,6- kolu gorenjske košarkarske lige jc na vrhu lestvice L kol 0 Polet» ki Je edina neporažena ekipa. Presenečenje toa te? Je nedvomno tesna zmaga Krope proti škrlovc bovsu. Njen11 8' kola Modvode : škrlovc boys je bila tekma pre-P&i r? V ^* mmuti 2. polčasa pri rezultatu 39:39 zaradi fizič-pjfj aPada na sodnika. Tekmovalna komisija je tekmo regi-n b_a ^;fj v korist gostov, nešportno potezo Medvodčanov Hl°,bravnavala KZS. CeZu>tl _ 6. kolo: G % "b"" ~ 6- kolo: Gorenja vas : I*! ft\ ,adovlJica A 57:46, Triglav B: hl rl0vUica B 20:0 b.b.; 7. kolo: Ri škrlovc boys 51:67, Med- Kladivar B 103:60, Kro- i. kuiu. Radovljica A : J. Peternelj P&i £adovljlca B : Medvode 44:66» škrlovc boys : Kropa L ft' polet H:43etcrnelj ^STVICA: Gorenja vas 88:50; 8. kolo: Kropa : Polet 37:48, Radovljica B 54:36, Triglav B : Radovljica A Polet 6 6 0 429:307 12 škrlovc boys 6 4 2 301:242 8 J. Peternelj 5 4 1 251:199 8 Triglav B 5 4 1 275:195 7 Kropa 7 3 4 281:309 6 Gorenja vas 6 2 4 280:325 4 Radovljica A 7 2 5 220:276 4 Medvode 3 2 1 123:110 3 Radovljica B 6 1 5 196:291 1 Kladivar B 5 e 5 188:343 0 J. Ažman Poraz Kranja V okviru druge slovenske košarkarske lige so Kranjčani v soboto izgubili na domačem igrišču s Sežano s 53:69. Za Kranj so igrali: Omahen 7, Mlakar 8, Kera 9, Centa 1, Obid, Ažman 2, Vukanac, Bi-dovec 4, Čehovin 6, Lasič 11, Zupančič 3, Prosen. J. Ažman Zagreb : ZSN Slovenije 1: 2 V povratni nogometni tekmi so v sredo slovenski športni novinarji premagali zagrebške kolege. Kljub temu, da je v drugem polčasu za domačine nastopil kot gost tudi trener zagrebškega Dinama Zlatko Čajkovski, niso mogli preprečiti poraza. Od gorenjskih predstavnikov so tokrat nastopili Tone For-nezzi, Lojze Katnik, Jože Pogačnik, Teo Lipicar ter Dušan Dragojevič. Vseh pet gorenjskih predstavnikov je tokrat uspešno štartalo v reprezentanci. Med najboljšimi pa sta bila vratar Fornezzi ter strelec drugega gola Dragojevič. Kolesarske drobtine Danes, v soboto, bo v Ljubljani pred dvorano Tivoli cilj 15. etape druge največje kolesarske dirke na svetu Giro d'Italla. # V nedeljo popoldne bodo kolesarji — profesionalci vozili 16. etapo na progi Ljubljana—Trbiž. Skozi Medvode bodo vozili ob 13. uri, Kranj ob 13.30, Lesce 14., Jesenice 14.15 in Kranjsko goro ob 14.45. Letošnje odprto prvenstvo Gorenjske v kolesarjenju bo danes s startom In ciljem pred tekstilno šolo v Kranju, člani bodo vozili do Jezerskega vrha in nazaj, mladinci do Kazine na Jezerskem in turisti do Kokre in nazaj. Poleg tekmovalcev iz Kranja in Bleda bodo nastopili še kolesarji iz ostalih klubov Slovenije. -* Na letošnji največji dirki za mladince v Evropi je v naši mladinski državni kolesarski reprezentanci uspešno nastopil tudi Mirko Rakuš iz Bleda. Na znani dirki v Z. Nemčiji je nastopilo 23 ekip in se je mladi Blejčan zelo dobro Izkazal. Nekaj krogov pred ciljem je vsej glavnini pobegnil. Žal je na ostrem ovinku padel, a je kljub poškodbi dirko končal v prvi skupini, že prej pa je osvojil tudi leteči cilj. A. Potočnik Pokalna nogometna tekma N K Šenčur : IMK Triglav 4 : 3 (1: 2) V polfinalni nogometni tekmi je na veliko presenečenje Šenčur premagal slovenskega ligaša Triglav, šenčurjani so v drugem polčasu povsem nadigrali Triglav in z lepimi goli dosegli zasluženo zmago. Strelci golov za Triglav: Kitic 2, Jakšič, za Šenčur pa brata Erzin, Prosen ter Skerjanc. M. Ajdovec V nedeljo Gillett Marljivim košarkaškim delavcem kranjskega Triglava je uspelo pridobiti odlično ameriško ekipo za gostovanje v Kranju. V nedeljo, 6. junija, ob 17.15 se bodo košarkarji Triglava pomerili z odlično ameriško ekipo Gillett, ki bo v prihodnjih dneh pričela z gostovanji po Evropi. Triglav bo nastopil okrep- — Triglav : (ZDA) ljen z nekaterimi igralci ljubljanske Olimpije. Tekmo bosta sodila mednarodni sodnik Širne Oblak iz Ljubljane in zvezni sodnik Milan Rus iz Kranja. Nedeljska tekma pomeni torej velik dogodek za ljubitelje košarke v Kranju in prav zaradi tega organizatorji pričakujejo rekordno udeležbo gledalcev. Pionirke iz Žirov prve Na republiškem finalnem košarkarskem tekmovanju, ki je bilo letos v Mariboru, so pionirke Oš Žiri že tretjič zapored osvojile prvo mesto. Za ta uspeh so pionirke prejele pokal Slovenija vina v trajno last, prehodni pokal košarkarske zveze Slovenije in 12 parov košarkarskih copat. Nagrajena je bila tudi najbolj disciplinirana igralka na turnirju Mlinarjeva iz Žirov. Oš Trata je bila v tem tekmovanju tretja. -Ja Velik uspeh Triglava V letošnjem uvodnem mednarodnem teniškem dvoboju med domačim Triglavom in gosti AS V iz Beljaka so zabeležili zmago domačini z 11:1. To že tradicionalno srečanje teniških klubov iz Kranja in Beljaka, ki krepi vezi prijateljstva obeh krajev, jc letošnje leto privabilo na dvoboj mnogoštevilčno zastopstvo iz Beljaka. Gostje so nastopili v izredno močni postavi, saj v njihovih vrstah nastopajo igralci, ki pomenijo veliko v teniških krogih sosednje Avstrije. Proti tako močnemu zastopstvu, so se Kranjčani izredno izkazali: Anzelc : Grillenhofer 6:4, 2:6, 6:3; Mulej : VVuUman 6:3, 6:0; Stare : FaHe 6:4, 8:6; Jezeršek : Antonitsch 6:3, 10:8. Točke za Triglav so še dosegli Po-lenec, Furlan, Purič, Jokovič, Uranrč in Dovjak. Prav vsi so potrdili zaupanje domačih teniških stro. kovnjakov, saj so prva tekmovanja že na pragu. V primerjavi z ostalimi leti, ko so Triglavani na začetku sezone igrali slabo, pa bo letošnja sezona, sezona, ko bodo Kranjčani posegli v vrh slovenskega tenisa. I. Purič Duplje verjetno druge V 18. kolu ljubljanske conske rokometne lige so pomembno zmago zabeležili rokometaši Kranja, ki so premagali ljubljansko Olimpijo. S tem so postali poleg Dupeli najtesnejši kandidat za drugo mesto. REZULTATI: Kranj : Olhnpija 17:9, Duplje : Medvode 10:0 b.b., Krmelj : Kamnik 20:13, f jvnica : Zagorje 32:17, Mokerc : Hrastnik 13:9. LESTVICA: Sevnica 18 12 2 4 383:303 26 Duplje 18 11 3 4 298:244 25 Kranj 18 12 0 6 396:303 24 Zagorje 19 11 2 6 328:299 24 Hrastnik 18 10 2 6 277:239 22 Ollmpija 18 10 1 7 295:260 21 Križe 18 9 0 9 272:281 IS Mokerc 18 8 1 9 281:268 17 Kamnik 18 5 2 11 326:360 12 Krmelj 