7>and
s~yu6uce.'*
3r=
NO. 134
Domovi m
Arfl/1 E RI e/%'m— home
AM€RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JULY 11, 195U
LETO LII —VOL. LIL
VESTI
ŽRTVE VOHUNA. — Dne 25. maja t. 1. je bila v Postojni obsojene tri njene hčere od 3 do 5 ga dela 60 letna Kovačič Neža, posestnica iz Zavratca pri Idriji. Pred pol letom so bile obsojene ti njene hčere od 3 do 5 let prisilnega dela. Že leta 1947 je OZNA k tej hiši poslala svojega agenta, ki se je delal, da je pobegnil iz ljubljanskih zaporov in da namerava zbežati v Italijo. Mati Neža in njena družina so lumpu verjeli, mu dajali štiri dni hrano in mu še marsikaj potožili. Ta agent je' klical tudi tedaj še živečega g. župnika Miklavčiča, da bi mu svetoval, kaj naj naredi. Toda g. župnik je tedaj odgovoril, da mu ne more nič svetovati. Poslal mu je 200 lir s pripombo, naj si pomaga sam kakor že more. Če bi bil č. g. Miklavčič danes še živ, bi ga onih 200 lir spravilo v zapor. Tudi gg. župniki: Ramšak, Jeglič in Tome so' brez dvoma žrtve istega agenta. Isti agent je klical tudi župnika g. Oblaka v Št. Joštu, da bi ga prišel spovedat na neko šta-lo. Ravno tako je ta agent kot namišljeni skrivač spravil v zapor tudi družino Košir iz Črnega vrha nad Polhovim gradcem in dnižino Kavčič iz župnije Sv. Treh Kraljev.
MTRVEC. — Na Prestranku pri Postojni so prve dni junija dobili mrtvega človeka v vojaški uniformi. Menda je to neki miličar, doma iz Ilirske Bistrice.
RUBEŽEN. — Dne 25. maja t. 1. je prišlo v vas Kostanjevica na Krasu več miličnikov s ka-mijoni, in so odpeljali 10 glav živine, ker ljudje niso mogli plačati davkov. Vso boljšo živino, ki jo radi neplačanih davkov ali po rednem odvzemu pobirajo kmetom na Primorskem, gonijo potem v Gorico, kjer dobijo za malo boljšo ži-vinico okrog 200,000 lir. Kmet dobi za to živinče okrog 10,000
lir.
UBOGI KMET. — Iz Slovenije prihajajo obupna poročla o tamkajšnjih razmerah. Na kmete se izvaja silen pritisk za plačilo davkov, za oddajo raznovrstnih kmečkih pridelkov in tudi lesa ter za udarniška delal v gozdovih in pri raznih javnih delih. Kmetom ne pustijo hlapcev in dekel in tudi ne dninarjev. Niti njih samih ne pustijo v miru, da bi delali doma, temveč jih gonijo na udarniška dela. Silijo jih pa, da morajo toliko pridelati, da bodo ustregli visokim zahtevam dajatev in z, ostankom prerodili družine. — Vse kaže, da so se komunistične oblasti trdno odločile, da v letošnjem letu ustvarijo za samostojne kmete nevzdržen položaj in tako zlomijo njih odpor proti socializaciji in sploh proti sedanjemu režimu. Morda bo kdo rekel, da je ta pesem o pritisku na kmete in slabih razmerah v Jugoslaviji stara že nekaj let in da nam ne pove nič novega Res je tako, toda kdor vse te glasove sliši od blizu, kdo vse to neposredno posluša pa vidi, da kriki ponižanih, trpečih in razočaranih postajajo vedno1 glasnejši in obupnejši.
TITOVA VILA. — Leta 1947 je dal Tito kraljevo vilo na Bledu do tal podreti in je na istem mestu sezidal drugo. Ker je bilo za zidavo treba marmorja in ga tam ni bilo mogoče dobiti, so ga vzeli v pritličju in v prvem nadstropju Ljubljanske Kreditne Banke. — V tej novi vili so zgadili 10 metrov pod zemljo^ veliko sobo. . .
Ameriški "izgubljeni" bataljon si je izsekal pot iz pasti nazaj k svojemu pehotnemu polku
Pripravljanje bojnih sil za Južno Korejo je v polnem razmahu. — Odredi raznih divizij so pripravljeni na trenutni odhod. - Divizija mari-nov čaka parnikov za prevoz.
TOKIO. — Ameriški pehotni dolgotrajno in krvavo borbo v
bataljon, ki so ga imeli za “izgubljenega,” ker je bil popolnoma obkrožen od severnokorej-ke prve divizije, si je izsekal pot iz obroča skozi številčno premoč, ki je znašala 10 mož proti ememu. Bataljon se je v dobrem stanju pridružil svojemu polku.
Washington. — Izoblikovanje vojnih sil je zdaj v polnem teku, ko je bilo naznanjeno, da so zdaj pripravljene 2. pehotna divizija in druge vojne edinice za odhod na Daljni vzhod.
Doslej je bilo ukazano sledečim vojnim silam, naj bodo nemudoma pripravljene za odhod:
2. pehotna divizija z glavnim stanom v Fort Lewis, Wash.
Protiletalsko topništvo 4. armade v Fort Sam Houstonu v Texasu, in od šeste armade v San Franciscu. Dalje edinice od 2. armade v Baltimore in od 3. armade v Fort McPhersonu v bližini Atlante.
Ko se je pričela korejska vojna, je imel MacArthur na Japonskem štiri divizije vojaštva.
Prva divizija marinov z vso sojo letalsko silo je že nekaj dni pripravljena ter čaka samo razpoložljivih parnikov za prevoz.
Washington. — Predsednik H. Truman je zdaj resigniran nad skoraj gotovim dejstvom, da bodo ameriške čete zapletene v
SHOWERS


V remenski prerok pravi:
21 ljudi usmrčenih od elektrike
Bombaj, Indija. — V bližini tega mesta je električni tok usmrtil 21 oseb, ki so se vozile z avtobusom, kateri je zadel v steber električne svetilke. Pretrgana žica z močnim tokom je padla na streho avtobusa, kar je imelo za posledico smrt 21 potnikov.
Oblačno, dežni prši in toplejh danes.
r
Tri na dan
Direktorčki SND na St. Clair Ave. so dali jerperge subverzivni oganizaciji. Menda ne vedo, da se za vse subvezivne organizacije vestno zanima FBI, ker so nevarne deželi.
*
Ako bo prišlo do vojne bodo subverzivne organizacije v 24 urah na varnem, ker so v njih pač državi nevarni ljudje. Tako je pametno in prav.
* * •
SANS je proglašena kot sub verzivna organizacija. Justični oddelek že ve zakaj. In kdor daje streho taki organizaciji bo morda za to še odgovarjal, pa ne nam. Bedaki z odprtimi očmi podpirajo komuniste, Amerika’ gre pa zatem, da komuniste zatre. Zaslepljenim budalom kličemo: le tako naprej in vse najboljše!
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO, 11. julija. — Ameriške čete južno od Chonouija so bite prisiljene k umiku potem, da so komunisti razbili vse njihove tanke, razen dveh. Ameriška letala so razbila in uničila 65 severnokorejskih tankov. Poročnik D. C Gates iz Texasa je sporočil, da je našel tik za frontno črto trupla sedmih ameriških vojakov, ki so se podali, pa so jih komunisti usmrtili s strojnicami, s katerimi so jim razstrelili obraze. Nek ameriški poročevalec pa poroča, da je videl, kako je neki južno-korejski policist z udarci puškinega kopita zlomil hrbte 40 ujetnikom, ki so bili osum Ijeni, da so bili severnokorejski gerilci. Nato so teh 40 odvlekli v gozd, kjer so jih pobili.
WASHINGTON.—Včeraj je bilo naznanjeno, da se bo čim prej pozvalo v obvezno vojaško službo 20,000 obveznikov. Pričelo se bo z vpoklicem 25-letnikov, od teh pa se bo stop-njevaje pozivalo mlajše ob vezance, tako da pridejo 19-letniki zadnji na vrsto.
Koreji. Upa pa, da bodo sovražnosti omejene na Korejo in da se ne bodo razvile v tretjo svetovno vojno.
------o-------
Borba dobila drugo lice
Tokio. — Dne 10. julija (včeraj) je prvič poseglo v boj v Koreji ameriško težko topništvo, tako zvane havbice, in ameriški tanki, ki so prispeli v Korejo. Posledice tega orožja so bile nemudoma očividne in učinkovite. Ameriške sile so ustavile komunistično ofenzivo 20 milj od Taejona, kjer je posegla v boj tudi ameriška zračna sila, ki je zadala komunistom težak udarec ter prva ohromila njih zalet. V tej borbi je bilo uničenih najmanj 51 severnokorejskih tankov.
Zadnja poročila naznanjajo, da se vrši zdaj koncen-tacija ameriških tankov tik za bojno linijo. To pomeni, da bodo Amerikanci pričeli s protiofenzivo proti komunistom.
Dva ameriška častnika ranjena v Koreji
Washington. — V bojih v Koreji sta bila ranjena major Geo-Blanchard in Shamokina, Pa., in poročnik Gordon D. Mohr iz Sanisha, N. D.
RAZKRINKANJE DELOVANJA SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Ponatis iz kongresnega zapisnika o pričevanju M. Cvetiča
Mednarodne brigade sovjetskih satelitov za borbo v Koreji
Satelitske države nameravajo baje pričeti z novačenjem komunističnih prostovoljcev za Korejo.
Berlin. — Neki zapadnober-linski protikomunistični časopis poroča, da nameravajo sovjetske satelitske države pričeti z novačenjem “internacionalnih brigad”, ki bi se borile ob strani korejskih komunistov.
