ÎTÎIacfo JuT&ii
štev. 36	Nedelja, 4* septembra	1933
Bogo Pregelj:
Vaško in palčki
S. Potujoča pevca
Počasi sta krevsala Dik in Vaško naprej po kolovozu. Davno se je že zveče-rOo. Od hoje so ju pekli podplati. Vse okrog je bÙ samo gozd, nikjer ni bilo hiše, da bi potrkala in prosila prenoči-
lučci ste pomežlknffi z veje. D& je porabil na ožuljene noge. Ročno je skočfl k Vasku. Krčevito se ga je oklenil in poln strahu regljal: »Vaško! Pred nama sedi hudič. Vzel naju bo. Glej ga, kako naju lačno gleda!«
šča. Dolgo jo te bilo, kar Je tepe! Vaško zadnjo pesem. Njegovo grio je hflo sobo in hrapavo.
Tesno za n#m je krevijal DOc. Pri vsakem koraku je turobno vzdihnfl. Polglasno je mrmral in rentačU: »Kakšne neumnosti so to. Kaj bi imelo has-ka, če kolovrati va ponoči v gozdu kakor dva pijana kmeta. O je j, moj žulj! Tako na stara leta se moram potikati okrog, mesto da bi spal doma v udobni postelji.«
Vaško je sHžal Dikoro godrnjanje, pa mu ni odgovoril. Pretruden je bil.
Tiho je zaplahutalo v temi. Zeleni
Se Vaška je napolnil DfboW strah. Tesno je objel Dika, da je začutil utrip njegovega srca. Gledal je ▼ zelene oči, ki so se svetlikale iz mraka. Skušal se je ohrabriti, zato je Dika glasno prigovarjal: »Bodi no tak! Saj ni nič. Samo zdi se nama tako...«
Pa ni nič pomagala Caffl je, kako mu leze groza mrzlo vedno bližje k srcu. Gluho se je zasmejalo ▼ noč: »Hu - ha! Huuu!«
Dik je zavreSčal: »Zđaj nas bo!___*
Vaško se je sproščeno oddehnfl. NJj5 nT! Strašno se je ujezil v trenutka na Dika, ker ga je spravil v tak strah. Tr-
do ga j® zgraMI sa rame fn ga fflvje
stresal: »Dik! Kako si neumen, da se bojiš! Kakor otep slame bi te zmlaffl!«
Dik se ni branil. Kakor mokra eunja Je bil ves mehak. »Samo sova je bila. Samo sova...«
Vaško pa je nadaljeval: »Že vidim, nikamor ne bova prišla danes. Kar pod milim nebom morava prenočiti.«
Ponižno je odvrnil Dik: »Kakor misliš, Vaško. Samo, se ne bojiš, da bi naju snedli volkovi?«
»Volkovi ne znajo plezati!«
Zlezla sta na drevo in sedla vsak v svojo rogovilo.
Zaprl je oči. »Ljubi Dïk, prosim, bo-di malo tišji, rad bi spal.«
Z vrhnje rogovile mu je odgovoril jecljaje Dik: »Saj, saj nič ne govorim. Saj sem pri miru.«
»Ne, nič ne govoriš, samo i »obrni Šklepetaš tako glasno, da se bodo zbudile vse živali v gozdu.«
»Zato pa nič ne morem. Zobje mi skačejo kar sami od sebe.«
»Pa vtakni jezik med nje,« se je zasmejal Vaško, potem pa je zaspal. Imel je prečudne sanje.