18 4 1 13 283:352 9 Medvode 19 0 0 19 150:387 0 V ženski ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Alples B : Kamnik 10:23, Slovan B : Steklar B 7:7. V vodstvu je Borec s 26 točkami. J. Kuhar f i ." . £ Si SOBOTA — 5. JUNIJA 1971 Na Gorenjskem je od vseh slepih zaposlenih le .»laba četrtina. Večina zaposlenih je na delu prav tako uspešna kot ljudje z nepoškodovanim vidom, vendar pa tako za delo kot za življenje nasploh porabijo več življenjske sile — odvisno seveda od stopnje prizadetosti na tako dragocenem čutilu kot je vid. Cebulj Tone iz CerkelJ je telefonist v Savi: »Že sedem let sem zaposlen v Savi. Tečaj za telefoniste sem opravil v Ljubljani. Leto dni sem čakal na službo. Sedaj se v tej tovarni dobro počutim. Pred pol leta sem bil operiran na očesu, tako da se mi je vid zelo izboljšal. Delam po isti metodi kot pred pol leta, vendar si sedaj telefonske številke tudi zapisujem. S tem si zelo olajšam delo, saj sem si prej moral vse telefonske številke zapomniti. V kratkem bo montirana tudi nova telefonska centrala s 300 priključki. Imel bom sicer več dela, ne bo pa tako težavno kot je sedaj v preobremenjeni stari centrali. — Nikoli nisem bil kljub slabemu vidu za nobeno stvar prikrajšan. Imam veliko prijateljev, ljudje so prijazni, vedno se najde kdo, ki mi pomaga v težavah.« Štefka Kacin dela na tekočem traku v Iskri: »V Iskri sem zaposlen od 1958 leta. Vid sem izgubila ob eksploziji. Z operacijami so mi zdravniki ohranili 6 odstotkov vida. Sedaj delam na tekočem traku in sem kar zadovoljna. Po Kranju grem lahko sama, ker sem navajena ceste, če pa kam potujem, moram imeti spremstvo. V prostem času najraje poslušam magnetofon, na katerem so posnete knjige. Nisem se lahko sprijaznila s tem, da ne vidim tako kot drugi ljudje, zato sem tudi oklevala z vpisom v Zvezo slepih. Sedaj pa sem najbolj zadovoljna, kadar sem lahko med ljudmi, ki so prav tako prikrajšani na vidu.« Ciril Drinovec dela kot fizioterapevt v zdravstvenem domu Kranj: »Mislim, da je potrebno na vidu prizadetim ljudem že za samo gibanje veliko več življenjske sile, da lahko premagujejo težave, ki so drugim ljudem sicer neznane. Pri samem delu, v poklicu, je največja težava prav gibanje, pa tudi kontaktiranje z ljudmi. Moj prosti čas? Pred leti sem imel svoj ansambel, ukvarjal sem se s športom. Zdaj pa preživljam svoj prosti čas s svojima hčerkama, veliko časa pa mi vzame tudi delo pri Zvezi slepih, kjer sem namestnik predsednika, sem pa tudi član republiškega odbora Zveze slepih. Vedno imamo kup problemov: iščemo zaposlitve za naše člane, iščemo načine, kako priti do denarja, ki ga organizacija potrebuje itd. Pa tudi že zaposleni člani niso brez težav; razen težav, ki jih imajo tako kot vsi drugi ljudje, imajo tudi zdravstvene, saj prizadetost na vidu vpliva tako na telesno kot na psihično počutje.