Istočasno pa poroča “Taegli-che Rundschau”, tukajšnji ofi-cielni komunistični časopis, da bo pričela “svet obsegajoča mirovna fronta” nekako intervencijo v Koreji. Časopis pravi, da ta mirovna fronta ne bo več sprejemala resolucij, marveč bo prešla k “aktivnim dejanjem”. Kakšna bodo ta dejanja, ne pove, sodi pa se, da bodo v obliki sabotiranja pošiljanja orožja in čet v Južno Korejo.
Medtem se vrše v Nemčiji velike demonstracije Nemcev -beguncev iz ozemelj, ki so se jim nemški komunisti odpovedali ter jih s pogodbo izročili Poljski.
(Nadaljevanje)
Mr. Tavenner: V slučaju spopada med Sovjetske zvezo in
odbor posveti posebno pozornost izrazu “imperialistična vlada.” Naj torej berem sledeče iz-
Zed. državami, kakšna bi bila črpke na straneh 167 in 168 iz
pozicija komunistične partije in njenih članov v Zed. državah?
Mr. Cvetič:	Tudi zdaj bom,
odgovarjajoč na to vprašanje, odgovoril z nauki Marksa in Lenina, ki so temelj komunistične linije v Ameriki.
Na mnogih sejah komunistične partije, ki sem se jih udeležil v zadnjih sedmih letih, sem slišal voditelje komunistične partije označevati Sovjetsko zvezo kot ljudsko demokracijo, vlado Zedinjenih držav pa kot imperialistično nasilnico.
To omenjam zato, da ko bom bral prihodnji izčrpek, naj ta
knjige “Zgodovina komunistične-partije Sovjetske zveze”, katera knjiga je biblija komunistične teorije in prakse.
Preden pričnem to brati, naj še povem, da sem lansko leto prisostvoval seji v židovskem kulturnem centru (Jewish Cultural Center), 6328 Forbes St., v Pittsburghu. To sejo je sklicala kamunistična partija dis-trikta z namenom organiziranja kampanje za Sunday in Daily Worker. Na tej seji je bil glavni govornik Steve Nelson, distriktni organizator komuni-f Dalje n* k atranD
Zaposlitev bo letos posekala rekord iz leta 1948
Leta 1948 je bila zaposlitev na višku, toda letos obeta biti še večja.
Washington. — Delavski department naznanja, da vsi znaki kažejo, da bo dosegla delavska zaposlitev letos rekord in da bo posekala rekord iz leta 1948, ko je bilo zaposlenih 61,-600,000 delavcev. Med mesecem marcem in majem je zelo narasla zaposlitev v 99 večjih centrih proizvodnje, kakor tudi v 53 manjših okrožjih, kjer je bila meseca marca brezposelnost za 7 odstotkov večja kakor v maju.
Stavbinska industrija je dosegla letos rekord svojih aktivnosti, tako tudi razne druge industrije. Mesta, kjer znaša nezaposlenost manj ko 3 odstotke vsega delavstva so:	Denver,
Colo.; Des Moines, Iowa; Dallas Tex.; Pontiac, Mich., in Evansville, Ind Mesta, ki so bila že prej v tej kategoriji, so: Jacksonville, Fla.; Rockford, 111.; South Bend, Ind., in Flint, Michigan.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Vabdo na sejo—
Nocoj ob 7:30 bo seja podružnice št. 41 SŽZ v SDD na Waterloo Rd. Vse članice naj se gotovo udeležijo.
Zasionj ledenica—
Ledenica, ki drži 50 funtov ledu, se dobi zastonj na 983 Addison Rd.
Prva obletnica—
V	četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Filipa maša za pok. Franka Jeršan v spomin prve obletnice njegove smrti.
Na operaciji—
John Brodnick iz 1324 Gid-dings Rd., je srečno prestal ope-acijo v St. Alexis bolnici. Naha-haja se v sobi 224, kjer ga prijatelji lahko obiščejo, želimo mu, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnil domov.
Pozdravi iz Kanade—
Z božje poti v Montreal, Kanada, pozdravljajo Mr. in Mrs. Louis Russ ter hčerka Marilyn iz Westropp Ave.
Dr Opaškar uraduje—
Slovenski zobozdravnik dr. V. Opaškar se je včeraj vrnil s počitnic in uraduje v svojih zračnih in novo preurejenih prostorih na 6402 St. Clair Ave. Njegov urad ima zdaj napeljan sistem za hladen zrak.
Seja za kulturni vrt—
V	sredo 12. jul. se vrši važna seja vseh, ki so se svoje čase zanimali in delali za prospeh kulturnega vrta. Ker se bodo vršile velike slavnosti 25. letnice te ustanove 22. in 23. julija, je nujno, da se vrši seja v ta namen in da se določi vse potrebno. Seja bo v prostorih A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62nd Street, ob 7:30. Pridite točno.
Srebrna in zlata maša—
V	sredo 12. julija ob 7:45 bo daroval v cerkvi sv. Vida svojo srebrno mašo naš rojak Rev. Leo Kristanc, doma iz Šenčurja pri Kranju. Iz Kalifornije je dospel v Cleveland, da je prisostvoval srebrni maši sošolca Rev. Jožefa Godine. V nedeljo 16. julija bo pa daroval v Bar-bertonu, O. svojo zlato mašo Rev. Anton Merkun, stric tamkajšnjega župnika Rev. Matije Jagra. Več o tem ste lahko či-tali v našem včerajšnjem listu. Maša bo ob pol enajstih v cerkvi Presv. Srca Jezusovega. Redna seja—
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7:30 redno mesečno sejo v zborovalni dvorani šole sv. Vida. članstvo je vabljeno, da se udeleži.
Na potovanj
tretjič grandma in granpa. Mladi ata je pa sin družine Mr. in Mrs. John Kadunc iz 1229 E. 71. St., ki sta s tem že štirikrat stara mama in stari ata. Mati in dete se dobro počutita v McDonald bolnici. Vse je zdravo in veselo. Naš poklon na vse strani.
NAM JE TUKAJ DOBRO, ZATO SE PRI VSAKI PRIUKI SPOMNT MO NA BEGUNCE
Vlada bo stopila na prste komunistom
Iz Washingtona poročajo, da če se sedanji incident v Koreji kdaj izprevrže v vojno s Sovjetsko zvezo, bo imel sleherni nevaren prekucuh v Ameriki v teku 24 ur FBI agenta na glavi.
FBI agenti, katerih je 4100, so si že v prvi svetovni vojni prilastili vse potrebne trike, ki jih zahteva varnost dežele. V slučaju nove vojne, bi bilo njihovo zagrabljenje komunističnih agentov naglo, tiho in temeljito.
FBI organizacija, ki je dokaj dobro poučena o slehernem komunističnem agentu, komunistu ali njihovemu simpatizerju v deželi, molči o številu more-
bitnih aretacij v primeru vojne, toda spošno se sodi, da bi bilo nemudoma aretiranih in spravljenih na varno, kjer ne bi mogli delati zgage, od 50,000 do 100,000 sumljivih ljudi.
FBI bi zagrabila najprej “nepoznane” člane komunistične partije, ki so pa FBI agentom zelo dobro poznani. Ti “nepoznani” so smatrani za najnevarnejše ameriški varnosti. Tako bi bil, na primer, ta ali oni delavec v jeklarni Prej deležen' pozornosti FBI agentov, kot pa morda član narodnega odbora komunistične partije. FBI urad pravi, da bi bila situacija, pa naj bi bila že kakršna koli, ne-
mudoma pod absolutno kontrolo oblasti.
Predsednik Roosevelt je na dan napada na Pearl Harbor podpisal nujno proklamacijo za vzdržanje narodne varnosti.
Pod določbami tega proglasa je generalni odvetnik pooblaščen, izdati “eksekutivni varant” — (zaporno povelje) za aretacijo katere koli osebe, o kateri se smatra, da je nevarna notranji varnosti in blaginji dežele.
V zadnji svetovni vojni je FBI agencija aretirala v prvih 24 urah 1700 pekucuhov (sub-verzivnežev), in sicer nacistov, fašistov in Japoncev, ki so bili
Novi grobovi
Apolonia Lindich
V	Johnstownu, Pa., je umrla 4. julija Mrs. Apolonia Lindich in sicer na domu svojega sina Davida, 420 Ohio St. Rojena je bila v Sloveniji 9. februarja 1. 1869. Mož Jernej ji je umrl leta 1941. Zapušča sledeče otroke: Vincent v Akron, O., Mrs. Chester Meyers, Mrs. Paul Howard in David v Johnstown, Pa. Ms. Martha Woods v Clevelandu, Lewis in Jacob v Detroitu. Zapušča tudi 12 vnukov in sedem pravnukov. Pogreb se je vršil v petek 7. julija po katoliških obredih.
Jeanette Binder
V	La Salle, 111., je umrla v St. Mary’s bolnišnici Mrs. Jeanette Bruder, stara 74 let. Tukaj je storila veliko dobrega za cerkev sv. Roka. Pogreb se je vršil 7. julija s sveto mašo. Iz Kalifornije je prihitela na pogreb hči Mrs. J. Gabler. Velik pogreb je pričal, kako je bila pokojna visoko cenjena v naselbini. Naj počiva v miru.
------o------
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
Dne 7. julija so se pripeljali na ladji McRae v New York sledeči begunci: Bizilij Albin in Ljudmila (512 9th St., Waukegan, 111.), Hočevar Matej (Luzerne, Pa.), Kompare Anton in Marija (Goshen, Mass.), Levičar Ivan in Ana (k Fr. Staut, Milwaukee, Wis.), Marinc Marija (v NY-ško državo). Mlinar Ivan (Mr. Ohlin, RD 1, Middletown, O.), Pečič Ivan je že v Clevelandu, Vehovec Franc in Stanka sta šla v Merili, Wis., Žmitek Štefanija in Rosemarie pa v N. Carolino. — Kessler Amalija je prišla teden dni preje in šla na naslov 765 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
Točnejše naslove za nove naseljence ima glavna pisarna Lige v New Yorku (62. St. Mark’s Place, New York 3, N. Y.).