V svofl postelji leži. Nočna lučka rumeno plapola. Na čelu ima mrzel obkla-dek. Ob postelji secfi njegova mama. Hudo bleda je. Vaskn se zdi, da ima oŠ otekle in vnete, kakor od solz. Počasi je vzdignil roko izpod odeje. Tako prečud-no težka je. Neprijetno občuti pot, ki lepi na njej. In v glavi mu šumi, kakor v školjki, ki si jo je pritisnil na uho. Strašno velika je njegova glava. Čudno, kje hrta prostora na postelji. Saj jo je vendar za dobršen čeber. Vaško si tega ne zna razložiti. On vendar nI Kruto-glav. Krntoglav ima veliko glavo, pa ne Vaško. — Zakaj ne spi mama? Pozno je že. Oe bo bdela, bo jutri zaspala in Vaško bo zamudil šolo. Potem ga bo pa učitelj ozmerjal, da je površen in nemaren. S težavo je dvignil roko, ld ga je nerada ubogala, kakor bi ne bila njegova. Položil jo je mami na kolena »Mama, zakaj ne spiš? Jutri bom zamudil Bolo in učitelj bo hud.«
Nalahno je prijela mama n^gore тт>-fco h jo ekrbl.flvo položila nazaj pod odeja Potem nra je popravila obkladek m ura dejala: »Naj te ne skrbi, Vaška Jutri ne boš Sel v Solo.«
Vaško se čudi: »Zakaj ne, saj nisem bolan.« Pa se 1e že spomnfl: »Joj, kako sem neumen ! Seveda ne morem v Solo, ko sem pa pri palčkih.« Začutil je, kako mu je kanila gorka kaplja na lice. »Mama, zakaj jokaš?«
Nizko so sklanja mama nadenj. Ka-
kor kaplje poletnega dežja rose nanj njene solze. »Vaško, ostani pri mami. Zakaj hočeš od nje. Vaško, Vaško...«
Vaško hoče pobožati njena mokra lica. Pa je tako strašno truden. Kakor lesena leži njegova roka pod odeja Se besede lezejo leno iz ust: »Mama, ne bodi žalostna. Kraljična Marjetica... Ćaka me. Mama, ah jo slišiš, kako me kliče? V črnem gradu je zaprta. Kralj Krutoglav je hud. Veliko glavo ima. Kralj Krutoglav me je zacopral. Mama, zakaj imam tako vehko glavo ? ... Mama, ne jokaj! Obljubil sem. Da bom rešil. Mama, kraljična me kliče. Mama, saj bom spet prišel k tebL Mama, še ni čas...« Strašno je zaspan. Vse prazno je v glavi Zakaj vendar joka mama. Saj ni nič hudega, če gre v deželo palčkov ... Dremlje se mu. Truden je, pa ima še dolgo, dolgo pot. Spal bi Drobno utripa oljenka v rumenem kozarcu. Riz-be na stropu so se razpredle. Kakor zmaj se zvijajo v klopci če in se razpletajo ▼ dolge valujoče črte. »Mama, v Bogom. Marjetica me čaka.«
Težka siva gmota KmtogleTOTOga gradu je sedla na pobočje črne goro kakor velikanova pest V širokih prisekanih stožcih se je dvignila v treh stop-njicah ia temnozelenega gozda kakor skrivnostno svetišče podzemskih bogov. Črno molče globoka okna. še ptica se ne oglaša pred njimi. Vaško in Dik sta zastala pred težkimi hrastovimi vrati, na katerih so se motno "svetile bronasta zeleno-rjave grbe bolestno makaženfh obrazov. »Hudiči varjejo Krutoglava,« je plašno za šepetal Dik.
