St. 48. V Uoriei, v soboto dne 16. jimija 1906. ¦ lietnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. uii predpoldne zainestoter oL 3. uri pop. za dežnlo. Ako padena ta dneva praznik izido dan prej ob G. zvečer. Staue po pošti prejernan ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno S K, polletno 4 K in detrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v- Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutranje izdanje.) UredniStvo in upraynistvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorict!c, Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- 1 nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Italijani in volilna peforma. V zadnji številki našega lista smo priobčili govor g. dr. Ribafa, katerega je imel v seji mestnega tveta tržaškega dne 6 junija 1906 in v katerem je pobijal zahtevo Italijanov, da bi dobili Italijani na Goriskpm in v Istri po jeden mandat več nego jim ga določa vladna predloga glede volilne refor.ne. Tržaški Int „Pic colo" je na ta odgovor v dolgem članku reagiral, sklicevajo se na izjave bar. Gautscha, ki je rekel, da se vlada pri določevanjo ätevila mandatov za posa- niezne dežele in narodnosti ni ozirala izkljačno le na število prebivalstva, am- pak da je jemala pri določevanju man- datov vpoštev tudi davke, katere plaču- jejo posamezne dežele in narodi in pa kulturno Btanje posameznih narodnosti. In prav z ozirom na plačevanje davkov in pa na visoko stopinjo kultare, na ka- teri se nahajajo Italijani v Istri in na Goriškem, da imajo oni pravic > zahtevati v omenjenih deželah večje število po- slancev. Gosp. dr. Ribaf je pa tudi tako trditev korenito pobil v članku, katerega je priobcll te dni v „Edinosti" in kate- rega dunes tudi mi pnnašamo. Clanek se glasi: Pod naslovom „I Beniamini del Go- verno" je prineael „Piccolo" Olanek, v katerem se bavi z mojim goyorom o vo- lilni reformi. Najbolj so ga zbodle šte- vilke, 8 katerimi sem dokazal z materaa- tično natančnostjo, da so Italijani res najbolj favorizirani narod v Avstriji. Proti tej trditvi, proti sama, da je vlada v volilni reformi res favorizirala Lahe, protettuje „Piccolo" najodločneje, a ta 8voj protest podpira z izjavo min. | Gautscha, ki ravno vsebuje očito in nedvo- i umno priznanje, da je vlada namenoma favorizirala narode, ki so bili tndi do sedaj privilegirani t. j.Nemce in Italijane. »Piccolo" navaja namreč Gautechevo izjavo, da se je vlada le glede oseb dr- žala enakosti volilne pravice, ne pa glede narodov in da je odmerila število po- slancev ne v razmerju Števila posamičnih Darodnosti, temveö z ozirom na njihovo zgodovinsko pozicijo, na veliko razliko njihovega gospodarskega razvitka, njibove davčne moči in njihove važnosti za državo. S tem načelom, ki jo ravno na- sprotje načeln enakosti, je hotel bar. Gaotsch opravičiti privilegirano pozicijo, ki jo jo v svoji volilni reformi odka^al Nemcem in — Lahom. To skrajno kri- vično načelo je naletelo v zborn c na najostrejši odpor s Irani vseh slovansk:"h zastopnikov ter je gotovo značilno, da mora isti „Piccolo", ki ne le da taji vsako vladno favoriziranje, ampak celo toži o vladnih krivicah na äkodo Lahov, klicati na pomoč ono, od njega zasme- hovano vlado, da vsaj navidezno opraviči očito preveliko število laških mandatov. Taki so vedno ti laški mogotci ! Najprej javkajo in tožijo, kake krivice se jim gode, kako jih avstrijska vlada zatira, a čim si jim dokazal, da se jim ne samo ne godi nobena krivica, temveč da vži- vajo več privilegijev, nego katerisibodi avstrijski narod, takoj se ti zatekajo pod varno okrilje za njih tako ljubeznjive vlade in jo z vzdignjenimi rokami pro- sijo, naj jim varnje njihove lepe privi- legije, brez katerih se ne morejo obra- niti hndobnih Slovanov. Kako krivično v vsakem ozira je ono Gaatschevo načelo, ki se ga Italijani krčevito oprijemljejo, kakor potapljajoči vsake bilke, je jasno za vsacega logično mislečega. Ako namreč zgodovinske pravice (plemstvo), visa omika in veča davčna moč ne dajejo posamičnika v volilni re- formi nikake veče volilne pravice, nego najrevnejšemu proletarcu in velja torej n. pr. glas n»jbogatejšega aristokrata, kneza Švarcemberga, ravno toliko kakor glas njegovega zadnjega pastirja, potem te lastnosti tndi posamičnim socijalnim sknpinam in seveda tndi posameznim na- rodom ne morejo in ne smejo dajati posebnih privilegijev in veče volilne pravice. Ti privilegiji, dani posamičnim na- rodom, so za drage narode celo bolj krivični, nego so bili volilni privilegiji izve8tnib stanov in socijalnih razredov, kajti, dočim je bilo ob zistema zastopanja interesov tudi zatiranim narodom možno z napredujočim gospodarskim razvojem in s probujajočo narodno zavestjo priti do zastopstvatadi v kurijah privilfigiranih stanov (tako so Čehi polagoma pridobili prej nemške mandate trgovskih zbornic in velikega posestva), so v volilni reformi zapostavljeni slovanski narodi in za nedo- gleden čas obsojeni na slabše zastopanje nasproti nemški in laški narodnosti, ker ostanejo tem poslednjim zagotovljeni njihovi privilegirani volilni oferaji, če tadi bi davčna moč slovanskih narodov za mnogo prekašala gospodarsko važnost neslovanskih narodov. Ako pa je to načelo že na sploh zelo krivično, je vporaba istega na raz- merje mej Italijani in Jugoslovani narav- nost neopravicljiva. Na posebno gospodarsko prcmoč se Lahi nasproti Jugoslovanom ne morojo sklicevati, kajti, dočim najmočnejši (v davčnem oziru) poljedelski laški okraj, to je červinjanski, plačuje izravnih dav- kov brez