Te dni je pričakovati v Cleveland družino Anžič Jožef (žena
Poizvedovalni kotiček
Tony Puc, ki se je začasno nahajal v Avstriji, bi rad zvedel, kje se sedaj nahaja gdč. Liza Cuder. Bila je tudi začasno v Avstriji in sicer v Mazelsdorfu.
Mrs. Louise Čebular iz 15414iin trije otroci) Sponzor je Mr. Lucknow Ave., odpotuje v pe- Joe Grdina, tek zvečer v Lemont, potem pa še za približno dva tedna v Denver, Colo. Ako hoče kdo kaj naročiti za prijatelje v Denver, naj pokliče Mrs. Čebular na KE 1-2767.
Obisk iz Minnesote—
Iz Chisholm, Minnesota so prišli na obisk: — Mr. in Mrs. Prošena je, da se javi podpisane-Louis Hočevar in sin Ted k Mar-jmU; aii pa če kdo drug ve njen sichevim, 1245 E. 59. St., Mr. in!nasi0v, je prijazno naprošen, da Mrs. John Balantich ter hčerka j ga javi na: Tony Puc, 112 Sack-Tončka pa k družini Perušek na,ville St., London, Ontario, Ca-66. St. Vračali so se iz Kanade, nada. kjer so obiskali sorodnike v Kirkland Lake, Ont. Dobrodošli v naši naselbini!
Vile rojenice—*
Pri družini Mr. in Mrs. Joe Kadunc, 1178 E. 74. St. so se1 oglasile rojenice ter jim pustile krepkega sinčka prvorojenca. Mlada mama je hči družine Mr. in Mrs. Patrick McLoone iz 1178 E. 74. St., ki sta s tem že
Bruhanje azijskega vulkana
Jakatra, Indonezija. — Dne 3. julija je začel bruhati vulkan Krakatao, ki se je leta 1883 izbruhal skoraj iz svojega obstoja. Ob sedanjem bruhanju je letelo razbeljeno kamenje 2,000 čevljev visoko v zrak.
Ameriška Domovina
11 C-/% !*J— MO V« (
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEndcrsoa 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.	
JULY 1950	S U JoS V HI FT ION RATES
SUN MON TUE WED THU TKI SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 S 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 “jo “3125 26 27 28 29	United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.	
«4!PS»»83	No. 134	Tues., July 11, 1950
MATIJA ŠKERBEC:
Škof in slovenska duhovščina
On je bil edina autoriteta v domovini, ki je mogel še kaj posredovati za nesrečni narod. Vlade ni bilo, vodilne osebe so ali zbežale iz domovine, ali pa so bile internirane in pobite. Edino le še škof je mogel pri okupatorju zastaviti svojo besedo za preganjani narod, edino on je še mogel posredovati, da se omili kolikor je bilo mogoče težki položaj.
V Ljubljano je pribežalo po nemški okupaciji iz Gorenjske in Štajerske nad 10,000 beguncev pred nemškim divjanjem. Ti so bili večinoma brez sredstev! Na to je pribežalo v Ljubljano in bližno okolico zopet kake 10,000 beguncev pred komunističnim divjanjem, da so si rešili le golo življenje. Za vse te je bilo treba organizirati pomoč, kasneje je res organiziral pomoč tudi general Rupnik, toda to , je bilo premalo. Pod Italijani pa so bile razpuščene vse dobrodelne svetne organizacije, tudi Rdeči križ, ker.so ga izrabljali komunisti za svoje namene. Edino le škof je smel in mogel v cerkvenem okrilju organizirati pomoč vsem tisočim in tisočim teh nesrečnih beguncev.
Na škofijo so prihajali tisoči z raznimi prošnjami za pomoč in posredovanje za internirance, za zaprte in za talce. Za vse te je skušal škof posredovati, vsem pomagati, tudi, in to izrečno povdarjam: posredoval je tudi za mnoge komuniste!
Ali naj se v takih ramerah ljubljanski škof krega z obema okupatorjema, naj ju javno napada v svojih okrožnicah?! Kakšne uspehe bi želo tako nastopanje? Preganjanje bi bilo še mnogo hujše, še njega bi bili zaprli ali internirali in potem bi slovenski narod ne imel nikogar, ki bi mu mogel še kaj pomagati in ga tolažiti v teh strašnih razmerah. In seveda, ravno to so želeli komunisti! In ker je škof ostal na svojem mestu, ker je skušal pomagati, kolikor je pač le mogel, za to so ga proglasili za “izdajalca!”
H. del
“Kooperiral je z okupatorjem!” Tako vpijejo na ves glas, kakor ona rdeča apokaliptična zver! Da, “kooperiral, je s tem, da se je poniževal pred svojimi sovražniki in tam posredoval in prosil za svoj nesrečni narod, ki so ga z okupatorjem vred uničevali komunisti! če je to “kooperacija in izdajstvo,” no potem so ti očitki najbolj častni za našega škofa!
Kdo je merodajen, da ocenjuje delovanje škofa?
Gotovo predvsem papež, po katerega navodilih je deloval ljubljanski škof! In vrhovni poglavar je popolnoma odobraval delovanje ljubljanskega škofa in mu je, ko je bil že v begunstvu, poslal pohvalno pismo in mu naročil, naj še naprej skrbi za svoj narod v begunstvu.
Glede njegovega zadržanja, kar tiče državnih in narodnih zadev, pa ima pač pravico, da ga presoja legitimna vlada in narod. Vsi krogi jugoslovanske tedaj edino legi-! t;mne vlade, so ob vsaki priliki povdarjali, da je bilo njego-vo zadržanje med okupacijo odlično. To je povdarjal zastopnik vlade v domovini, in vojni minister in komandant jugoslovanskih čet, general Draža Mihajlovič. Osebno sem imel priliko govoriti z nekaterimi jugoslovanskimi generali, ki so se čudili ljubljanskemu škofu in ga ocenjevali kot , največjega Jugoslovana.
Vsi slovenski politiki vseh demokratičnih strank — to je Slovenske Ljudske stranke, narodno demokratične stranke in socialisti, so vedno povdarjali in to pričajo tudi še danes, da se je škof drža! odlično napram okupatorju. Vsaj ogromna večina naroda je med okupacijo popolnoma odobravala njegovo delo in danes vsaj 90% slovenskega naroda obožuje ljubljanskega škofa radi njegovega zadržanja med okupacijo bodisi napram okupatorju bodisi napram komunizmu.
Če so ga slovenski domobranci naprosili, naj jim da duhovnike, ki, bodo med njimi vršili dušno pastirstvo, ali je to “izdajstvo”? Ali naj škof odreče svojim vernikom du hovnike? Če je škof kdaj na prošnjo maševal, ali se udeleži kake službe božje slovenskega domobranstva, ali je to "izdajstvo”.-' Škof je vendar dolžan skrbeti za versko pomoč svojih vernikov! In škof je skrbel edino le za to, v vse drugo se on ni vtikal!
In če je ob priliki, ko je interveniral za svoj narod pri okupatorju a;i ob kaki verski prireditvi prišel v stik z zastopniki okupatorja, kar je naravno, ali je to “izdajstvo?” Seveda‘so ga pri tem tudi fotografirali, toda te fotografije povedo edino le to, da se je moral ob redkih prilikah srečati tudi z predstavniki okupatorskih oblasti.
“Fotografije” . . .! Ali veste, kaj je to fotomontaža? Stari avstrijski vojaki se bodo še spominjali, kako so se dali fotografirati v lepi paradni avstrijski uniformi! Fotografi so imeli že kar pripravljene slike s krasno uniformo, vojak si je dal napraviti le fotografijo svoje glave, ki jo je na to fotograf prilepil na že pripravljeno sliko vojaka v uniformi, pa je bila napravljena krasna slika, ki so tako pogosto paradiral po stanovanjih vojakov.
Tako so delali in delajo tudi komunisti!
Ko so ubili visokošolca, predsednika akademske dijaške Katoliške Akcije, ki si ni nikjer niti najmanjše ne udejstvoval pri kaki oboroženi obrambi proti komunizmu, so pač hoteli opravičiti ta umor s tem, da bi dokazali sodelovanja dotičnega z Italijani. In kaj so naredili? Fotografijo glave dotičnega visokošolca so prilepili na sliko fašista brez glave in tako je bil tu “fotografiran dokaz,” da je dotični hodil okrog oblečen kot fašist, ki je služil Italijanom.
Tako delajo komunisti tudi z nekaterimi škofovimi “fotografijami.” Mi dobro vemo, da so komunisti, ko so prišli do oblasti v Ljubljani, pobrali na škofiji škofove obleke. Čemu pač M Mi vemo, da so potem s temi oblekami fabrici-rali razne škofove fotografije, da bi s temi dokazovali “škofovo izdajstvo”!
Stalin, Molotov in druge komunistične veličine so se dali v Moskvi fotografirati, ko so si stiskali roke s Hitlerjevim zunanjim ministrom Ribentropom! Kasneje se je zopet rokoval Molotov s samim Hitlerjem in njegovimi najvišjimi prijatelji v Berlinu! Vse te fotografije so pa resnične, ne pa kaka fotomontaža!
Komunistični voditeji v Sloveniji so se sestajali z italijanskimi in nemškimi predstavniki. Niso hodili prosit za narod, kot je hodil ljubljanski škof, pač pa so se z njim pogajali bodo lepo prijateljsko drug drugega pustili pri miru. Saj imamo v rokah-dokument, ko so se komunisti dogovorih z nemškim vojaštvom, da ne bodo napadali nemških vojaških edinic in ne onih cest in železnic, ki so Nemcem potrebne. Komunisti naj bi priobčili fotografije o teh sestankih!
O kakem izdajstvu” ljubljanskega škofa komunisti tudi na procesu, ki so ga na to priredili proti njemu, niso mogli prinesti nobenega dokaza. Ravno ta proces je jasno ugotovil, da so vse klevete komunistov o škofovem izdajstvu prazne! Mnogi so v domovini pričakovali, da se bo na tem procesu odkrilo in dokazalo, kako je škof dr. G. Rožman izdajal,” toda bili so popolnoma razočarani. Ni bilo uiti enega dokaza za kako “izdajstvo ali kolaborancijo!”