»Samo, da najn puste ▼ grad,« se ^ zasmejal Vaško le malo preglasna da bi mu šel smeh od srca. Prijel je tolkalo In potrkal. Votlo so zapela vrata. Vse in vse dalje se je lovil odmev. Znova je dvignil tolkalo. Lina ob vratih se je odprla Star siv mož je iztegnil glavo hi ju vprašal: »Kaj iščeta?«
Vaško se je globoko priHorfL >1л&пџ ïn žejna pevca želita pokarati svojo umetnost njegovemu veličanstvu.« Neslišno so se premaknila vrata in spols-rdla v stena Pred pevcema se je odprl globok temen predor. Kanca цш nista videla. »Vstopita,« ju je povabil vrata». Odločno je stopil Vaško čez prag. Tesno za petami mn je sledil DOl Вгет Soma so se zaprla vrata. V popolni temi sta obetala. Vedela sta: Tu rd pođ nazaj, samo naprej do zmage aH pogina. Nekje je drobno pozvonilo. Nefeaj je zašumelo. Stisnilo jima je srce. Imela sta občutek, da se je obrnila zemlja In da padata v brezdanje globina Tedaj
se Je razmeknll strop nađ njima. Svete! dan je planil in ju gorko objel. Oslepljena od luči sta stisnila oči. »Sledita mi,« je dejal nekdo. Pogledala sta. Na obzidani terasi podstavka sta stala. Pred njima se je pelo v višino in širino gladko pročelje druge stopnice. »Kaj stojita,« ju je nestrpno pozival vodnik. Va-sko ga je pogledal. Bil je vitez Ivan. Vaško se je ustrašil: »Vse je izgubljeno...« Vitez se jima je smešil. Kakor
Sa se mil blišči, je mežikal z očmi: »Pojdita z mano in ne postavajta.« Rezko se je obrnil in odšel k vratom v gladki steni. Pritisnil je na kljuko in se obrnil k Vasku. Med stisnjenimi zobmi mu je zašepetal: »V veliko nevarnost ste skočili, Vaška Zvestoba za zvestobo.« Sirom je odpri vrata: »Vstopita, pevca! Njegovo veličje hoče poslušati vajine .«	(Dalje prihodnjič.)
Zgodbe o živalih
Čuri Hrabri
Čuri je sedel pred hišo in mežikal v beli dan. ВД je strašno lačen. Dva dni že ni bil dobil razen plesnjive sirove skorje ničesar pod zobe. Čuri ju je bilo enajst mesecev; bil je rjav, njegova dlaka mehka kakor svila; najlepše so bile pa njegove velike črne oči. Bil je prekrasen jazbečar _ s krivimi nožicami,
razigran in poreden — kakor se spodo-
(W*T
bi pravemu jazbečarju. A danes je bil Čuri žalosten. Ko je imel tri mesece, so ga bili odtrgali od matere in bratov in ga dali nekemu peku v oskrbo. Novi gospodar je bil dober z njim, Čuri ga je imel iz vsega srca rad. Ali neko noč je zadela gospodarja kap. Dediči so si razdelili njegovo premoženje, le Čurija so bili pozabili Tako se je mahoma znašel na cestL Najprej je skušal najti zavetišče pri sosedih. Gospo dimnikarjevo je bfl spremil na trg in s trga domov, pa mu je pred nosom zaloputnila vrata. Tako je spremil tudi gospo lekarnarje-vo, ki ga takisto ni hotela povabiti e seboj. In nihče mu ni dal koščka hrane. Pa jazbečarji so ponosen rod in tudi v našem Čurijn je bilo mnogo ponosa.
Samo nekaj ga je bolelo. Zajčeva Barbka ga tu<£ ni hotela vzeti k sebi. Malo ga je bila popraskala za uhl& lahno ga je uščipnila y rep_na, in potem
nm Je vendarle pred a«™» гар»4д
Joj, kako lakota boli! Zdaj se je že mračila Lep večer _poletni večer! Sedel je nasproti Barbkine hiše. Vrata so se odprla in Barbkin oče in Barbkina mati sta se odpravila na večerni izpre-hod. Pomahal jima je z repom. Nista se zmenila zanj... Barbka je bila zdaj sama doma. AU naj gre k nji? Zajčevi so bili pustih okno v pritličju odprta A ponos je močnejši od želje. Čuri je ostal na svojem prostoru. V zvoniku j? odbila enajsta ura. Čuri je zaspano mežikal v noč. Tedajci je pa zaslišal čuden šum. Bližali so se koraki, pokazala se je dolga senca. Nekdo se je stiskal k steni in oprezno poškilil skozi Zajčevo okna Zdaj se je zagnal — alio groza! preden je mogel pristati na oknu, ga je po padel Čuri za nogo in ga vlekel nazaj in lajal in grozil, kolikor je le mogel. Sosëïje so poznali Čurijev la j. Prihiteli so mu na pomoč in zgrabili tatu. Izročili so ga stražnika in na stražnici je priznal, da je bil izvršil že dvanajst tatvin.