osebne dohodarine K 214.00918, plačujejo najmočnejši slovenski okraji; Laški trg na Štajerskem K 284 64217, Ptnj K 362.16251, Idrija K 182.763-14 in hrvatski okraji: Volosko K 242,76103. In tudi v mestih ne zaostajajo Ju- goslovani. Nasproti Gorici (ki pa je za dobro tretjino slovenska) s K 868.69790 in Pulju (ki gotovo ni čisto laškomesto) s K 461.75916 izravnega davka, stoji slovenska Ljubljana s K 1,253 540 08, torej skoraj ravno toliko kolikor prejo-" menjeni mesti skupaj. Kar se pa tiče Trsta s K 6,280 81582 izravnega davka, je znano, da je tndi to veliko slovenskega prebivalstva in da je ta sedež mnogih državnih uradov, za- sebnih podjetij in izlasti akcijskih drnžeb, ki so po zelo velikem delu v nelaških rokah. Ne ostaja torej Lahom druzega, nego tista toliko opevana dvatisočletna kultura, na katero edino se je skliceval tudi dr. Mrach. Jaz gotovo ne mislim odrekati občudovanja staroslavni latinski kulturi, ali sklicevanje na to kulturo s strani avslrijskih Italijanov je enako ba- hanju jetičnega potomca kake starople- miške rodovine s zaslugami, ki si jih je morda stekel njegov junaški praded v križarskih vojnah. V čem se pa vendar pokazuje ta visa kultura naših primorskih Italijanov? Ali res misli „Piccolo" da atojijo furlan8ki koloni na viši kulturni stopinji, nego naäi vipavski in kraäki kmetje? In meni-li on, da laški bumbari v Vodnjanu nadkriljujejo glede inteligence in kulture brvaške Rastavce in našega kranjskega ali spodnjeätajerskega kmeta?! Kar se pa mestne inteligencije tiče, naj mi pove „Piccolo", v čem obstoji n. pr. visa kultura laäkega uradnika na- sproti 8lovenskemu: morda v tem, da Slovenec govori in püe vsaj tri jeiiko, mej tem ko Lah še svojo niaterinščine pravilno pisati ne zna?!l Tudi Lahi bodo morali enkrat opustiti tisto bahanje z viäjo kulturo. Dandanažnji, ko so srednje in višje Sole po vsej Avstriji vrejene po enem in istem učnem načrtu, ko so znanstvene pridobitve razsvitljenih duhov svoji na inteligencije vseh narodov, je sklicevanje na starejšo kulturo smeäna igrača in to tem smesnej^a, dim manje lastna produktivnost na znanstvenem in lepO8lovnem polju odgnvarja slavni mi- nolosti. V minolem sloletju so dali av- strijski Italijani lo enega res velikega književnika, namreč Tommasea, in še ta je bil — Hrvatl! Tako sklicevanje pa je naravnost nedopustno v volilnemu redu, ki naj bo sezidan na demokratični pod- lagi. Privilegiji, opirajoöi pe na rojstvo, na stan in na bogatstvo, morajo izginiti ne samo glede posamičnikov, temvečtudi glede narodov, kajti to odgovarja ne le duhu modernega časa, temveč tudi našim državnim osnovnim zakonom. (Dalje pride.) Dopisi. IzCerkna.— (Ročana Poreznu.) Gerkljanska podružnica „Slov. pi. dr." je dolgo časa ngibala, ali naj zgradi plan, kočo na Poreznu ali ne in pa kakšna bodi. Na obc". zbora v janavarja se je slednjič sklenilo zgraditi jo. Večina glasov je zmagala vsak ugovor in predlog in tudi predlog, naj se pocaka še e n o 1 e t o, da se zadevo še bolje prouči,. za kar je bilo skoraj polovica navaočih, večinoma starejših in previdnejäih udov, Po naäi misli je bilo stališče zadnjih pravilno. Važni zadevi je treba časa, da dozori. Navdušenost je lepa reč, a ni vedno na mestu — poleg nje treba ludi hladnega razuma, vsestranske pre8oje. Da naravnost govorimo; proti porezenski koči je mnogo raz- 1 o g o v. 1. Po načrtu bi bila koča precej velika; Porezen pa ni tako pomembna gora, da bi ji trebalo take koee, kakr- šnih nimajo niti glasovite gore. 2. Razgled raz Porezen je zelo omejen, zlasti z ozirom na bližnje sosede, Črno prst in pa Blegaä, in zato ne bo imel Porezen nikdar kaj prida obi- skovalcev. Smelo trdimo, da bi tako LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje): „Tri8to tisoč namalanih, oblast turška, Prekleta druhal beneäka, sedaj vem, skom lnr>ann Opraviti,M je kiel Konfuzelj in za- av5J»l, videč, da se je vjel v nastavljeno ma ZHnjko. Najraje bi bil pretepel ce!o sodrgo, 0(^a videl je, da tega ne more storiti in Pjačal je, ker se je bal, da bi ne imel 8itnosti a policijo zlasti zaradi Angleža. Plačati pa je reva moral, da so mu ar ^osti pokale. Deset lir je odätel ,alviatijevim „naslednikom" in dvajset Je pa moral odšteti čolnarju. «Se malo je," je godrnjal čolnar, "B°8, da molčim." H Ko so se poravnali, je Konfuzelj ^ °pil takoj v coin in velel, naj ga čolnar , ltr° prepelje na nasprotni breg, kjer *28topij ker noče imeti opravila z ni- k^mur več. . jft 2 jezo je zapazil, da je čolnar dobil 5 od kasirke eno celo liro, zakaj, tega si ni moral raztolmačiti ..... Na nasprotnem bregu je čolnar zahteval od njega zopet eno liro. „Kaj ti nisem plačal, grdoba, kaj hočeš šeM, zavpije prestrašeni Konfuzelj. „Mislite, da vas bom zastonj pre- važal", se zasmeje čolnar, „plaöali ste mi res, toda za prejšnjo vožnjo, za to, da sem vas prepeljal, mi niste dali nic\ Sicer pa če mi ne daste, vas pa nazna- nim". „Na in molči", odgovori ubogi. Konfuzelj ter ma vrže še tisto liro. VII. Konfuzelj se vrne. Zadnji dogodek je Konfuzlja najbolj razvnel. Vžalil ga je prav do srca, tako da so se mu pristudile cele Benetke in vsa Italija. Sklenil je, da se odpravi naravnost domov in da si ne bo ogledoval nič več. „Bog ve, kaj se mi vtegne že pri- goditi, ako ostanem še kaj časa v tem prokletem gnjezda. Najbrže me izženejo do mozga in nazadnje še zapro; bolje, da grem", je govoril sam s seboj in hodil po slovanskem nabrežju gor in dol. Slednjič se ustavi na „piazetti" in ee vkrca na neki parnik, ki je vozil proti postaji. Dospeväi