Da je ljubljanski škof med okupacijo postopal popolnoma v skladu z mednarodnimi zakoni, da ni govora o kakem njegovem “izdajstvu ali kolaboraciji,” je ugotovila tudi zavezniška preiskava.
Ko je bil škof v begunstvu, so komunisti nagrmadili proti njemu celo kopo laži in obdolžitev. Zahtevah so od zaveznikov, da ga izroče kot “veleizdajalca in sodelavca z okupatorjem.” Več mesecev na to trajajoča preiskava od strani angleških vojaških oblasti je ugotovila, da so vsi ti komunistični očitki brez vsake podlage"! In škof dr. G. Rožman ni bil izročen Titu in Združene države so mu dovolile, da se more svobodno naseliti tu.
Kljub vsemu temu pa seveda brezbožni komunizem še naprej poje svojo umazano pesem o njegovem “izdajstvu.”
1 BESEDA IZ NARODA I
*
Beseda zahvale in drugo
Cleveland, O. — Hvaležna sem Bogu in vam vsem za milost, da smem okušati s svojimi otročički zlato svobodo med vami Amerikanci! Dovolj trda in neusmiljeno kruta je bila doba zadnjih let v Evropi za nas, zato znam še bolj ceniti vse to kar mi v obilni meri nudi ta vaša lepa in bogata dežela. Istočasno se zahvaljujem tudi vsem, ki so mi s svojo dobroto stali ob strani ob mojem prihodu in mi pomagajo še vedno kjerkoli mi morejo.
Moram pa danes načeti en problem, katerega bi hotela rešiti v korist vsem ženam oz. družinam z otroci. Ta problem je stanovanjska kriza. Ni to sicer prhvi izraz, kajti kize prav za prav ni, saj stanovanja so na razpolago, toda na žalost sanrn za “boguvdane” zakonce brez otrok.
Ali naj otroke res vržemo pod “street caro”? Tako se je namreč izrazila neka žena napram zakoncema z več otroci, ki sta iskala stanovanje. Molk na tako izgovarjanje je bila naj plemenitejša poteza. Res je, da ste bili tako srečni tukaj, da niste gledali grozotam zadnje vojne v oči in da se vam ni bilo treba tresti in trepetati pred ropotom bombnikov in mitraljezev, toda lepa beseda lepo mesto najde, kot pravi slovenski pregovor.
vsebuje lahko toliko sreče, naj-lepšo srečo in najpopolnejšo na tem svetu. — Ta dom pa lahko najdejo samo neporočeni ali poročeni brez otrok. Ali je to prav? Ali pozabljate na Jezusove besede: “Pustite otročičke k meni priti! Kar ste storili enemu teh mojih najmlajših, ste meni storili . . .”???
Kdor ne mara otrok, je zgrešil najlepši cilj v življenju. Ne glejte samo na lastno korist, glejte na gorje drugih in vam bo vse vaše osebno gorje, brez katerega nihče ni, lažje prenašati. Zamislite se v to, da se vsakemu lahko zgodi, da zgubi svojo hišo, svoj dom in kako grenke bi bile preizkušnje pri iskanju stanovanj, če bi bili pri vseh vratih odklonjeni z besedami: “Mi ne maramo otrok!”
Zato apeliram na vsa dobra srca, da javijo nekaj praznih stanovanj na uredništvo Ameriške Domovine ali Slovenski pisarni na 6116 Glass Ave., stano-vanj, ki bi tako osrečila obupane matere z otročički, ker bi se z rešitvijo tega problema prenehalo tudi naše potikanje po svetu.	Erma.
tudi Velik udarec za moža, kateremu je pridno pomagala delati razne vence za poroke in za razne druge namene. Zapušča žalujočega soproga Johna, poznanega slovenskega cvetličarja, in urednika Novega Sveta, dve hčeri in enega sina, en sin se ie pred tremi leti smrtno ponesrečil. Vsem prizadetim družinam izrekamo naše globoko sožalje in rajnim pa želimo večni miri n pokoj.
* * *
Za Katoliško Lio pa so darovali sledeči:
Po $2.00: John Kavash in Anions Asich;
po $1.00: Anton Terselich, Mike Persha, Jakob Vozel, Frank Koporc, Louis Lustik, Peter Žele in Helen Weber.
Naj lepša hvala vsem za to plemenito delo. Bo naj vam povrne!
John Mlakar, zastopnik.
V spomin mojemu pok. bratu Dragotinu
To in ono iz Chicaga
Chicago, 111.—Zadnje dni smo imeli več smrtnih slučajev med našimi rojaki. Umrl je naš stari pionir in dober faran John V Evropi je bila res stanovanj- Dular, ki je dočakal lepo starost
ska kriza. Izgubili smo vse, podrte so nam bile hiše in z njimi uničene vse premičnine. Zastonj so naši starši in mi delali za našo bodočnost, a ravno po vsem tem prestanem, vemo in se zavedamo, da se da vse materij alne dobrine tega sveta nadomestiti — priklicati se le ne da več nazaj življenja naših padlih.
In katera mati ne bi dala za življenje svojih najmlajših tudi tukaj vse? Katera mati ne bi hotela nuditi svojim otročičkom udobnega doma? Isto hrepenenje in še večje imamo mi ustvariti si zopet enkrat dom, dom, ki
80 let. Doma je bil iz lepe Dolenjske. Tukaj zapušča žalujočo soprogo. Kmalu za njim pa je umrla Antoinette Blatnik, roj. Lavshe; doma je bila iz Suhe Krajine. Mož ji je umrl že pred več leti. Imela je 11 otrok, od katerih živi še pet hčera in trije sinovi. Vsi so poročeni razven enega. Pokopana je bila iz eskve sv. Štefana na katoliško pokopališče v Spring Valiev, 111., ker tam počiva tudi njen mož, sin in hčerke. Tam so pred leti imeli svojo farmo.
In danes, ko to pišem, pa je umrla Julia Gottlieb. Tukaj je|ga življenja in verskega prepri-
Cleveland, O. — Zelo me je pretresla žalostna vest iz stare domovine, da mi je 2. junija t. 1. v ljubljanski bolnišnici za vedno zaspal nadvse ljubljeni brat Dragotin Rošta, star 63 let; rojen je bil na Gor. -Pijavskem, Dolenjsko, kjer zapušča brata Jožeta in več sorodnikov. Tako zapušča tukaj v Ameriki poleg mene še več drugih sorodnikov, katere je v življenju vedno želel spoznati, toda božja volja je bila drugačna. Ni mi bila dana na tem svetu ta sreča in veselje
—tako se bomo pač enkrat vsi sešli in spoznali v naši večni domovini.
Ko sem pred 43 leti odhajala v nepozabno mi Ameriko k svoji materi in ko sva se prisrčno poslavljala, češ, čez par let se zopet vidiva, pa nama je bilo vseeno tesno pri srcu v bratskem objemu. Toda še tesneje bi nama bilo, če bi bila takrat vedela, da se v resnici poslavljava za vedno na tem svetu.
Predragi brat, odšel si pred menoj v večnost po plačilo vsa Tvoja dobra dela, ostal mi boš v trajnem spominu, saj meni nisi bil samo brat, ko smo v naši mladosti izgubili očeta, si mi ga Ti vseskozi nadomestoval. Skrbel nisi zame kot mlajšo sestro po bratovsko, pač pa po očetovsko. Vedno si mi bil ob strani s svojimi dobrimi nasveti in v žalosti sem vedno dobila od Tebe največjo tolažbo. Ko mi je umrl moj prvi novorojenček — kako lepo si me tolažil in is sto ob izgubi naše dobre matere in Sestre Dragice. Vedno sva bila v duhu tako tesno povezana. Kako z veseljem sem vedno prejemala Tvoja pogosta pisma, a sedaj se moram udati usodi — ne bo jih več!
Šele sedaj čutim, kakšen udarec je bil za Tebe, ko sem ti pisala, da je tukaj umrla naša ljuba mama, ki je nisi mogel spremiti na njeni- zadnji poti. Isto bol prenašam jaz sedaj v svojem srcu, ker Te nisem mogla spremiti. . .
Moj pokojni brat je bil učitelj in sicer v sledečih krajih: v Kostanjevici, pfi Sv. Duhu, v Cerkljah, št. Jurij pod Kumom, v Vodicah na Gorenjskem in zadnje v Litiji ob Savi. Prepričana sem, da je več njegovih nekdanjih učencev zdaj v Ameriki, posebno med novonase-ijenci. Prosim vas, spomnite se ga v svojih molitvah, saj je bil tudi on Vedno vzoren mož oziroma fant.
Pokojni je tudi med drugo svetovno vojno mnoge prestal radi svoje narodne in verske zavesti. Maja 1941 so . ga Gestapovci odpeljali v zapor v Begunje, potem v Št. Vid (škofove zavode) in od tam pa v Južno Srbijo v koncentracijo. Ko se je vrnil nazaj v Litijo, je bil ob vse. . . le sovraštvo in prezirane je še vedno naraščalo proti njemu radi njegovega dostojne-
čanja. Pokojni ni bil nikdar poročen in pri svojih učencih je bil vedno zelo priljubljen.
Pred letom mu je Bog poslal hudo in težko bolezen — raka v želodcu. Kot mi piše nečakinja, je vedno vse voljno v božjo voljo vdan prenašal ter se tudi za večnost lepo pripravil? Ko se je Vsemogočnemu zdelo dovolj trpljenja, ga je On poklical v boljše življenje po plačilo, kjer se bomo enkrat vsi sešli.
Ljubi in nepozabni mi brat! Konec je Tvoje trnjeve poti na tem svetu, spavaj mirno pri Sv. Križu v Ljubljani poleg svoje sestre Dragice. Prosita pri Bogu za nas in naš trpeči slovenski narod, katerega si vedno tako ljubil. Tudi jaz se vas bom v molitvi vedno spominjala. — Tvoja žalujoča sestra,
Marija Kadunc.