Tako je postal Čuri junak tiste nočL Stražnik mu je podaril toplo klobaso in latvico mleka. In drugo jutro so ga vzeli Zajčevi v svojo hišo. Čuri se ni dal dvakrat povabiti. Postal je Barbkin naj-zvestejâl prijatelj in dobri tovariš. V pohvalo mu je Barbka kupila novo ovratnico i napisom s
»Ourl Hrabri«,
Nekaj za premišljevanje
1.)	Na polici strica Toneta stoji star leksikon, ki obsega 15 zvezkov. Na levi strani prvi zvezek (A — Barbara), kakor se spodobi, in na desni strani zadnji zvezek (Uganka — ž). Snoči je stric na žalost opazil, da se je knjižni črv vodoravno prezrl skozi knjige: od prve strani prvega zvezka do zadnje
strani zadnjega zvezka. Ko je danes pri kosilu govoril o tem, ga je vprašal najmlajši nečak, kako debel je vsak zvezek. »Vsak zvezek je brez platnic 5 cm debel, vsake platnice pa cm,« mu je odgovoril stric. »Ali hočeš izračunati pot, M jo je napravil požrešni knjižni črv?« Branko je samo pokimal z glavo in se takoj lotil računanja. Vsi so začeli računati. Branko je trdil, da je bila pot knjižnega črva 72 cm dolga; Marica, Stanko in Milan pa so trdili, da je bila 82 cm dolga.
Kdo je imel prav?
2.)	Iz dveh krajev, ki sta 20 km oddaljena drug od drugega, se odpravita đva potnika in hitita z brzino 5 kilometrov na uro drug proti drugemu. Ob od-
hodu prvega potnika se je vzdignila z njegovega nosu majhna mušica, zletela drugemu potniku naproti, mu sedla na nos, spet odletela k prvemu in spet nazaj k drugemu. Tako dolgo je letala od enega do drugega, da sta ee potnika na sredi poti srečala in muho strla. Koliko kilometrov je napravila muha med svoji mletanjem sem ter tja, če je letala 8 hitrostjo 30 km na uro?
(Rešitev obeh vprašanj najdete na ■eđo£ strani današnje StevilkeJ
Skrivnost paža Diotta
Znameniti italijanski skladatelj Diot-to je bil v svojih mladih letih paže neke lepe kneginje. Knjeginja, ki je bila strastna ljubiteljica lepe glasbe, je vedela, da zna mladi Diotto krasno igrati na gosli. Ko se je odpravil njen mož na daljše potovanje, je zapovedala mlademu pažetu, da je moral vsak večer igrati pod njenim oknom na gosli Toda nekega večera je prišel knez nenadoma domov, in ker je bdi zelo ljubosumen na vsakogar, kdor bi hotel razen njega napraviti kneginji kako veselje, je dal vreči mladega Diotta v ječo. Zdaj je knez sam opravljal večerno godbo. Večer za večerom je stal pod oknom svoje lepe žene in ji igral na gosli. Vendar je pa kneginja nekega večera zahtevala, naj ji knez privede mladega paža, da ji bo spet igral, češ da je njegova godba mnogo lepša.