na postajo, zapazi, da je priäel prav zadnjo minuto, in da se bo moral zelo podvizati, ako bo hotel do- aeöi vlak. „Presto, preBto", so kričali želez- niäki uradniki in ga silili naj se požuri, ko si je kupil listek. „Še tega mi je treba, da zamudim", zagodrnja Konfuzelj in se zakadi proti peronu. V naglici pa Beveda reva ni gledal, kam stopi in tako se mu je pripetilo, da je stopil na neki bučin lub, ki je ležal na tleh. Vsled tega se mu je strahovito spodrsnilo. Da bi ne padel, se zgrabi za čekoladni automat, ki je stal tarn blizu. Toda to mu ni pomag&lo nič, kajti izgubil je že preveč ravnotežja; in padla sta z automatom vred potleh. „Trin, trin, trlin," so zadonele äi- pice, katerih je bil automat poln, in se razbile na trdem tlaku. „Strela hrvaäka", zakolne Konfuzelj, „prav vse mi je na potu", in dere na- prej, ne ozräi se ne na levo ne na desno. „Ferma, ferma", je kričalo in klelo najmanj 50 Ijudi za njim. Ali Konfuzelj se za to ni zmenil. „Mislite, da sem tako prismojen. V kraj bi bili postavili tisto straäilo in imeli čakalnico nekoliko bolj snažno, pa bi se ne bilo niö zgodilo. Še nogo bi si človek lahko zlomil zaradi vaših smeti", jim je odgovarjal in zdrknil brž v vlak, ki se je že začel pomikati. Ce že nimam od Benetk nobenega dobička, sem tem vragom prouzročil vsaj nekaj škode, četudi nehote. Sedaj naj si lepo popravljajo automat na svoje stroške, če hočejo; Konfuzelj ne bo dal niti be- liča, je modroval in se smijal vsem Be~ nečanom v pest. (Dalje pride.) kočo boij zaslužil Blegaš. Porezen je zlasti od Črne prsti in sploh na severo zahod in sever skoraj do cela zastrt — saj je Črna prst s Bvojim pogorjem, dalje Mozič i. dr. tik pred njim na drugi Btrani baäke grape. 0 razgledu na Bohinj ni niti sleda. Ravno tako je zaprt razgled s Porezna na bližnje doline, ki so vendar elikovite. Naaproti temu pa stoji Blegaä kakor kralj sam zase in ima mnogo razsežnejai in lepši razgled. 3. Kdor bo hotel iti na planine iz baške doline, recimo iz Podbrda kot iz- hodiača, pojde gotovo raje na Č r n o p r s t, ki je itak Blavna v vseh ozirih : kar bi videl s Porezna, zelo vse tisto in ä e m n o g o v e č bo videl s Črne prati. Poleg tega bo imel tndi najlepäo priliko menjati pot in iti s Črne prsti potem v Boh. Biatrico dol, med tem ko mora s Porezna ubrati dol spet isto pot, in le redkokdo se izgabi s Porezna na Cer- kljansko. Ako pa pride kdo na Porezen po sevški dolini čez Davčo, pcjde gotovo doli na Podbrdo. Taristova smrt — ho- diti dvakrat isto poi ! 4. Pot na Porezen je pot enega popoldneva ali dopoldneva, pot nekaterih or ; da bi se kdo gori mudil, ma ne pride na misel. Če bi nastala hada ara, dobi v bližini eden ali dragi hiev — oziroma bi zadostovalo v to svrho p r i- merno zavetiäce. 5. Koöa na Poreznu, se ve, ne bi bila oskrbovana; za tako majhno daljavo se bo vsakdo sam preskrbel. Ako bi pa fcdo res hotel v kočo, bi moral vzeti s sabo kljuc". Kdor bo prišel recimo od Idrije, ga vzame v Cerknem, s Porezna pojde pa v Podbrdo ; — Komu ga bo pa vrnil ? Kdor pride od Zalega loga, kje dobi ključ, oziroma, kako bi ga vrnil, ako ga dobi na Zalem loga ali v Davči, ko se vrne skoraj gotovo čez Podbrdo ? In tako naprej. Ali se bo pa tudi vsa- komur ljubilo iskati ključ ? Ako bi imel s öasom Porezen tadi kaj več obisko- valcev, bi mnogi, mnogi teh ne videli koče od znotraj. Kaj pa vodniki? Oni nosijo ključe s sabo. Radi bi vedeli, kdo bo jemal vodnika na Porezen. 6. Koča na Porezna je preadarjena na veliko svoto 2550 K. Lep denar ! Pomislimo pa, da manjka podružnici do te svote še okroglih 1300 K! Proračun pa je vedno tudi le proraöun. Redko kdaj se ga ne prekorači. In ako je koča postavljena — kje je pa oprava? Vedno česa manjka. In ko je vae že v redu, — pa čaki koča, ki bi zaslažila stati na kakem imenitnem razgledišča 1000 m višje, na obiskovalce ! Ta je nekaj razlogov, ki so gotovo uvaževanja vredni. Ali se jih bo uvaže- valo, ne vemo. Prav bi pa bilo ! Težko zbran denar neprevidno raz- metavati ni modro. Na Poreznu bi zadoščevalo pri- merno zavetišče, vsakomur dostopno ; eno tako bi bilo dobro pa tudi na Ble- gaäu — to je naäa misel. Z nabranim denarjem pa bi se bolje storilo, ako bi se ga porabilo de- loma tudi za izboljäanje poti in g r a j e n j e novih potrebnih stez itd. A. Iz Št. Petra. — Lepa slovesnost se je vräila tu preteklo nedeljo, katero je na{O7edalo že več dni poprej veselo pritrkovanje zvonov. Imeli smo v svoji sredi prevzvišeaega gospoda kneza in nadškofd, ki je priäel na kanonično vizi- tacijo in delit zakrament sv. birme. Kmalu po 8. uri se je prevzviäeni pri- peljal v prazniöno in slavnostno okinčano vas, okrašeno z lepim, mogočnim slavo- lokom. Najprej ga je pozdravil monsignor Pavletič v imena duhoväöine, g. župan v imenu stareäinstva in občine, v imenu birmancev pa so ee ma poklonile tri male deklic^, od katerih mu je ena izročila lep äopek s temi besedami: Vsi birmanci tu zbrani se klanjamo Ti udani: Pozdravljen, višji naä pastir, piinesi blagoslov in mir ! Ne prosimo zlata, srebrä in ne bogastva vsa svetä, paö prosimo, da bi ta dan po Tvojih rokah bil poslan obilen blagoslov z neba in boŽji"Tnir nam vsem v srca : da vsi kot vrli bi kristjani nekdaj pri Bogu bili zbrani I Zato pozdravljen, nadpastir, prinesi blagoslov in mir ! A v znak hvaležnosti srca podajemo Ti äopek ta. Prevzviäeni je nato vstopil najprej v župnišče, odkoder se je z duhoväöino v procesiji podal v cerkev. Podeliväi najprej svoj blagoslov po predpisanih obredih je imel z altarja kratek govor