Peter Kopriva v bolnišnici
L
Kadar gre človek v bolnišnico, je dobro, da se vestno pripravi. Namreč če utegne. Ko so me pred tremi leti nepričakovano naložili na policijsko ambulanco v neki restavraciji v downtownu ter me brž potegnili v bolnišnico sv. Vincenca, se seveda nisem utegnil pripraviti. Saj še vedel nisem, kaj je bilo narobe z menoj; le toliko sem vedel prav za prav čutil, pa še kako čutil! — da je nekaj sapramen-sko narobe z menoj. In ko so me v bolnišnici v naglici pregledali in pretipali, je izjavil službujoči zdravnik: “Na operacijsko mizo’ali pa v večnost, kakor vam bolj prija.” Razume se, da sem se brez pomislekov odločil za operacijsko mizo. Rezultat je bil, da je morala večnost nekoliko počakati. Sicer najbrž tega še opazila ni, ko pa je zadnja leta odšlo vanjo toliko bolj odličnih ali notoričnih ljudi kakor sem jaz, da se gotovo ni nič poznalo. Vsem svojim prijateljem s tem seveda nisem ustregel. Na primer našim Titovim kerlcem od krampača Toneta v Chicagu do nergača Janeza pri zarjaveli devici na Šenklerju.
Ampak to pot je bilo drugače. Na operacijo sem se začel pripravljati dober mesec v naprej. Prav za prav pa že lani, ko sem začel praviti “boljši polovici,” da se bliža čas, ko bo treba iti v popravilo. Stvar je zavzela resno obliko, ko mi je zdravnik Dr. Kern tamle v marcu priporočil Dr. Federika R. Mautza, ki posluje v Lakeside bolnišnici na 2065 Adelbert road v bližini Art muzeja in Severance Hall, češ da je dober kirug. Potem sem nekaj tednov odlašal, kajti ljudje smo že tako ustvarjeni, da se nam nič ne mudi k zdravniku in v bolnišnico, razen kadar nas tako grdo zagrabi, da je potrebna ambulančna sirena. Neke sobote v maju sem pa le zbral vso korajžo in obiskal Dr. Mautza v četrtem nadstropju (po ameriško v petem), kjer sem opazil med drugim, da so tla pogrnjena z lepimi preprogami,; po katerih brze sem pa tja ne samo zdravniki, temveč tudi brhke bolniške strežnice. Seveda pa nisem na to polagal nobene posebne važnosti. Pa tudi skomin si nisem delal. Zakonska šola človeka izuči, da vzame take stvari ali božje stvarce na znanje, brez da bi z očesom trenil in brez neumnih želja ali škodljivih skušnjav. O, saj nismo moški tako trdoglavi, kakor nam pojo na ušesa noč in dan ljubeznive ženice, o ne! Pa še prav kmalu se zbrihtamo, kaj je dobi’o za naš blagor in mir pri hiši in kaj ni.
Nu, da se preveč ne razvlečem, bodi že vendar povedano, da sva se z doktorjem pomenila,, da pridem v nedeljo četrtega junija popoldne k njim v Lakeside bolnišnico na jerperge za par tednov,- petega zjutraj pa na
ljubil, da bom po operaciji “kakor nov.” Mojim sopotniškim prijateljem v Chicagu in drugod ta novica najbrž ne bo posebno prijala, ker bi najbrž rajši videli, da bi me tako “sfik-sou,” da bi se stegnil za zmeraj, da bi imel mir pred to koprivno pokoro. Nu, meni je prav žal, toda zaenkrat jim še ne morem ustreči. Ne utegnem. Kadar pride moja ura, tedaj že, ampak ne minuto prej. Naposled so oni svojo pokoro pošteno zaslužili.
Prihodnji teden sem si preskrbel lep nov kovčeg z zlatimi začetnicami, ki so bile navržene za nameček. Potem sem začel “pokati,” vsak večer nekaj. Najprej knjige, da mi ne bo dolgčas v bolniški postelji: Ivan Zormanova “Pota ljubezni” in “Iz Novega sveta,” da mi bo v bolniški sobici toplo in prijetno kakor nekoč na domačih poljih in tratah; “Romance in balade” in “Slovenske legende,” ki jih je izdala Mohorjeva družba; Fulton Our-slerjeva “The Greatest Story Ever Told” (življenje in smrt Jesusa Kristusa), ki je tudi kot nalašč za bolnike, zlasti take, ki čutijo v duši praznino; Sv. pismq novega zakona v slovenski izdaji (tudi Ivan Cankar se je s pridom učil iz Sv. pisma, kar se pozna na njegovem slogu); roman “Christ in Concrete” (Pietro di Donato) in še nekaj drugih knjig. Če bom prebral polovico tega, kar sem vzel s seboj, se bom vrnil iz bolnišnice precej bogatejši na duhu kakor sem. Se reče, če se bodo mladike prijele.
Za knjigami so prišle na vrsto brivske potrebščine, brez katerih civiliziran človek ne more shajati niti pred pragom večnosti. Kosmat kakor cigan človek vendar ne more ležati v bolniški postelji. Kaj pa bi si mislili zdravniki in bolniški strežniki? Pa tudi bolniških strežnic ne velja prezreti, čeprav je človek oženjen. Sicer pa dekleta itak razumejo, da smo na verigi. Tega pa človeku tudi ne zamerijo, če kljub temu skuša napraviti kolikor mogoče dober vtis na svojo bližnjo okolico. Navsezadnje je treba potrpeti z bolniki in ustrezati njihovim muham.
Nazadnje sem stlačil v kovčeg še copate in nočno haljo pa zobno ščetko in — priprave so bile končane. To je bilo v petek večer.
V soboto dopoldne sem se šel posloviti k Ameriški Domovini. Jaka Debevec se je baš smejal uvodniku v zarjaveli devici E., v katerem se je pijatelj Ivan Boštjančič alias John Bostjan-cich nekaj dušal, češ da bi ta požrešni Debevec rad pobasal v svojo malho vse uredniške stolčke v bližini, vključivši pri “njihovi” SDZ. Prišli smo do zaključka, naj mož le kašlja, če mu dobro dene; če mu pa nič ne pomaga, potem je pa seveda bolj' neumen kakor^ bi mu človek prisodil. Tudi Sansa in njegovo konvencijo smo nekoliko prerešetali. Jaka, Tone Šabec, Frank Turek in Jože Grdina pa moja malenkost smo soglašali, da so čikaški guneveti imenitno potegnili clevelandske tovariše, ko so jih “nahecali,” da so prevzeli “vodstvo” in odgovornost. Hudo preprosti morajo biti sansovski desetniki ali frajtarji v metropoli, ko jih zvabijo na limanice s tako prozornim predlogom ali potegavščino. Kuhelj, Garden in Vider bolo šli zdaj na konvencijo SNPJ vsaj na videz rešeni zoprnih zvez s “prevratniškim” Sansom, zlasti slednja dva, ki sta se rešila vsake odgovornosti. Tako nam je čas kaj hitro minul v zabavnem pomenku in treba se je bilo posloviti. “Adijo, pa zdrav se vrni,” so možaki zapeli za menoj, Father Godina, ki je Daš prišel, pa me je priporočil angelcem in svetnikom božjim. (Dalje prihodnjič)
— Ženske odvetnice so v Kooperacijsko mizo. Dr. Mautz, kil nadi dobile pravico izvajati od-
je po postavi velik kakor jaz in prav prijazen človek, mi je ob-
vetniško prakso 1892.
28. decembra
KARL MAUSER;
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
V glavi je trkala topa bolečina. Kakor da z velike višine kaplja voda in vsaka kaplja pade na najobčntljivejši živec. Tek — tek — tek . . ■.
Plaznikova čuti, da tako ne more več dolgo naprej. To strahotno trkanje v lobanji jo dela noro.
In Resnik ne da denarja.
Ustnice v zrcalu so čudno garjave. ostudne kakor krastačja koža.
Črv v mozgu je žrl proti možganom. Počasi, vsak dan, vsako uro, vsako minuto.
Tek — tek -- tek . . .
Resnik je globoko upognjen, Križnar tih in zlokoben kakor mrtvaška ptica. Koritnik molči. Cela kolonija čuti, da se nekaj maje v temelju, da v zraku visi nekaj strašnega, da se mora natrgani plaz do kraja odrtgati in zagrmeti v ta strasni mh, ki hrani v sebi čudno grozo.
Plaznikova je z vsakim dnem videti bolj sumljiva. Vsi čutijo, da je v njej tisto, kar vsi pričakujejo. Njen grozno spremenjeni obraz je z vsakim dnem strašnješi. Križnar se je nekam umaknil; postal je navidezno malomaren in strpen. Pribižal se jc celo Mohorju, čeprav se je ta zadnje čase potegnil vase kot polž.
“Po nečem diši”, je stresel Mohor svoje misli, ki so ga tiščale, odkar je videl, kako gre s Plaznikovo.
“Resnik je presurov za borbo”. govoriči malomarno Križnar “Le počemu se je tako zaletaval? Zaman sem ga krotil. Zavoljo mene bi lahko v kolonijo prišel sam papež, ne samo kaplan.”
Mohor začudeno strmi v Križnarja. Da se je kar na mah prelevil. Mohorju ne gre v glavo.
“Vsega je Resnik kriv”, skoraj bevskne v zadregi Križnar. Mororjev zmedeni pogled ga je žgal. Mohorju ni nikoli zaupal. Sredinec, ki včasih zavoljo kakšnih koristi omahne na eno ali na drugo stran Bog ve, če ne bo čez pol leta potegnil s Klemenom.
Klemen vsega tega ni čutil. Mirno je živel med otroki, se podil po jasah, zvečer pri tabornem ognju pel in zbijal šale, po-otročil se je, da se sam sebi ni mogel načuditi.
Otroci so z žalostjo šteli dneve. Še osem dni, še sedem, še šest . .