Besen je knez ukazal privesti Diotta predse. Posmehljivo in obenem malodu-šno ie vprašal mladega pažeta:
»Povej mi, deček, svojo skrivnost, da tako lepo igraš na gosli?«
»Skrivnost?« se je zasmejal Diotta »Ta skrivnost je čisto preprosta: treba je pravilno voditi lok, in s pravim prstom v pravem trenutku zadeti na pravo struno. S tem je vse povedana Če boste tako igrali, bo vaše igranje lepo!«
Nezvesti prijatelji
V davnih časih je živelo deset kmetov, ki so se imenovali prijatelje. Živeli so v isti vasi in pridno pridelovali pšenico. Imeli so vsega dovolj in nikoli jim ni bilo treba v nesreči preizkušati prijateljstva, M so ga bih v mladih letih obljubili drug drugemu,
A neki dan se je zgodilo tole: prijatelji so se skupaj vračali z dela domov. Spotoma jih preseneti nevihta: svetli bliski švigajo s temnega neba na tresočo se zemljo. Glasno grmenje se je razlegalo daleč naokrog in debele kaplje dežja so težko padale z neba. Prijatelji so hiteli pod star kozolec, ki je stal sredi polja, in hoteli tu počakati konec nevihte. A nebo se je čedalje bolj oblačila Grom je postajal glasnejši in glasnejši, bliski so vse bolj ln bolj pogosto švigali z neba, strela je udarila v visoke hraste, ki so stali v bližini kozolca. Tedaj je postalo prijatelje strah in nekdo je sprožil misel, da moča biti'med njimi grešnik, ki izziva božjo jezo. Položili so svoje klobuke pred kozolec in čakali, katerega bo vihar najprej odne-eel, češ, tisti je grešnik, ki je kriv ne-
vse dobrote, H jim jih je bil storil stari Globočnik. Komaj je bil nesrečnež, v prepričanju, da ga bo zdaj in zdaj konec, zapustil kozolec, je strela udarila v kozolec in usmrtila vseh devet prijateljev. Samo Globočnik, ki je stal kakih deset korakov od kozolca, je ostal živ in zdrav.
Danilo Gorinšek:
Mišek Miško
Mišek Miško, léti v hiško, le j jo mačko z drobno tačko! Tačka drobna, pa je zlobna: če udari — Bog te obvarji, če drži te, ne izpusti te, če ima te, več ne da te, kar pri priči ti zapiči zobke oglate, da se vate zasadijo, pa — adijol
Kaj je videl Najcek v tujih deželah
Zgodba, ki jo hočem zdaj povedati, je popolnoma resnična. Lord Kensingiton, guverner v Kaipstaditu, mi jo je sam povedal.
Guvernerjevemu sinčku je bilo ime Bob in Bobov najboljši prijatelj je bil zamorec Jim, ki je pomagal v guvernerjevi kuhinji. Neki dan je podaril stari Jim svojemu prijatelju mladega noja.
Bob je bil darila sila vesel. Noj je kmalu zrastel. V guvernerjevi vozarni si je napravil bivališče. Jim je bil zaradi njega ves nesrečen. Bil je namreč strašno požrešen. Kakoli je videl, je izginilo v njegov želodec. V vozarni je pojedel gumijasto cevko, usnjeno krpo, štirinajst vijakov in še marsikaj drugega. Ncoeve lakote m bilo moči potolažiti.
Lepega večera je sedela guvernerjeva družina pri večerji; kar začujejo iz sosednje sobe nenavaden ropot Guverner je šel pogledat, kaj S6 zgodilo. V sosednji sobi je stal noj in s kljunom premetaval škaitljo za srebrni pribor. Serveda je bil med tem že pojedel nekaij srebrnih vilic. Tedaj se je guverner razjezil in naročil, da mora noj iz hiše, čeprav je Bob lepo prosH zanj.
Drugi dan so prišli poslanci nekega zamorskega kralja h guvernerju na obisk. Guverner je podaril poslancem zamorskega kralja noja. Sicer mu je hotel podariti budilko, a ker je v naglici ni mogel najti, se je tako izneM noja.
Guverner je spremil poslance do dvoriščnih vnait Eden izmed zamorcev |e držal noja za vrvico, ki mu jo je bil
vihte. Zdaj je zgrabil vihar prvi klobuk. Bil je klobuk sivolasega Globočnika. Vsi prijatelji so ga brez usmiljenja sunili
koli prisegli večnega prijateljstva in zvestobe. V tem trenutku so pozabili na
zadrgnil okoli vratu. Noj je iztegnil svoj dolgi vrat in se delal, kakor da mu vsega tega ne bi bilo prav nič mar, a v ugodnem trenutku se je iztrgal in stekel mimo preplašenih zamorcev nazaj v vozarno. Med tem se je zaslišalo iz no-
ja čudno zvonenje, ki se ni hotelo ustaviti Črnci so se tako prestrašili tega zvanenja, da so zbežali Ves prepaden je stal lord Kensington sredi dvorišča; a tedaj se mu je počasi približal noo, iz katerega je bilo še vedno slišati glasno zivoneoije.