v katerem pa je mnogo povedal. Povdarjal je potrebo žive dejanske vere, ter je rea očetovsko ljubeznijo in skrbjo klical vernike k pravemu, kräcanskemu živ- Ijenju. Nato je sledila sloveana pontifi- kalna maža, pri kateri so lepo poli priznano vrü äempeterski pevci pod vodstvom g. naducitelja Livrenöiöa. Po končani maäi je prevzviäeni podelil zakrament sv. birme okoli 190 birrnan- cem in opravil molitvo za ranjke v cerkvi, ker radi sUbega vremena ni bilo mogoße iti na pokopaliäce. — Bog daj, da bi prihod viäjega pastirja blagodajno vplival na vse. Njegovo kratko bivanje pri nas je bilo vsestransko prikupljivo. Bog ga nam ohrani mnogo let ! Politiöni pregled. Državni zbor. V torek je poslanska zbornica na- daljevala razpravo o obrtni noveli. V ti seji je bilo stavljenih tadi več interpe- lacij. T«ko je interpeliral trzaäki poslanec Pitacco finančnega ministra glede revi- zije carine v trzaäki prosti luki. Posl. Ellenbogen in dragovi so interpelirali ministra za deželno brambo o vedenju nekega poročnika v Pulju. V lnterpela- ciji se navaja, da se je poročnik dejan- ski lotil več oseb, in stavlja se vpraäa- nje, da li bo minister preiskoval ta slu- čaj. Poslanec Žitnik je uložil nujni pred- log za podporo pogorelcem v Starem trgu pri Loža. Klofač je interpeliral no- tranjega ministra radi nedeljske proti- madjarske demonstracije, in vpraäal mi- nistra, ako smatra da je že za zadostno preskrbljeno, da se kaj takega več ne zgodi. V isti zadevi je interpeliral tudi posl. Breiter. Po seji poslanske zbornice so se zbrali načelniki parlamentarnih klubov k posvetovanju. Vti seji je mini- sterski predsednik želel, naj zbornica do konca junija reäi že proračanski provi- zorij, pooblastilni zakon, predlogo o se- verno-zahodni železnici in trgovinsko pogodbo s Švico. Vsenemci so ugovarjali proti temu, da bi bila predloga o severno- zahodni železnici brez prvega branja od- dana odseka, dasi je ministerski pred- sednik opozarjal, da je ta predloga ve- levažna za odpor proti Ogrski. Načelniki klubov so sklenili, naj se trgovinska po- godba s Švico brez prvega branja odda carinskemu odseka, proračunski provi- zorij pride pred zbornico v obliki nuj- nega predloga, o predlogi podržavljenja severno-zahodne železnice se bo pa vr- äilo prvo branje. Da se delo povspeäi, bodo tudi prihodnji teden vsaki dan zbornične seje in seje odseka za volilno reformo. V sredo je poslanska zbornica kon- čala splošno razpravo o obrtni noveli. V ti seji je odgovoril trgovinski minister Fort na interpelacijo poslanca Gessmana in tovarišev glede imenovanja poätnih uradnikov ter njih avanciranja. Minister Fort je rekel, da se bodo taka imenova- nja že v najkrajšem času izvršila. V včerajšnji seji poslanske zbornice je predložii minister za trgovino Fort zakonski načrt, po katerem se pooblaäca vlado, da zamore provizorično arediti trgovinske razmere z inozemžtvom do 31. decembra 1906. Nato je stavil posl. Kathrein nujni predlog, naj se prične takoj prvo čitanje proračanskega provi- zorija za čas od 1. julija do 31. decembra 1906. Zbornica je po daljši debati, v katero sta posegla tudi ministerski pred- sednik in finančni minister, ta predlog vsprejela. Predlog se je izročil proračun- skemu odseku. Potem je preäla zbornica k podrobni razpravi o obrtni noveli. Zbornica ima tadi danes sejo. Volilni odsek. V vcerajänji seji se je bavil volilni odsek z razdelitvijo mandatov na Šta- jerskem. Posl. Hagenhofer je govoril za Jočitev mestnih in kmečkih občin, ter je izrazil željo, naj bi se pomnožilo man- date na Štajerskem za dva in sicer za en nemäki in en slovenski mandat za kmetske občine. Pommer in Vastian sta govorila proti slovenskema mandata. Nato je bila seja zakljačena in se bo nadaljevala razprava o ti zadevi v torek. Volilna preosnova. V danajskih listih čitamo, da delata ceäki in netnški minister rojak vsak pri svojih somišljenikih na to, da bi se po princa Hohenlohe predloženi kompromis glede razdelitve in števila mandatov tako spopolni), da bi dobili Čehi in Nemci na Češkem äe štiri mandate, in sicer dva češka in dva nemška. Idtotako naj bi se. povišalo tudi število mandatov na Mo- ravskem za dva, od katerih naj bi dobili čehi jednega in Nemci tudi jednega. Za slačaj da bi se dovolil kranjskim Nemcem jeden mandat, potem naj bi se Slovenec kje dragje za jeden mandat odškodovalo. Naša zunanja politika in avstrijska (ielegacija. V sredo je razpravljal proračanski odsek avstrijske delegacije proračun zu- nanjega ministerstva, pri kateri priliki je priälo do velike debate o naši zunanji poütiki. Poročevalec o tem proračunu bar. Bacqaemen je povdarjal, da je ostal proračun za 1. 1906 v primeri 8 proračunom prejänjega leta skoro neiz- premenjen, in da so se le stroški za konzulate nekoliko zvišali. Delegat Steiner je ostro kritikoval inšti- tucijo delegacij. Zahteval je ustanovitev upravnega tribunala, imenovanje poro- čevalcev v zunanjih zadevah in preosnovo konzulatov. Kritikoval je tndi avstrijsko zunanjo politiko, rekši, da je Avstrija preveč koncesij dala Italiji na Balkana. Schönborn se je pohvalno izrazil o po- stopanju naäe diplomacije na maroäki konferenci. Govornik je izrazil željo, da bi bil poklican k prihodnji mirovni kon- ferenci, ki se bo vršila v Haaga, tadi jeden papežev odposlanec. Sylvester je izrazil zadovoljstvo nad obiskom nem- škega cesarja na Danaju, ter nad intimnimi odnošaji, ki vladajo med Nemöijo in med našo državo. Zagovarjal je tudi nadaljni obstoj trozveze. Ni pa posebno zadovoljen z razmerami v Ita- liji, ki