« L. M. Člani mestnega sv Amberga v Kranju Člani mestnega sveta zahodnonemškega mesta Amberg, s katerim ima Kranj že nekaj let prija teijske stike, so v sredo dopoldne prispeli na štiridnevni obisk v kranjsko občino, člani mest nega sveta namreč vsako leto obiščejo eno od mest, s katerim ima Amberg prijateljske stike Tako so se letos odločili za Kranj. Poleg članov sveta so z njimi na obisku tudi predsednik mestnega sveta Amberga, senator bavarske vlade in bivši župan Amberga ter poslanca zveznega in evropskega parlamenta. — Med obiskom v kranjski občini so si člani mestnega sveta ogledali nekatere kulturne in turistične zanimivosti v občini in na Gorenjskem ter obiskali nekatere kranjske delovne organizacije. Tako so si ogledali šolo France Prešeren, Gorenjski muzej, vrtec Janina in obiskali tovarni Savo in Iskro. — A. ž. V sredo, 2. junija, je bila odprta v mestni hiši v Kranju III. razstava fotografij fotoamaterje* mesta AMBERG iz Zvezne republike Nemčije in članov Foto-kino kluba »JANEZ PUHAR« tf Kranja. Ta razstava je organizirana v okviru kulturnega sodelovanja med mesti AMBERG *? KRANJ in jo člani navedenih klubov organizirajo izmenoma vsako leto. Po uvodnih besedan predsednika kluba tov. ing. Žiberta, ki je izročil razstavljavcem diplome in plakete, je odpr fotorazstavo nadžupan mesta Amberg. Poleg predsedstva občinske skupščine mesta Kranj*' zastopnikov organizacij in mnogih ostalih gledalcev, je prisostvovala otvoritvi tudi števil* delegacija mesta Amberg, ki J« ta čas na obisku v Kranju. Na razstavi je razstavljenih fotografij 15 avtorjev. (TOM) — Foto: F. Perdan 4. junij — dan krvodajalcev Letos mlineva 26 let, odkar je bila 4. junija 1945 ustanovljena prva transfuzijska postaja. V njej so konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Dragocena tekočina je bila predvsem namenjena ranjencem (iz NOB. Krvodajalci in organizatorji se ta dan spomnimo na opravljeno dolžnost do sočloveka, do nas vseh. Od leta 1953, ko je Rdeči križ Slovenije prevzel organizacijo krvodajalskih akcij, se je ta dejavnost zelo razmahnila. Od takratnih 11.000 krvodajalcev letno, daje danes kri že več kot 70.000 krvodajalcev na leto. Z naglim razvojem zdravstvene službe pa so krvo- dajalci, Rdeči križ in sodelavci prevzeli tako obsežne naloge, da jih komaj morejo opraviti. Zato krvodajalstvo ne more biti več samo skrb Rdečega križa, ampak celotne družbe. Nadaljnje delo na tem področju zahteva sodelovanje vseh samoupravnih organov, sindikatov, SZDL in vseh drugih družbenopolitičnih organizacij na terenu in v delovnih organizacijah. Vsi ti naj pomagajo organizacijam Rdečega križa pri izvedbi vsakoletnih krvodajalskih akcij. Vsem krvodajalcem in organizatorjem se ob tem prazniku zahvaljujemo z željo, da se naše vrste povečajo z novimi krvodajalci in organizatorji. TUDI TO SE, ZGODI Naš novinar, ki je Pot°Vj na ogled steze za avtom°b ske dirke Osterreichring v aV' strijski Zeltvveg, je hnel P1** cejšnje težave s časom. * pričan je bil, da je iz Kra odpotoval 3. Junija, pa 80 * na Ljubelju na naši strai" žigom v potnem hstu »» prepričali, da je prišel tja le 4. junija. Potolažen Je ^ šele na oni strani P1*^. oJt, ko so mu Avstrijci z . potrdili, da je vendarle P^ fel iz Kranja v AvstrS* isti dan.