Tedaj se je guverner glasno zasmejal, da so ga kar solze oblile. Poklical je Boba: »Bob, Bob! Pojdi hitro sem. Po-šaj noja! Glej ga, telebana, požrl je budilko, ki sem jo bil namenil zamorskemu kraHfu, in zdaj mu zvoni v žo-lodcul«
Zgodba za naše najmlajše
Nekoč je živel zajček. Tekal je po polju. Veter je pihal čez polje in vrgel zajčku zelnat list na glavo. Zajček se je močno prestrašil; mislil je, da mu je padlo nebo na glavo. »Tekel bom, da se rešim,« je pomislil in začel dirjati, kolikor so ga nesle noge.
Ni dolgo trajalo, da je srečal mačka Vprašala ga je: »Zajček, zakaj tako tečeš?«
Zajček je odgovoril: »Bežati moram, hebo se podira!«
Mačka ga je vprašala: »Kako pa to yeš?«
«Kos neba mi je padel na glavo!« je odgovoril sajček in ee spet spustil v dir.
Tedaj je zaklicala mačka: »Ca je tako, bom tekla 8 teboj!«
Čez nekaj časa sta srečala psa. Pes je začudeno vprašal: »Kam tečeš, muca?«
»Nebo se bo podrlo. Bežati moram!«
»Kako pa to veš?«
»Zajec ml je povedal!«
»Odkod pa veš, da se bo nebo podrlo?« je vprašal pes zajca.
»Koe neba mi je padel na glavo,« je •dgovorU zajec in м spet spustil ▼ dir.
»Če je tako, bom tekel z vama,« je rekel pes in vsi trije so tekli dalje.
Zdaj ao srečali osla, ki je začuden vprašal: »Kam tečeš, kužek?«
»Nebo se bo podriol«
»Kako to veš?«
»Mačka mi je povedala.«
»Muca, odkod pa veš, da se bo nebo podrlo?«
»Zajec mi je povedaL«
»Odkod pa ti veš, da м bo nebo podrlo?«
»Kos neba mi je padel na glavo,«
»O, potem se moram tudi jas rešiti.«
Kmalu so srečali lisica ki je začude-
»Osel, zakaj tako tečeš?« »Nebo se bo podrlo!«
»Kdo ti je povedal?«
»Pes mi je povedal!«
»Kužek, kdo ti je povedal, da se bo nebo podrlo?«
»Muca mi je povedala.«
»Muca, odkod pa ti veš, da se bo nebo podrlo?«
»Zajec mi je povedal.«
»Nu, zajec odkod tvoja modrost?«
»Kos neba mi je padel na glavo!«
»Če je tako, tedaj moram tudi jaz bežati!« je zavpila lisica in urno stekla za njimi.
Pa so srečali kozo, ki jih je začudeno pogledala in vprašala:
»Kam tako bežiš, lisica?«
»Nebo se bo podrlo. Bežati je treba.«
»Kdo ti je to povedal?«
»Osel mi je povedal.«
»Osel, odkod veš, da se bo nebo podrlo?«
»Pes mi je povedal.«
»Kužek, kdo ti je to rekel?v
»Muca mi je rekla.«
»Muca, odkod pa veš, da ee bo nebo podrlo?«
»Zajček mi je povedaL«
»Zajček, kako veš, da se bo nebo po-> drk>?«
»Kos neba mi je padel na glavo!«
Tedaj je koza glasno zameketalaf »Tebi? Saj to ni bil kos neba. Bil je le zeljnat list Ko je padel s tvoje glave, sem ga pojedla. Prav dobro mi je teknil.«
Tedaj so se ustavili zajček, muca, kužek, osel in lisica. Pogledali so drug drugega in se oddahnili. »A tako?« so dejali in sram jih je postalo, da so bili tako bojazljivi

Nacek расек pisal pismo:
»Očka moj!