so dandanes take, da lahko one- mogočijo Italiji, da bi zamogla glede Avstrije in trozveze izpolniti svoje ob- Ijube. Krainara je rekel, da trozveza ni v soglasju s sedanjo svetovno politiko. AvstriJ8ki narodi bi se lahko lepo za- hvalili taki zunanji politiki, ki bi jih dovedla do tega, da bi v koriat svojih zaveznikov morali pobirati kostanj iz žrjavice. Glede Balkana mora Avstrija postopati v popolnem sporazumstvu z Rasijo, objednem pa ostati v dobrih odnošajih z Italijo. Na maroäki konfe- renci se je Avstrija preveč zavzela za Nemöijo. Nasproti Srbiji je Avstrija brez posebnega povoda grdo postopala. Koz- lovski je zagovarjal Goluchowakega, po- vdarjajoö njegove zaslage za to, da se nahaja Avstrija v dobrih odnošajih z drugimi državami. Da ni imela rasko- japonska vojska zlih posledic za E?ropo, to se imamo zahvaliti avstrijski politiki. Glede trozveze pa je rekel govornik, da je treba razloöevati oficijelno Italijo in pa italijanako javno mnenje. Dalegat ŠusteršiČ je rekel, da ima naša balkanska politika zaznamovati dosedaj jako majhne vspehe. Avstrija si mora pridobiti sim- patije balkanskih narodov s tem, da zaprične izvajati dejanski jugoslovansko notranjo politiko. Nato je začel govoriti minister za zunanje zadeve grof Goluhowski. Gola- howdki se je trudil, da bi na kak način pobil razna očitanja predgovornikov. Glede balkanske politike je rekel Golq- howski, da se Avstrija točno drži dogo- vorov, sklenjenih z Rasijo v Mürzstegu. V teh dogovorih je pa bilo doloöeno, da se ima ohraniti na Baikanu status quo. Ravno tako sta se dogovorila tudi on in ital. minister za zuaanje zadeve Tittoni v Benetkah, in je neopravičeno očitanje o kakih kcncfs^ah, ki bi jih bila Avstrija glede Balkana dovolila Italij/ Glede trozveze je rekel Goluchowiki, da ista j äe vedno stoji na trdnih nogah. Delegata Kramafa, ki je rekel, da se je bati, da bi trozveza lahko spravila naäo državo v veliko nevarnost, ko bi se Avstrija mo- rala bojevati za koristi druge zaveznlce, je odgovoril Goluhowski, da bi bila Avstrija vsled določb trozvezne pogodbe le takrat prisiljena iti na pomoč jedni ali dragi zaveznici, ako bi bila ta napadena od dveh sovražaikov. Ko je končal Gola- howski svoj govor, je delegacija vspre- jela proračun za zunanje ministerstvo. Dr. Körber in Cehi. V parlamentarnih krogih se govori, da nameravajo češki člani proračunskega odseka predlagati, naj se postavi biväi ministerski predsednik dr. Korber v obtožni stan in sicer zaradi nepravil- nosti in nepostavnosti pri dogovorih z raznimi sinančnimi zavodi in pa posebno pri oddaji del v novi trzaäki luki, kate- rim so zdaj priäli na sied. Povod temu je dala obravnava proračunskega odseka, ki je imel v sredo svojo sejo, v kateri se je bavil s poročilom pododseka za preiskavo o zgradbah v trzaäki luki. | Dotični pododsek je priäel namreč na sied neverjetnim nepravilnostim, ki so se godile pri oddaji dotičnih del. Vsled tega je član omenjenega pododseka, Morscy ostro in mestcma napadal biv- šega ministerskega predsednika dr. Kör- berja. Dokazoval je namreö, da je Körber uganjal nepotizem, da je postopal svo- jevoljno, nb da bi drugim ministrom kaj povedal in da je na äkandalozen način protežiral dunajsko „Uaionbanko". Ta očitanja zavita so bila v tako obliko, da so napravila na človeka utis, kakor da bi bil dr. Körber skrbel za avoj žep in za žepe svojih prijateljev. Ministerski predsednik bar. Beck je seveda branil dr. Körberja, kakor tadi druge uradnike, ki so v ti čadni zadevi prizadeti ter je tudi prečital pismo dr. Körberja, v kate- rern je rečeno, da se čuti dr. Körber nedolžnega. Razprava je bila jako burna in se bo nadaljevala v pondeljek. Danes se bavijo vsi listi s to zadevo. Cesar o položaju na Hrvatskem. • 'Pri sprejemu ograke deputacije je cesar nagovoril hrvatskega delegata äkofa Drohobeckega in ma dejal : „Nadejam se, da bo mirni sporazum strank v Hr- vatski sedaj trajen. Veseli me, da je došlo do novih odnoäajev v Hrvataki. Sedaj bo Hrvatska zadovoljna." Predsednik hrvatskega sabora pod policij- skim nadzorstvom. Hrvatska vlada je izdala tajni cir- kular, v katerem opozarja na delovanje nekega „bosanskega odbora", ki ima na- men pripraviti oboroteni ustanek v oku- pacijskih deželah. Cirkular doloöa, naj se postavijo osebe, ki so ölani tega od- bora pod policijsko nadzorstvo in da se lahko glede teh oseb krši od strani po- lieije tudi pismena tajnost. V tem cirku- larju so kot zarotniki omenjeni nekateri poslanci, med njimi tadi predsednik hr- vatskoga sabora dr. Medakovič. Hp^at^ko časopisje pravi, da je vsa ta stvar le haluncilacija hrvatske vlade in zahteva posebno glede dr. MedakovičazadoaČenjt. Domače in razne novice. Za „Šolski dorn" je doälo uprav- ništvu: Ivan Lapanja deželni poslanec v Kobarida 10 K. Srčna hvala! Promocija. — G. Jo sip Pavlin, naä rojak iz spoätovane rodbine na Ciprijaniäcu, bo poviäan dne 19 junija t. 1. v doktorja modroslovja na c kr. danajakem vseučiliaču. Naäe iskrene čestitke l Prcmeščen.je. — Gozdni komisar g. Ramir Fasan je premeščen iz Cresa v Gorico. Poinakuitov v vičjl razred. — Evidenčni viäji geometer If. razreda g. Alojzij Uraič v Trstu je pomaknjen v prvi razred. Procesi.ja sv. Rešnjega Telesa". — Procesija sv. Reänjeg* Telesa se je izvršila y Gorlci v četrtek pri jakolepem vremena v najlepšem reda in jako veli- Časlno. Ul ce, po katerih se je pomikala procesija, so bile ob straneh bogato pre- pletene z zelenimi maji. Na oknih hiš, mimo kat rih je šla procesija, so gore'e sveče, in okinčana