Radi bi ustavili dneve.
Klemenu samemu je bilo težko. Gledal je v zagorele otroške obraze, v vesele razigrane oči. Spet se bodo vrnili v staro življenje, spet padli pod bič, ki bo udarjal vsak dan. Znova bo zaprto to mlado življenje v razvegane barake.
Toda čas je hitel. Zadnji večer med otroki ni bilo več pravega razpoloženja. Vse je bilo nekam potrto, pogreznjeno vase.
MAKE
1*1
ONE a DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD
When you want vitamins that are Potent—
Guaranteed full potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to take. \ Economical—
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day.
Each capsule contains the full: basic daily needs of the five vitamins whose requirements in human nutrition have been established. MILES LABORATORIES, INC —a Elkhart, Indiana -i
Drugo jutro so pospravili. Ko se je drobiž spustil v dolino, je bil tih in žalosten.
Šele na zadnji jasi je Klemen zavriskal. Zavoljo otrok, ki so se mu smilili. Začudene otroške oči so zastrmele vanj. Potlej so se nasmehnile.
Ko so stopili na trdo cesto, je bilo konec sani. Stol se je kopal v soncu in Zabreška planina je žarela v luči.
Zbogom, planina!
Ko so pod večer prišli med barake, se je Klemenu zdelo, da je stopil v grobnico.
Župnik je segel Klemenu v roko.
“Hvala Bogu, da ste prišli. Nekaj vre, pa sam ne vem, kaj je. Kakor da pod zemljo buči voda, ki grozi udariti na dan. Skoraj me je bilo groza živeti todle.”
Ped noč je Klemen župnika spremil v mesto, nato pa se počasi vrnil v kolonijo.
Spet je ostal sam. V zagoreli obraz mu je sipal plamen petrolejke. Na mizi je ležal šopek očnic in murk.
Nabrali so mu jih otroci.
Ta večer Klemen ni nič premišljeval. Prvič je legel že ob devetih. Zaspal je skoraj v hipu.
Že proti jutru se mu je sanjalo, da je srečal Resnika. Ponudi! mu je lice.
“Udarite, gospod Resnik, še na to lice. Močno udarite. Potlej mi dajte roko.”
In čudno, Resnik je stegnil roko. Toda ni udaril. Iz globoko udrtih oči mu je gorel strah.
Resnikova roka je trdo ležala v Klemenovi zagoreli desnici.
XXVI. VIHAR
In iudieum ego in hunc mun-dum veni, ut qui non vident, videant, et qui vident, caeci fiant. (Jan 9. 39)*
(* Za- sodbo sem prišel na svet, da spregledajo, kateri ne vidijo, in da oslepe, kateri vidijo.)
Koj drugi dan je 'Klemen videl, da je ozračje v koloniji napeto. Morda bi tega ne čutil tako, ko bi ne bil toliko časa odsoten. Zdaj ko je bil še poln planinskega miru, pa je v prvem hipu zaznal, da nekaj ni v redu. Zapotnik, ki ga doslej ni nikoli pozdravil, se je odkril. Res ni bil nikoli strupen, toda bil je na Resnikovi strani. Nekateri bolj strupeni so se spred barak umaknili v sobe koj, ko so ga zagledali iti po koloniji. Klemen se je nasmehnil.
“Nekaj vohajo.”
Klemen je obiskal družine, ki so imele otroke na planini. Matere niso mogle pre.hvaliti otrok. Zagoreli, zdravi, veseli in pridni. Kar niso se jih mogle nagledati. Klemen je bil srečen. Prvi uspeh je bil tu. Vsi vidijo, da jim skuša pomagati, da ne išče sebe in svojih koristi.
Še predpoldne je odšel v mesto. Moral je predati poročilo na škofijo in se še enkrat zahvaliti Megliču. Dvakrat mu je poslal na planino zaboj hrane za otroke.
Moškaj bi kar naprej govoril. Klemen ga je bil po prvih besedah sit. Toda Moškaj se ni dal odgnati. Spremil ga je celo na hodnik.
“Klemen, razpisano je mesto prvega kaplana v Dobrepoljah. Dobra fara. Bira velika, ljudje dobri in prijazni. Zaprosi. Če kdo boš ti dobil.”
Hvala, Moškaj. Biro prepuščam drugim. Meni je ni treba.”
Moškaj je v zadregi skomiz-gnil z rameni.
Klemen ga je nalašč ošvrknil.
(Dalje prihodnjič).
Ameriška Domovina
i E*JGi i s£
AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAPGR
NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM!
Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc.
Kanadski naročniki, novi in stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovine, 61X7 St. Clair Ave., Cleveland 3 ,Ohio, USA.
Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov je:
MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1007 Lakeshore Road New Toronto, Ontario, Canada
Dopisi in drugo
Nov grob v Kanadi
Leask, Sašk. — V bolnišnici Sv. Družine v Prince Albert, Sašk, je 26. junija, v Gospodu zaspal pionir mesta Leask, Stefan Štefančič, rojen v Pretrežu, fara Črešnjevec pri Slovenski Bistrici na Spodnjem Štajerskem. V 89tem letu starosti je bil še do meseca marca vedno močan in zdrav.
V Ameriko je prišel leta 1905, torej pred 45 leti. Iskal je svoje sreče v Združenih državah, živel je najprej v državi Kansas in več let v Bridgeville, Pa.
Slovencem in Slovenkam v Kanadi sporočamo, da lahko naroče novi roman, ki je nedavno izšel izpod peresa Ivana Jonteza — “JUTRO BREZ SONCA” — pri gdč. Anici Dolenčevi, Ontario Hospital, New Toronto, Ont.
Pri nji lahko tudi naro-eite Koledar Svobodne Slovenije za leto 1950.
Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki ne bi imela teh dveh resnično lepih knjig.
sta se spomnila ubogih prega- označene kot subverzivne, pa
njanih trpinov z različnimi darovi in molitve teh trpinov bodo spremljale dobrega nepozabnega starčka pred božji stol v večnosti.
V Leasku zapušča žalujočo soprogo Antonijo (rojeno Šoba v Vrhlogu, fara. Črešnjevec na Spodnjem štajerskem), ter dva sina Maxa in Ferdinanda, dve sinahi, večje število vnukov in pravnukov, v Milwaukee, Wis. pa nečakinjo Mrs. Antonijo Kovačič ter veliko število sorodnikov po vsej Evropi. Bodi mu lahka kanadska zemlja. Bog mu daj večni mir in pokoj. Preostalim naše globoke sožalje. — Por.
Leta 1913 se je s svojo družino preselil v Kanado, kjer si je s pomočjo svoje žene in takrat že precej odraslih dveh sinov ustanovil svoj dom. Da je res ljubil Kanado, naj priča dejstvo, da je živel v Leasku celih 37 let in pred 34 leti je postal kanadski državljan. Ljubil je naselbino Leask in naselbina je ljubila njega.
To je naselbina pokazala ob njegovi krsti kakor tudi ob sprevodu po slovesni sv. maši zadušnici iz cerkve sv. Henry-ya, katere član je bil rajni dolga leta. Višja šola v Leasku je imela za časa pogreba razobe-šeno žalno zastavo na poldrogu in gotovo ni v Leasku družine, ki bi ne bila zastopana ob pogrebu moža, katerega po vsej pravici imenujemo — korenina slovenskih krščanskih naseljencev. Po tolikih letih biva-pja v tujini ni pokojni nikdar pozabil, da je sin nekdaj tako poštenega in vernega slovenskega naroda.
Ne, ni pozabil in ob vsaki priliki se je zavedal in tudi pokazal, da je sin poštenih slovenskih katoliških staršev in v tem duhu je s pomočjo svoje še živeče žene tudi vzgojil svoja dva sina in njih družine. Po 451et nem bivanju v tujini z njegovo dobro ženo nista pozabila ubogih zasužnjenih rojakov v domovini in po vsej Evropi raztresenih beguncev. Dostikrat
Nova pesmarica
Iz Spittala v Avstriji je prispel drugi del pesmarice “Slovenske narodne pesmi.” Pesmi so zbirali dijaki — srednješolci v zadnjih dveh letih begunstva. Pesmarica- vsebuje 365 pesmi nastalih po raznih krajih Slovenije. Poleg besedila ima* vsaka pesem tudi note, nekatere pesmi imajo še več varij ant v besedilu ali melodiji. Vsak del stane $1.00
Kdor še nima prvega dela oziroma želi imeti še drugi del, naj piše na naslov:
Francka Ambrožič, 267 Seaton St. Toronto, Ontario, Canada.
se tolažijo: “Nu, kaj zato, saj mi smo samo za Tita, Tito pa je (po sili razmer) prijatelj in malone zaveznik Amerike, se bridko motijo, če mislijo, da se bodo s to puhlo samotolažbo izmazali! Naj že Amerikanci iz vzrokov, ki so njim samim najbolje znani, le pestujejo Tita (kolikor ga in če ga sploh pestujejo), oni prekleto dobro vedo, kdo je ta “proletarski”, gizdalin in iz kakšnega testa je skvašen! Dokaz temu je članek “Nikar ne računajmo na Titovo prijateljstvo!”, •ki smo ga včeraj objavili na prvi strani, in katerega naj vsi slovenski komunisti in njihovi sopotniki pazljivo prebero! Ne bo jim škodilo!
Razkrinkanje delovanja slovenskega komunizma
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(
VLADA BO STOPILA NA PRSTE KOMUNISTOM
(Nadaljevanje ■ 1. •tranli
že poprej noč in dan predmet njihove pozornosti, kakor so danes komunisti in njihovi agenti. Preden je bila vojna končana je bilo aretiranih na podlagi gori omenjenega zapornega povelja 16,000 prekucuhov.