To Ti piše iz Lihîbdjaitt
sinko Tvoj.
Zadnje čase strašno priden
sem postal
kakšno mi zato darilo
boš poslal?«
Očka pismo Stal, brundal;
»Lej ga, tej!
Tale da je uzor učenca?
Puj in fejl	i
Same packe, same SaSke
v pismu so,
Nacek, pacdk, v dar Ti pošljem
feico!«
Lofl Sonda, et ? tau.
Planina pri Rakeka.
Drag! stric Matic! Nad se tudi Jaz
oglasim, kako prijetno je bilo y Kamni gorici na počitnicah. Šla sem s kolonijo. Vstali smo, ko je zatrobil g. Manko. Ko smo vse pospravili in pozajtrkovafi, smo hodili na izlete. Vedno pa smo imeli s seboj nahrbtnik z obilno malico. Hodili smo po hribih in dolinah in smo nabirali jagode, ki jih je bilo zelo, zelo veliko. Nabirali pa smo jih tudi za go. Jelko, ki nam je bila dobra kakor mamica. Ko smo prišli z Izleta, smo dobili kosilo, potem pa smo malo počivali. Popoldne pa smo se kopali ah pa smo igrali razne igre. Večkrat so nas obiskali tnd3 starši afl pa g. Kapus, ki nam je vedno kaj lepega povedai. B9o je res prijetno in želim, da bi šla še drugo leto. Te lepo pozdravljam m vse Je-trorvCke.
M3 FteStoe, об. BL nca
▼ UoWJanL
Pisane (x Kraljeviče: LSriM atekl
Srčno Te pozdravljam ki želim mnogo dobrot ter tudi prosim za denar. Ta se dofcro počutim. Imamo velik vrt Včasi se pripelje s Sušaka pa mik ter velik tv krait zatuli Mornarji nam mahajo ▼ pozdrav in mi njim. Ko smo se peBafi ponoči z brzhn vlakom (txM pa je poštni), nisem nič spal. Ko srno dospeli ck> Sušaka, smo se ustavili Mimo je prišel pamik ter se je ustaivil in smo se peljali na drugo stran morja. Mnogo
Školjk sem tiJeL Vefflcokrat pa me je _
kamnu uiščipnil rak. Največkrait se gremo »ravbarje in žandarje«, imamo hi-šioo, kamor zapiramo »ravbarje«. Lepo Te pozdravljam in tudi mamo in teto ter Roži. Mnogo poljubčkov
Oleg Fortlč, uč. Ш. razr. vwânfco
v Ljubljani.
Drag! stric Matic! Ze dolgo Ti nameravam napisati рат vrstic iz naše kranjske dežele. Veselilo bi me, če bi prišed na izlet ma bližnje vrhove k nam. Lepot sicer tukaj ni, ampak je čist gorski zrak. Seveda samo od čistega zraka ne bi bil »Dragi stric Matic« zadovoljen. Treba bo napraviti kako dobro pojedino. Za spremembo »raka pa je tukaj lepše kakor v beli Lji&ljanL Trikaa rastejo gobe, H jim pravimo jurčtki, pa tudi zdravilna zelišča. Sporočam Ti, da bo kmalu prišel veseli čas »Ijribe šole«. Na svidenje. Tvoj priSateB «Mladega Jetra«
Josip Drenefc, uč. msr. oonuvuo Me
r Sovodnja.