so bila s cvetjem in z raznoličnimi preprogami. Procesijo je vodil prevzvišeni knezonadškof dr. Sedej ob mnogoštevilni. azistenci duhovščine. Udeležili so se procesije zastopniki vseh oblastnij in uradov, . mladina vseh sol, kakor tudi mnogo društev z za9lavami. Svirali sta vojaška in raestna godba. Udeležila se je procesije tndi jedna stot- nija domobrancev, ki je oddala po vsa- kem blagoslovu po jedno salvo, kateri je sledilo streljanje topov na grada. N* Travniku je bil razpostavljen jeden ba- taljon tukajšnjega pešpolka v največji paradi, in tam so bili zbrani tudi čast- niki tukajänje posadke. Istotako lepo se je vräila popoludne tndi procesija pri čč. oo. frančiškanih na Kostanjevici." „Ccniralna posojilnica" reg. zadr. 7' omejeno zavezo sprejema branilne vloge od vsacegB, če tudi ni čhn poso- jilnice. Obrestujejo se 4l/2% mesečno. Koncem leta pripisnjejo se obresti k glavnici brez posebnega naročila. Rentni "davek plačuje posojilnica s ma, ne da bi istega zaračunila vlagatdjom. Hra- nilna knjižica stane 30 vin. Posojila da- jajo se le članom in sicer na osebni kredit in zastave po 5V2o|o> na vknjižbo po 5%. Na 5-letno odplačevanje v me- secnih obrokih, ki znašajo od vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Vsaki prošnji treba je priložiti posestne pole prosilca in porokov, ter zemljeknjižni izpisek, če je prosilec ali porok izven goriškega sod. okraja. Podpisi na menice se lehko izvršijo doma v pričujočnosti pobojilnič- nega zaupnika. Na ta način si stranke lehko prihranijo mnogo poti v Gorico, Pristop : V zadrugo se sprejemajo v prvi vrsti kmetijske zadrage na Goriäkem obstoječe temeljem zakona z dne 9. aprila 1873 drž. zak. St. 70; v drngi vrsti pa tadi sizične in jqristicne osebe. ki se morojo vezati s pogodbami. Kdor želi vstopiti, mora se oglasiti osebno ali pismeno pri načelstva, katero dovoljuje ali pa odreka pristop. Zadružni deleži so dvojni: glavni deleži po 200 K in opravilni so deleži po 2 K. Poleg de- ležev plačajo člani z glavnimi doleži 4 K vpisnine, člani z oprav;lnimi deleži pa 1 K. Zadružna knjižica stane 30 vin. Z* vlaganje denarja in vračevanje posojil so na razpolago čeki poätne hranilnice. VJoge o tekočem računu. Strankam, ka- tere hočejo svoj denar vlagati ali dvigniti vsak čas brez odpovednega roka, spre- jema in izplačuje „Centraina posojilnica" v'oge v tekočem račnna, katere obrestuje °d dneva vloge do dneva dviga po do- govoru. Na ta način imajo stranke svoj denar vedno obrestonosno naložen in °b enem tudi vedno na razpolago. Ta način je posebno agoden za trgovco, obrlnike in zavode. Posojila v tekočem račanu. „Gentralna posojilnici" dovoljuje članom kredit v tekočem račnna, kate- rega po potrebi izrabljajo, oziroma po- Ijubno vračajo. Obrestovanje se vräi od dne dviga do dne vračila po dogovorjeni °brestni meri. Česa vse so krivi nasiduhovuiki. — Zadnja „Soča" je priobčila pod na- slovom „Lahkovernost naäega ljudntva" Članek, v katerem hoöe nekako dokazati, da so naši duhovniki krivi, da je oni Struc, katerega je goriško porotno so- dišče obsodilo na več mesecev ječe, ker je naše ljudi iz goriške okolice in pa z Vipavskega s prodsjo krivih srečk osle- paril za kakih 900 K. „Soča" namreč modruje: Naše ljudstvo je lahkoverno in se da prav lahko zapeljati od vsakega tujega sleparja. Di je pa Ijud4vo tako lahkoverno, tega so krivi naši duhov- niki. Da, da, naše ljudstvo je v resnici lahkoverno in tudi prelahkoverno. Zato pa je šlo večkrat na limanica tuJi „Sd- činim" slepičem, ko so je prikrajäali za mnogo več nego pa za 900 K, kar smo s številkami dokazali v svojih člankih, v katerih smo opisali velikansko škodo, ka- tero je naša dežela, in potemtakom tuli naše ljudatvo trpelo, ker ni že pred leti dobila deželna uprasra v svoje roke po- biranja užitnine. Vprašamo: Ali so bili tudi takrat naäi duhovniki krivi, da je šlo naše ljudstvo zaradi svoje lahkover- nosti „Sočinim" slepiöem na lima- n;ce ? Dljaskn akademija. —Kakorsmo svoječasno objavili v svojem listu, so priredili dijaki tukajšnje državne viäje gimnazije v sredo zvečer ob 6. uri aka- demijo na korist dijaškega ubožnegi za- loga grof Giulay. Td akademija se je uz- ponesla v vsakem oziru imenitno. Velika dvorana hotela '„Ontral* je bila polna občinstva iz vseh slojev in narodnosti. Vse točke obäirnega programa so se iz- vršile prav dobro, in je njih izvräitev iz- zvala med občinatvom burno ploskanje. Dijaški orkester pod vodatvom prof. Hauanerja je tako izborno sviral ouver- turo k operi „Iph genie in Aulis", da je občinstvo zahtevalo ponovitev, kateri želji pa ni bilo mogoče vstreöi zaradi obäirnega programa. Istotako je orkesler točno in precizno sviral Bircarolo iz opere „Hollinanns Krziihlungen". Moška zbora „Domoviniu od Jelena in pa „G3n- doliere" od Mugnona pod vodstvom vad- ničnega učitelja I7. Mercino sta izvrstno uspela. Pevci so bili skoro izkljuöno Slo- venci. Šestošolec Stigler je kaj lepo de- klamoval Fischerjevega „Avenarijusa", petoäolec Erjavec pa Grogorčičevo „Oljki". Osmošolec Sedej je pel Schabertovega „Popotnika" s spremljevanjem orkestra jako dobro. Sedejev močan in jako pri- jeten glas barilonistaje neizreöeno ugajal občinstvu. Oimošolec Diudonn jo izborno in s nenavadno spretnostjo igral Rair^vo „Polke de la Roine". Nato je stopil na oder šolski svetnik Šantel, kije oskrbnik ubožnega zaloga, ler se je v toplih bese- dah zahvalil vsem, ki so se potrudili, da je zabava tako izvrstno vspela. Potem je moäki zbor s spreraljanjem orkestra zapel še Griegovo „Landerkennung" ins