* * *
žal, da imamo tudi med jugoslovanskimi in slovenskimi organizacijami take, ki so jim federalne oblasti že davno pregledale njih “človekoljubno” in “progresivno” igro, ki jo pa igrajo običajno obžalovanja vredni bebčki, ki so navadne lutke v rokah komunističnih glumačev in impresarijev. To smo že davno spoznali, z nami vred pa tudi tisoče drugih rojakov, ki so se nekdaj v dobri veri ogrevali za to glumaško komedijo! Zdaj poznamo to stvar še toliko bolj, ko nam je podal Math Cvetič, podtalni FBI agent, na-
l{
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 56. leto
Članstvo 42,000 .Premoženje nad $7,500,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94%
j
Ce hofteS dobro »cbl in svojim draidm, k«varal »e Rr* aaJbolUl, poit cul In nadsolventn) podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer »e lahko zavaruje* za smrtnine. razne poSkodbe. ®beračije, proti bolezni la onemoglosti.
K. S. K. JED NOT A sprejema moške In ženske od 16. do 68. letal otroke pa takoj po rujstvu in do 16. leta pod »vole okrilje.
K. S. K. JKDNOTA Izdaja ■ajmodemejie vrste certifikate sedanje dobe od 8250.00 do $5.088.9«.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov In sirot. C* še nisi šla* ali članic p te mogočno In bogate katoliške podporne organizacije, potrudi s« In pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanj« In za vse drage podrobnosti *e •brnite us aradnlke In uradnice krajevnih društev K. S. K, Jednote. ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111,
(Nadaljevanje s 1. strani.)
stične partije zapadne Pennsfl-vanije, in on je kvotiral prav ta odstavek iz knjige Zgodovina komunistične partije Sovjetske zveze. — Na tisti seji je bilo okrog 50 ljudi. Da je bil ta odstavek bran na tisti seji, ki je bila meseca januarja ali februarja leta 1949, sem sporočil tudi FBI ustanovi. Torej naj kvoti-ram dotični odstavek iz knjige:
“Boljševiki ne nasprotujejo vsem vojnam. Oni nasprotujejo samo zavojevalnim in imperialističnim vojnam. Boljševiki smatrajo, da je dvoje vrste vojen: (a) Pravične vojne, ki niso vojne za zavojevanje, temveč za osvoboditev in zaščito ljudstev pred tujimi napadi in prizadevanji, da se jih zasužnji; ali da se osvobodi ljudstva iz kapitalističnega suženjstva; ali ( da se osvobodi kolonije in brani dežele pred jarmom imperializma; (b) nepravične ali krivične vojne, — zavojevalne vojne, bo-jevane za zasužnjenje drugih držav in drugih narodov. Prvo imenovane vojne boljševizem odobrava in podpira. Kar pa se tiče drugo imenovanih vojen, boljševizem smatra, da je treba proti njim nastopiti z reso-lutno borbo vse do revolucije in do strmoglavljenja lastnih imperialističnih vlad.” (Preden nadaljujemo,' naj stavimo komunistom sledeče vprašanje:	Za
kakšne vone smatrajo komunisti sovetsko vojno napram Finski, in poznejše imperialistično zavojevanje treh neodvisnih in
i
WITH AN AUTOMATIC
PAS WATER HEATER
AUTOMATIC!	""
FASTER HEATING!
INSULATED!
Have all the healthful hot water you want for all your needs . . . faster and cheaper with this Bryant Blue Seal Gas Water Heater. Easy temperature selection! 10-YEAR PROTECTION PLANI
SEE IT NOW AT $
A. J. Budnick & Co.
PLUMBING & HEATING
6631 ST. CLAIR AVE.
Bus. Tel.: UT 1-4492 Residence: PO 1-0641
MALI OGLASI
Stanovanje išče
Mlad zakonski par z 1 otrokom išče 4 ali 5 sob. .So jako dobri plačniki. Kdor bi imel kaj primernega, je prošen, da pokliče UT 1-7615.	(135)
Fin prostor naprodaj
Naprodaj je D 1 in D 2 licenca. Kdor ponudi največ preko $4,000, dobi. Dobi se tudi stanovanje 3 sob. Zelo dober promet. Za informacije pokličite EN 1-2405.	(136)
Za takojšno prodajo
Naprodaj je 7 sob in kopalnica hiša, klet, furnez na plin, vse udobnosti, garaža za 3 avte; sedanji dohodki $100 na mesec. Za hitro prodajo , je cenjena $8,500 v gotovini. Lahko se kupi vse pohištvo, če se želi. Zglasite se ali pokličite med- 5 in 8 zvečer na 1033 E. 78. St. tel. HE 1-5187.	—(136)
vo in Estonijo, ki so vse tri države enostavno pobasali v svojo imperialistično malho, in izpod kakšnega jarma so hoteli “osvoboditi” visoko razvito, kulturno m demokratično finsko ljudstvo? Uredništvo). #
(Dalje prihodnjič.)
zorno sliko njihovih infiltracij in mahinacij v frontnih organi- svobodnih baltskih držav? Pred zacijah svojega gibanja. Med k°™ so “osvobodili” Litvo, Let-take organizacije je prištela vlada tudi slovenskega SANS-a, pa se nekateri arogantni “vod-že” v njem za ta pečat ameriš-Poveljnik glavnega stana v ke vlade toliko zmenijo ko za lanski sneg! . . . Prav za prav, pravi “vodže” so videli pisavo na steni ter se umaknili v ozadje in prepustili “vodstvo” prej imenovanim bebčkom, ki so jim zdaj “velikodušno” naklonili dvomljivo čast “voditeljev.”
Vse to pa se utegne sedanjim in bivšim “vodžem” še bridko ute-pati, kakor 'se je utepalo Hitlerjevim gauleiterjem in Mussolinijevim “capotom” tu v Ameriki, kjer prav lahko izhajamo brez teh priganjačev in oboževalcev tiranskega totalitarstva in njihovega “novega reda”, ki prevzgaja svobodne ljudi brezpravne sužnje!
O vsem tem bomo bolj podrobno spregovorili prihodnje dni. Za danes naj povemo samo še to: Vsi oni, ki so člani in podporniki organizacij, ki
DEKLETA IN ŽENE!
Priporočam vam, da si izberete in naročite fino NAJNOVEJŠE MODE STERLING zimsko suknjo, Suit ali FUR-COAT sedaj naravnost iz tukajšnje tovarne, po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL.
Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbera.
Samo pokličite me, da vas peljem
direktno v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD.
EN 1-3426 ali EN 1-2920
Naprodaj
Dobro opremljena gostilna z žganjem in pivom. Iz gotovega vzroka se proda pbd ceno. Slovenec ima prednost. Podrobnosti dobite pri John Kovačiču, 6603 St. Clair Ave.	(135)
Prodajalec se sprejme
Sprejme se prodajalca za zemljišče v Euclidu. Izvrstna prilika pri firmi, ki se naglo razvija. Pokličite za sestanek RE 1-6200.	(135)
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
Thomas Flower Shop
CVETLICE za v*e prilike
Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 1-4221
18115 NEFF ROAD
Prevarani detektiv
B
Seveda je imel Tabaret svoje sovražnike, kajti delal je brezplačno več kot dva policijska inšpektorja. Gevrola n. pr. so prijeli krči, kadar je samo slišal njegovo ime. Ljubosumni inšpektor je vedno in vedno ponavljal neko zmoto, edino zmoto, katero je Tabaret nekoč zakrivil. Krivim je bil namreč spoznan neki nedolžni mož — nek: sirotni krojač, da je ubil svojo ženo.
To ljubosumno očitanje je Tabaretu precej ohladilo ljubezen do dela. Le redkodaj se je pokazal na prefekturi. Toda kljub temu so ga oblasti še vedno obiskovale, kadar so zašle v tako temo, da niso našle več zhoda. “Pojdimo k Tabaretu?” In vselej je bil uspeh.
V ostalem pa javnost ni vedela, da je Tabaret slavni detektiv. Smatrali so ga za starega potepuha, ki xazi po kabafetih in zapravlja denar, dočim je iskal podatke m dejstva za rešitev zapletenih afer.
Med tem je zdravnik odšel in strežnica Tabareta se prikaže, odpre vrata in reče:
“To je gospodava soba. Gospodje lahko vstopijo.”
F.nainštirideseto poglavje
Na obširni postelji, puhajoč in poteč se pod odejami je ležal detektivski prerok Tabaret.
Nemogoče je bilo verjeti, da poseduje lastnik tega obraza, na katerem sta se očividno kregala topoglavost in neprestano začudenje, talent ali celo vsaj majhen del inteligence.
Pri pogledu na oba detektiva, katera je dobro poznal, se za-bliščijo oči starega moža.
“Dobro jutro, Vernier, prijatelj,’ ’reče Tabaret. “Dobro jutro tudi vam, stari Absint. Torej mislita dovolj dobro o starem očetu, da sta prišla na obisk?”
“Vaš nasvet potrebujemo, gospod Tabaret.”
“Ha, ha!”
V
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN NIKDAR POZABNE MATERE
Agnes Faletič
r
ki je umrla dne 11. junija 1949
Mati naša, mati mila, več ne čuje se Vaš glas,1 eno leto je že minilo, odkar ste zapustili nas.
Snivajte le sladke sanje, v zemlji tihi, v grobu tam, da se vidimo tam v nebesih, izprosite to milost nam.
Vaši žalujoči otroci:
JOHN in JOE, sinova ANNA KOVAČIČ, sinaha
Cleveland, O., 11. julija 1950.
Pravkar so naju tako potegnili kot bi bila dva otroka.”
“Kaj? Ali je bil vajin mož tako zvit?”
Vernier globoko vzdihne. “Tako zvit,” odvrne, “da če bi verjel v vraže, bi mislil, da je sam hudič!”
Tabaret je skoro zavidal mlademu detektivu.
“Kaj,” odvrne, “tak zaklad ste našli in se še pritožujete? Ha, kako krasno priliko imate— priliko, na katero ste lahko ponosni. Vidita, fanta, v teh časih je vse degeneriralo. Rod starih zločincev umira — preostali so samo ponarejeni lopovi — tolpa nizkih kršilcev postav, ki ni vredna usnja na čevljih, katerega izrabimo, ko se podimo za njimi. Pravi detektiv bi se niti zmenil ne bi za nje. Danes, če kdo izvrši zločin, je zločinec že drugi dan v ječi. Vi lahko vzamete ulični voz in se peljete do hiše zločinca, kjer ga aretirate. Noben lov za #jimi ni Več potreben. Toda kako je zadeva z vašim možem?”