feW. Kakor vsako leto, tako no tat-
di letos naredili šolski izlet v Cerknica. Zjutraj ob 7. nas je že čakal avto blfae šole. Ze smo brzeii sredi dolin m hribov in že nas je pozdravljal tjrabi sotnček jaza gora. Vodila sta nas g učiteljica So-Ijakova ta gdč. Erženova iz Žirov. Z avtomobila sem videl irvir Sore in znane Matjaževe kamre. Našim očem so prikaže Logaško pofle, po kaiteretn so vije cesta, ob njej pa mnogo Bp. To cesto so delali Napoleonovi vojaki Precej daleč od Logatca smo ragJeđafl znamenito kraško reko Unec, ki so rije kakor kača v svoji globoki strogi od Planino pa nekje tegine in pride pri Vrimđd kot Ljubljanica na dan. Pe&tfi smo se kakih 20 m od Italijanskega gradu. Za gradom je gozd, v katerem hna italijanska kraljeva družina lov. Prispeli smo na Rakek. Daleč v hribu od Rakeka smo zagledal razvaline Laška »Cerknica!« smo zafcficaJi Sprejel nas jo upravitelj cerkniške šole g. Hlasd-nik. Po kosilu smo šli gledat jez«o In trg Cerknico. Vse priznanje g. Hladni-ku, ki nam je vse pripravil in razkazal. Ob 5. smo se poslovili od Cerknice.
Mlakar Tonček, oč V. razr.
Gorenja ras nad Škofjo loka
dedaŠk rvivešte
Nog ima zelo ddber vid, med tem ko
Je njegov vonj slabo razvit. Antilopa ima pa zelo dober vonj, toda njen vid je slab. Zato se držita drug drugega, da $e tem bolje varujeta vsake nevarnosti.
Toploti v notranjosti ognjenika Vezuva je povprečno dva tisoč šest sto Celzija.
Največ® otok na svetu je Grenlandija, ki obsega sedem sto petdeset tisoč kvadratnih milj.
V Afriki živijo najmanjSi in največji ljudje. Craci rodu Dinka so povprečno dva metra visoki, ljudje rodu Mugro pa dosegajo komaj 1 m 20 cm.
Našim najmlajšim
Naâtela bom igračke: tri punčke, sklede, lončki, tri putke in tri račke in ovce bele z zvončki.
Mihec je dobil majhnega bratca. Novemu bratcu je zdaj mesec dni Mihec ga z velikim zadovoljstvom ogleduje in vzklikne :
»Jo j, mamica, to je dobro! Zdaj ima bratec že tako velik obrazek, da mu
lahko primažem zaušnico!«
*
Učitelj: »Kdo mi lahko pove kak prozoren predmet?«
Janezek: »Ključavnica, gospod Učitelj!«
¥
Učitelj: »Janezek, razloži mi, kaj je mreža?»
Janezek: »Mreža je velika množina lukenj, ki so zvezane z vrvico!«
Križanka »Lisjaka
Navpično: 1. zvitorepka, 2. morska riba, 3. banovinski upravitelj, 4. glav» no mesto Latvije, 5. otok v Dalmaciji, 7. 3 os. ednine glagola »biti« (prihod» nji čas), 8. igralna karta.
Vodoravno: 2. osebni zaimek, i Via
(pisano ▼ cirilici!), 4. poškodba na te» lesu, 5. vas pri Ljubljani, d. vodna ži» val, 9. del voza, 10. veznik.
Rešitev križanke »Papig»«
Vodoravno: 1. «p, 3. nas, 5. opat, I«
iîa, 8. gost, 10. Ainka, 11. aa.
Navpično: 1. eoo, 2. papiga, 4. Salona, 6. laskav. 9. ta.
Rešitev dopofeijevalke
stetvospev.
Rešitev sestarvflafte
Oofcur, logar, oglar.
Rešitev zfogovnfce
polje, žetev.
Neka) za premišljevanje ReSitev
1.)	Pot knjižnega črva je dolga 72 cm. Črv je prezrl 13 zvezkov, ki so po 5 cm
debeli (13 X 5 = 65) in 28 platnic, ki so po Vi cm debele (28 X — 7). Skozi liste prvega in zadnjega zvezka črvo-va pot ne vodi, ker je prva stran prvega zvezka na desni in zadnja stran zadnjega zvezka na levi strani. Poglejte to pri kaki knjigi na knjižni polici in videli boste, da je imel Branko prav.
2.)	To lahko doženete brez X In T! 20 km sta oddaljeni izhodni točki druga od druge; 5 km prehodita potnika v 1 uri; to se pravi, da se srečata po 2 urah hoda. V dveh urah je preletela muha 2 X po 30 km = 60 km!