tern je bila ta prekrasna zabava pri koncu. Zlato poroko sta obhajala v ne- deljo gosp. Josip Ušaj, posestnik in bivši izvošček, bivajoČ na tržaški cesti ät. 15 in njegova gospa soproga Kata- rina, rojena pi. Batistič. Odprtjc bolilnjske železnice. — Nova železnica med Jesenicami in Trstom se otvori dne 15 julija t. I. Slovesni otvoritvi bo prisostvoval prestolonasled- nik, nadvojvoda Fran Ferdinad. Železnico med Jesenicami in Tr^tom bo pregledo- val jutri železniški minister Derschita. Napad. — V Četrtek po noči je srečal mladi Rezijan Angel Di Lenardo v Solkanu nekega A. P. iz Solkana, ka- terega je pozdravil z besedami: dober večer. Mesto da bi A. P. odgovoril na ta pozdravt napadel ga je z nožem ter mu zadal več prav nevarnib ran z nožem tako, da so morali prepeljati ubogega Rezijana v tuk. bolnišnico, kjer se na- haja v smrtni nevarnosti. A P. je znan kot skrajno surov in vseskozi podivjan mladenič. Ogcnj. — V sredo zvečer ob 9. in en četrt začelo je goreti v ulici Mo- relli v hiši št. 15, in sicer v stanovanju prvega nadstropja. Ogenj so zapazile neke ženske ter so začele kričsti, da gori. Gorel je namreč spodnji del okna in blazina, ki se je nahajala na njem. Da so ni ogenj razširil, je to delo g. Matevžu Filipiča, uradnika pri inženirju Rapelnu, ki se je splezal, ker je bilo stanovauje zaprto, po lestvi na okno, vrgel gorečo blazino na ulico in pogasil goreče okno. ObCnl zbor ,.Hranilnice in poso- jilnce" v Ken (ah bode dne 1. jalija 1906 ob 4. popoldne v uradnih prostorih z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva; 2. potrditev rač. zaključka 1905; 3. po- ročilo revizije izvršone po Goriški zvezi; 4. Volitev načelstva in nadzorstva ; 5. Sprememba pravil; 6. predlogi. Na če Is t v 0. Cerkljanske podruž. slov. plan, društva izredni oböni zbor se bo vršil dne 17. t. rn. v prostorih g. And Kobala ob 8 uri zvečer. — Daevni red obsega edino točko: ziianje planinske koče na Poreznu, K obilni vdeležbi vabi Odbor. Neroden biciklist. 7- V torek zjutraj ]°> vozil mesar Ivan Černe z bi- cikljem tako nerodno po ulici Sv. Ivana, da je podrl tamkaj idočo 67-letno Katn- rino ud. Menossi. Pri padcu se je Me- nossi močno poäkodovala na levi roki in na hrbtu. Biciklist je bil naznanjen tuk. policiji. Radi vojaških vaj bode dne 20. t. m., in sicer od 4. ure zjutraj do 5. ure popoludne znprta pot med vasrai Jamlje in Devetaki v smeri Dobardob- Črni hrib. Ta dan se bode namreč vadil v streljanju 29. lovski bataljon, ki je na- stanjen v GradišČu. Vstrelil dečka mento Hsice. — Poljski čnvaj v Korminu Anton Russian je v četrtek ustrelil iz puške na 14-let- nega dečka Ivana Padovana ter ga zadel v obraz. Padovan je namreč pobiral nekje takozvano divje grozdje. Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer se nahaja v smrtni nevarnosti. Poljski čuvaj se izgo- varja s tem, da je zamenil dečka z — lisico. Dež in sneg. — Kakor nam pi- äejo naäi delavci iz Geslinga na Nižje- avstrijskem, pada tam že tri tedne zapo- redoma dež. Po gorah pa jezapadel celo sneg. Važno za posojiluice. — „Zadružna zveza" na Kranjskern naznanja, da je z dvema rekurzoma prodrla pri višjem de- želnem sodišču glede zadrug na Kranj- 8kem. Deželno sodižče je zahtevalo za posojilnice le vočjo deleže, viäje deželno sodišče pa je priznalo opravičenost tudi majhnim deležern. Dalje ni hotelo pri- znati deželno sodišče določbe 0 pravilih, da sme, ako je prvi občni zbor nesklep- čen, drugi občni zbor vršiti čez pol ure. Tudi temu rekurzu je višje deželno kso- dišče ugodilo. Otrok padel z okna — V Trstu je padla v sredo 2 in polletna hčerka zakonskih Antona in Antonije Schrei, stanujoči v ulici Belvedere, z okna III. nadstropja na dvorišče. Dakletce se pri padcu sicer ni ubilo, poškodovalo pa se je tako, da ni upjinja, da bi ostalo pri življenju. ~ Zbla/.ucl ,je v Pulju te dni 47- l«toi Anton Sterger, doma iz Čepovana. Ker nimajo prostora v tamošnji deželni bolniänici, zaprli so ga v neko sobico, nahajajočo se v mestnih zaporih. Sterger je v svoji blaznosti tako hud, da so ga morali zvezati. Kodblua pod vlakom. — Na postaji Arparien blizo Pariza je hotela žena načelnika pojstaje s svojimi otroci preko proge prav v trenotku, ko je pri- hajal vlak. Načelnik jih je hotel zadržati ali v hipu je prihiteväi vlak zagrabil njega, ženo in otroke, in vsa rodbina je ostala mrtva na lieu mesta. Nesrcča na morju. — Parobrod „Meuse", ki je odplul iz neke španjske luke, je trčil minole dni ob neko vojno ladjo in se je pri ti priliki tako močno poäkodoval, d* se je moral pogrezniti v morje. Pri ti priliki je ntonilo deset mornarjev. Skrb vsake gospo- i dinje je posveiena družinski blaginji! Kathreinerjeva ' Kneippova sladna kava Je po Kattuelncrjevem načinu svo- jega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecen- Ijiveprednostlza vsako jospodinjstvol Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner in zahte- vajte le izvirne zavoje z varst- ^ \ veno znamko župnik Kneipp. ^g 6 Iščetci «e in »sicer trgoushi pomoenih in vajenec g, za manufakturno trgovino v Gorici. f Kje, pove nase upravnistvo. 4______________________________ :_______ PREGLED 0 prometu in vspehu „Centraine posojilnice" od 31. maja 1900 do 34. decembra 1905. Stanje koncem leta: S ' > — ¦* Stanie TT1 „ rt-;, Tekoči račun Tekoči račun a. .. , ,. 