“Ubil je tri ljudi.”
“Oh, oh, oh!” reše oče Tabaret v treh ne-enakih vzklikih.
“In kje se je to zgodilo?” vprašuje nadalje.
“V gostilni na Poivriere.” “Oh, da, se že spominjam!
Neki zločinec po imenu May. Umori so se pripetili v gostilni vdove Chupin. Bral sem v časopisih. Fahferlot, moj prijatelj, mi je povedal, da ste imeli ogromne sitnosti, da doženete kdo je ta May. Torej so vam poverili nalogo, da preiskujete? Toliko bolje. Povejte mi vse in pomagati vam želim, če je le v mojim močeh.’ ’
Tabaret umolkne potem pa reče komaj slišno:
“Najprvo vaju prosim, da vstaneta; čakajte — in ko vama dam znamenje, odprita ona vrata na levi, nagloma. Maneta, moja gospodinja, je vzorec radovednosti. Ona prisluškuje. Saj slišim, kako z lasmi drgne ob vrata — sedaj!”
Mladi detektiv uboga in Mari-eta, katero so vjeli v činu prisluškovanja, zbeži po hodniku, dočim letijo za njo očitanja njenega gospodarja:
“Lahko bi vedela, da se ti ne bo posrečilo!”
Daši sta bila Vernier in Oče Absint mnogo bližje vrat kot Tabaret, pa nihče njiju ni slišal kakega šuma, toda stari 'detektiv je imel silno tanek sluh.
“In sedaj,” reče Tabaret, ko se udobno vesede v postelji — “sedaj vaju hočem poslušati, prijatelja. Marieta se ne vrne več.' ’
Vso pot, ko je korakal proti hiši Tabareta se je Vernier pripravljal, da natančno pove svojo zgodbo, zato je lahko kar najbolj točno in jasno opisal vse podrobnosti tega nezaslišanega slučaja, od trenutka, ko je Ge-vrol prvič vdrl v krčmo v Poi-vrierr,, do trenutka, ko je May skočil preko zida Saiermuese palače.
Robin si pripravlja poletno bivališče. Za svoj ‘ stav-binski” prostor si je izbral polico ob oknu Mrs. Nellie Kli-mek v Chicagu.
Za varnost in komodnost otroka. — Eno leto stara Jean McDonough je moderni “papoose” v pripravnem košku na materinem hrbtu. Mrs. McDonough rabi ta košek, kadar gre na trg ali v trgovino in je tam otrok najbolj varen in tudi zabave ima dovolj, mati pa ima proste roke za nakupljeno blago.
In dočim je Vernier pripovedoval svojo zgodbo, je bil Tabaret kot zamanknjen. Zdelo se je, da je popolnoma pozabil na svoj protin.
Obračal se je po postelji, zdaj pa zdaj veselo vzkliknil ali zaklel, ali pa mirno ležal, zamaknjen, kot bi prihajali iz daljave na njegovo uho božanski glasovi velikega Beethovena.
“Če bi jaz bil tam! Ah, če bi bil jaz navzoč,’ ’je mrmral od časa do časa.
Ko je bil Vernier gotov s svojo zgodbo je bil Tabaret ves iz sebe od samega navdušenja.
“To je veličastno, gorosta-sno!” vzklikne. “In za začetek zasledovanja ste imeli eno samo opirališče:	“Prusi prihajajo!”
‘Vernier, prijatelj moj, priznati moram, da ste mojstersko vodili svojo nalogo.”
“Mislite, da sem se obnašal kot norec!” ugovarja nesrečni detektiv.
“Ne, ne, prijatelj, gotovo ne. Vaše pripovedovanje je razveselilo moje staro srce. Ah, Gev-rol, ki vas je :zdal — in izdal vas je gotovo, o tem ni nobenega dvoma — ta prismojeni, trdoglavi general, ni vreden, da bi vam odezal vaše čevlje.”
“Preveč se mi sladkate, gospod Tabaret!” ga prekine Vernier ki nakakor ni bil prepričan, da se stari Tabaret ne norčuje iz njega. “Toda kljub vsemu temu je May zginil, zgubil
sem svoje poštenje in poklic, še predno sem ga dobro začel.” “Nikar v taki naglici ne zametujte mojih poklonov,’ ’odgovori oče Tabaret. “Rekel sem, da ste mojstersko vodili to zadevo. Toda lahko bi bilo še boljše, mnogo boljše. Očitno je, da imate talent za take stvari, toda skušnje nimate, in končno ste tudi premladi. Toda to nič ne dene. Vsak dan postajate za štiriindvajset ur starejši. In sedaj, da vam povem odkrito, naj vam rečem, da ste naredili tekom preiskave precej pogreškov.”
Vernier pobesi glavo kot mlad šolarček, katerega je učitelj pokaral. Ali ni bil v resnici on šolarček, a stari mož pred njim pravi mojster?
“Našteti vam hočem sedaj vaše napake,” nadaljuje Tabaret, “in dokazal vam bom, da ste imeli najmanj trikrat priliko, da bi rešili skrivnost.”
“Toda, gospod—”
“Le mirno, fant, daj, da jaz enkrat govorim. Kako ste začeli z vso preiskavo? Tako-le: nikdar ne zaupaj temu, kar vidiš; bodi prepričan, da je ravno nasprotno resnično, kot ono, o čemur misliš, da je pravilno.” “Da, da, tako' sem tudi jaz v resnici začel.”
“To ste prav pametno storili. S to idejo v vaši tikvi bi lahko razsvetili pot pred seboj, korakali bi naravnost proti resnici.
'N
NEW BEST-EVER BENDIX WASHERS
WITH
gtSf* WASHING!
. m.
\V"
See them here today!
Best washing results—With new "Dyna-Surge” Tumble-Action—fully automatic!
Best damp-drying!—With stepped-up, high-speed spinning! Fully automatic!
Best looking—Smart new cabinets with simplified controls! Best economy — With new Bendix "Water Rationer”! f—New low prices for the world’s "most wanted”
Best looking—ismart new cabme I Best economy —With new B<
I Best buy—New low prices for t 3 washer.
NEW Bendix Deluxe
More beautiful, more efficient.—at a new low price! Gives you "Dyna-Surge” washing, stepped-up dampdrying, features the economical new "Water-Rationer”.
Includes »fowl imtsIMon
t|99-
MEW Bendix Gyramafic
Finest washer ever built, regardless of price. Has "Dyna-Surge” washing, "Water-Rationer”—and need never be fastened down. Automatic soap injector optional at small extra a, cost.	*94@?5
S189«
Anil don’t forget to see the sen national new Bendix Econo-v mat—only
WMx
mm
sundry
See Us Today for These Best Bendix Buys!
JOSEPH MOHAR & CO.
6721 St. Clair Ave.	HE 1-5188
PLUMBING - HEATING - VENTILATING
MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD
LICENZIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St.	KE 1-3177
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH
Ambulančna postrežba noč in dan
NOTARY PUBLIC
Tod;i mladi ste, kot sem vam prej povedal; m pri prvi priliki, ki se vam je zdela dozdevno verjetna, ste popolnoma pozabili na pravilo pravega obnašanja. Kakor hitro ste zrli v lice faktu, ki se vam je zdel že več kot verodostojen, ste fakt pogoltnili kot poglotne ščuka ribico, ki jo je vjela.”
Ta primerjava že ni bila kaj prijetna za mladega detektiva.
“Tako brez pameti pa se gotovo nisem obnašal,” protestira Vernier.
“Ha! Kaj ste mislili tedaj, ko se vam je povedalo, da si je gospod .feodnik Escorval zlomil nogo, ko je stopal iz svoje kočije?”
(Dalje prihodnjič)
Važno za vse, Id nameravajo potovati v Jugoslavijo!
Glasom najnovejših vesti, bo Jugoslovanska ambasada in konzuli izdajali takozvane TURISTOVSKE VIZE, veljavne za bivanje v Jugoslaviji za dobo dveh mesecev. Te vize se bodo izdajale prosilcem ne da bi bilo treba dolgo čakati na nje Kdor ima torej namen obiskati staro domovino še v teku prihodnjih mesecev, naj brez nadaljnega vloži prošnjo za ameriški potni list in ko potni list dobi pa za jugoslovansko TURISTOV-SKO VIZO.
Tvrdka KOLLANDER bo imela skupno potovanje dne 23. avgusta na največjem parniku QUEEN ELIZABETH in ako se kateri še želi pridružiti tej skupini, ki že sednj šteje 30 potnikov, naj se takoj obrne na:
AUGUST KOLLANDER
HOLLANDER je edini slovenski zastopnik v Clevelandu za glavne preko-oceanske avijonske linije. Ako torej želite hitro potovati, lahko potujete tudi z avijo-nom. Dalje prodaja Hollander tudi American Express TRAVELER CHEQUES, ki so najbolj varni in priporočljivi na potovanju. Sploh, kadar imate kake posle z starim krajem, se vedno obrnite na Kollandra kjer boste dobro in točno postreženi.
-.S?
FRIGIDAIRE
De Luxe Refrigerator
with Full-Width Freezer Chest
You'll have to see how beautiful, how convenient it is with its—
•	Ice-Blue Interior trim
•	New adjustable aluminum shelves
•	New all-porcelain stack-up Hydrators
•	New improved Meter-Miser
Come in! Ask about all the new FRIGIDAIRE Refrigerator models l
VELIKO POPUSTA VAM DAMO ZA VAŠO STARO LEDENICO PRI NAKUPU NOVE.
Norwood Appliance & Furniture
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
cs-^4frvrB'lfltl9-hot'>-
Model shown DM-90
309«
Others from 184.75