0 Denarni promet ^ | ^ V.og Posojil ^^ ^ Cibü dobiöek Uezervm fond 1 1 'S ^ ._ O< K 1 v >>n NK Kiv K ; v Kv K | v K v K | v 1900,01 2,394895 43 444 19.710 378.008 90 418.923 12 1,300.064 25 - 30.735 05 117 34 117 34 1902 2,246.707 77 599 23.600 677.456 07 584.217 38 1,474.869 78 + 102.782 71 4.015 82 1.196 20 1903 2,775.269 20 713 24.622 807.434 31 678.981 21 1,809.948 32 + 142.614 90 4.036 76 3.346 24 1904 3,771.498 28 871 25.446 1,165.444 05 799.105 93 2,371.800 78 + 367.739 09 4.323 02 6.135 29 1905 5,251.234 04 1022 25.550 1,455.488 48 1,203.962 65 3,386.473 99 + 258.232 28 8.139 59 10.023 78 Vsem, ki so nani v času dolge in mučne holezni ter smrti našega sina, soproga oziroma brata, gospoda JOBIPH LEBBN-a, na katerikoli način izražali svoje sočulje in sožalje, bodi jim izrečena prisrčna zahvala. Osobito najtopleje se zahvaljujemo preč. duhovščiiri za spremstvo k večnemu počitku, obenem veleč. g. domačemu župniku, Josipu Primožič-u za vso njegovo skrb in ljubezriivoct v bridkih urali, kot domačemu pastirju. P. n. učiteljskemu osobju se šolsko mladino in gg. pevcem za lepo petje v cerkvi, ob grobu in za darovane vence, ter vsem, ki so se tako mnogoštevilno udeležili pogreba ter tako izkazali zadnjo cast. V PrvaHni, dne 11. junija 1906. Žalujoči ostali. ^ mizar in v lesni trgovec v Poflpri, i ottlu otveia ftlemleis mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiski) o o o Trguje turti z opeko, ima ve- liko zsilogo vsakovrstnega Irde- gii in mekliega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohist- \«i, viiiHkihposod, stiskalnic itd. I______________________________________________ Rojahi! hupujte narodni holeh Jlaskega Doma". Jf W»*' **w ^r*r ***r ->^r >#w ¦»» ^r t" ¦'¦- ¦—» _._•--- _ Anton Ivanov Pečenko j Gorica I ptjporoča svojo veliko zalogo pristmh e belih in črnih vin iz lastnih in drugih I priznanih vinogradov; plzenjskega piva jj >prazdroj« iz sloveče češke >Meščanske pi- jä vovarne«, in domafeega žganja I. vrste v c steklenicah, kojega pristnost se jamči. 5 Zaloga ledu katerega se oddaja le na fi debelo po 50 kg naprej I ; Vino dostavlja na dorn in razpošilja jj : po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske i \ države v sodih od 56 1 naprej. i | Cene zmerne. Postrežba poš- j I tena in točna. m m m m m m J ....___________________< ° I. Priol *" slflvenshi optihor u Gorici ulica Vetturini 3, priporoča č. duhovšcini in sl.občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogro optičnih izdelkov in sieer vsake vrste oral, barometre toplomerje, zdravniške toplomerje, da- Ijnoglede, vage zavino, žganje itd. Sprejema naročila inpoprave in )L)^k poiilja na dom. ^*^i F= Pozor! ** j Podpisani priporočam čč. I duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo prodajalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine <.nideršič & Valenčič " ltd. Več vrst olja. — Po§ilja "I se po pošti najmanj 5 kg. — j Josip Kutin t^^^W Semoinška ulica 1 I^V^ Anton Kustrm, trgovec v Gorici Gosposkaulicast. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemii občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- Ion. Portoriko itd. Oljc: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob ya kiln in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Ciriln in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovžčini. Vse blago prve vrste. Poprava iiz komisij- ska ^aloga, zastopstvo dvoko'es WafFenrad z dvoletnim & Royal cnoletnim jamstvom — -^^— prj Jßatjelu, Stolna ulica št. 3. — GORICA — Stolna ullca št. 3' Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini št. 9. pri^krbuje ndom rCentralno posojilnice" v Gorici in drngih pridruženih zadrug po Gor'skem: Modro galico 98/99% po K 64 50 q ; žvpplo I. vrsto 85.95 finopo K 18— q — V zalcgi ima : Snporsc-fat 14|16%po K. 5 30 q; Šnpr rf >f«t 12/14% po K 5'— q; Tonia-ova žlindra 14/16% po K 5¦— q; Rodpra sol po K 7.30 q. KuhiDJska sol po K 201— q ; Rlajno vapno 40% po K 23'— q. Zadnje troje je v vrr6'h pn 50 kg. Cpna za modro galico \:7polapn; vsled tega naj ?e požurijo oni, ki rnisiijo še naročiti. m Ivan Kravos g gH| priporoča svojo g sedlarsko delavnico & v Gorici g B na Kornju št. 11. S Gq. duhovni Morshe hopelP Podporno društvo za du- hovnike („Pio Sovvegnio'-) v Go- rici odpre dne 1, julija t. 1. v Gra- dežu svoje zdravilišče. P. n. člani in drugi duhovniki, potre- bujoči morskih kopeli, dobivali bodo v njem stanovanje in hrano po zmernih cenah. Prošnje je obračati ira vod- I stvo podpornega društva za du- ¦ l hovnike (Pio Sovvegnio) Gorica. I pozor pozor: Rojaki, spominjajte se o vsaki priliki „SolskegaDoma". f ,CeiitFaIna posojiluiea, | \ rcgistrovana zadruga v (Joriei, uliea Yetturini St. 9. 4s 4 * Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 ^ h na mesečna odpločila v pctiti Ictiti < > ' in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. L T Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 | ^ na menice po 5'|20|0, na uknjižbo po S°|o ^ C z i:.80lo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera ^^ ^•v za hranilne vloge je nespremenjena. ^^ Dobro si zapomni podobo in ime ^^inlAa^A ^^ mi* 4kL (smodčični papir ker s ponarejanjom se hoce konsumenta le zapeljati. I BottomanÄ ^ Jako izdatno sredstvo proti revmatiziu in trpjn po lit (püli) e liker COD1KA kateresa rapraTljala v TrMn IrUrrarja Rafael Gcdina, letarna „Alia Madona della Salulle- pri Sv. Jakopo, in Josip Godina, leksirna „All'' Igea" t Jici Fcid/jo 61. 4 - sfekleLica sta.e 1 K 40 vin. - Potom po^te' ,e ne pošilja manj kakor 4 stekl.niöice, in sicer prot, P0««e™X?Än.h dopošlje naprej 7 K3 Dakar se stekleničice dcpošljejo franko in so v tern zneskn zapopadeni vsi pošiljatveni stroSki. Dobiva se v vseh lekarnah.