OSVETA CHLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB OfflMtf MT S* L* far aattlae al sp«dal rmU mi IERIKA »eve-TIH deželah: PLAČAJTE! hfjatvena noU vojnim dolžni-kom zahteva, da Jo to čas, da M uredi plačevanja. Ameriška rUd. je izgubila potrpljenje. lUGOSLAVUA DOLGUJE DO ^DANES $65,414JfS.1 fashingtoa, D. C. — Ameri-^ je zadnji teden uljudno, toda irfno opomnila svoje evropej-u dolžnike, da je še čaa za podnje njihovih obveznosti. V Iti, ki je bila naalovljena na pet vlad, je ameriška komisija i fondiranje vojnih poeojil po-m državnega departmenta iz-*la željo, da se vprašanje voj-g, dolgov reši brez nadaljnega Evropejske države, katere so1 ujele terjatveno noto, so sle-tfe: Francija, Italiia, Bdgija, umunija, Grčija, CehoslOvaki-t Jugoslavija, Estonija in Let-Bi. NoU se glasi, da Združene dr-ive sicer ne pritiskajo nikogar i takojšnje plačilo, toda Zdru-cnr države smatrajo, da je a-utna doba rekonstrukcije prete-k in dolžne države morajo biti itanju, položiti svoje obljube trnim na belo v definitivno po-pdbo. Ns listi poterjanih držav ijkajo Rusija, Armenija in fberija. Rusija, ki dolguje o-iog 200 milijonov dolarjev, ne iore biti terjana, dokler ni nje-vlada priznana v Washingto-Armenija, ki dolguje $14, 1,479, tudi nima v W< vlade. L je man j ko Ako bi poterjane vlade danes le vse dolgove, bi Združene ve dobile $7,100,978,895. Ta nota pa neprestano raste, ker r nabirajo obresti. Poterjane Jritve dolgujejo do danes slede-k vsote z obrestmi vred: Francija .......$4,210,556,948 kalija ..........2,138,543,853 480,503,984 117,679,OH 46^08,66* 17,794.020 17,625,000 6,352,139 65,414,998 Druge dolžne države, ki so že to vol j no sklenile pogodbo plačevanje, so Velika Britaniji. Poljska, Litvinija, Finska in Optka. Skupna vsota dolgov teh šrtav znaša $4,749,458,412. Pariz, 18. maja. — Pariško ebonalno časopisje, kateremu pridružujejo tudi vladni llati, rijolično napada Ameriko ra-* terjanja vojnih poeojil v tem fc«u. Splošen ton čaaopisja je, k bi morala Amerika še počakati. Terjanje dolgov v tem kritič-času škoduje zunanji polici Francije. Nacionalistična "Liberte" pi-k da Amerika poaredno deluje T korist Nemčije in drži žakelj Aatfiji. Senatorja Boraha imeni* Shylocka. Komunistična "HumaniU" za-fctevu, da Francija izprazni Ma-ki je stal na tisoče življenj ■ 400 milijard frankov. 7.A SVOBODO govora o porodni kontroli. PricMfcmibfc. Amerika. Organizirano delovatvo mora dobiti radio v svojo službo. Odklonitev . mobilizacijskega dneva. Ameriška vlada terja vojna 1 osojila od vseh evropejskih dolžnikov. Odvetnik Darrow se je ponudil za branitelja profesorju Scopesu. Po svetu. Nemški delavci zopet protestirajo vsled zanemarjanja delavčeve varnoeti. Demonstracije v Moskvi proti smrtnim obsodbam v Sofiji Mala ententa je proti priklo-pitvi Avstrije k Nemčiji. Darrov bo zagovarjal ovoMjoaarJa Znani glaaoviti odvetnik se je ponudil, da bo branil profesorja Scopeea brezplačno. Drugi brani telji. New York, N. Y. — Clarence )arrow iz Chicaga in Dudley Field Malone iz New Yorka bosta glavna zagovornika profesorja J. T. Scopesa, ki je prekršil srednjeveški zakon proti poučevanju evolucije v Tennesseeju. 'ako javlja Unija za ameriške civilne svobodščine, ki je vzela celo obrambno akcijo v svoje roke. Darrow — znameniti odvetnik, ki se je proslsvil v mnogih svetovno znanih sodnih proceeih — in Malone sta se sama ponu-< ila za zagovorništvo in sicer brezplsčno. Dr. John R. Neal, vodi legalno brambo, je » njuno pismo pravi, da vprašanje, ki je involvirano v tennesi-ški aferi, je, da li Amerika obdr-i ali zavrže svobodo pouka in u-čenja in da li ima cerkvena ob-ast pravico diktirati javnim Šo-am, kaj naj uče in česa ne sme-o učiti. Neal poroča, da je prejel ne-t>roj pisem in telegramov od raznih liberalnih odvetnikov in znanstvenikov, ki so pripravljeni storiti vse za oprostitev Scopesa in razveljavljenje sramotnega ukona. ♦ ——— IN SE dE NAJDEJO LJUDJE. KATERIM JE BESEDA "COPERNICA" ZO-PERNA ... Chicago, IU., torek, 19. maja (May 19), 1925. mm0vsli2m organiziranega delavstvs DELAVSTVO ZDAJ UVA&JJE TO VAŽNO VPRAŠANJE. radije aH važno tlak? Waahington, D. C. — Kaj je bolj važno radi jo ali tisk? Ali se naj upreže radio v službo organiziranega delavstva ob časy industrijskih sporov? To so vprašanja, ki jih zdaj pretreaa Ameriška delavska federacija. Preteklost je dokazala, da so kom-panije, ki razpošiljajo s pomočjo radija pristranske, kadar gre za delavske interese. E. N. Nockels/ Ujnik Cikaške delavske federacije je odpotoval v Waahington, da se to vprašanje reši. Radijska postaja za odpošilja-nje bi sUla od $25,000 do $100r 000. Obratni stroški na leto so prersčunjeni na $45,000. Vpričo tega dejstva vprašujejo nekateri, ako bi ne bilo bolj pametno, da se ta denar potroši za delavski tisk. Potrebno je oboje. Delavski tisk je potreben za trajen poduk. Ampak ob času velikih etavk je izredne vrednoeti radijo. Kadar izbruhne stavka v večjem obee-gu, takrat je vse kapitalistično časopisje solidarno ne glede, kje izhaja. Delavski listi ne doeešejo takoj občinstva, ker delavstvo nima še avojih dnevnikov v Velikih industrijskih središčih. Močna radijska postaja pa doseže veliko več ljudi kot delavsko ča» sopisje. In to je važno ob času velike stavke. Odborniki deUv-" strokovnih organizacij ob ne govore le delavstvu, ampak vsem slojem. In kdor se zanima za stvar gotovo posluša. nos. šadoa.1, itiT, M^.EH 111____a ,,,L mimiki m avti a zopoi poo mm JSM 14. ItlS. prot satira Jo Janja varnoeti Berlin, 18. maja. — Komuni* stične organizacije rudarjev in drugih delavcev v Porurju akli-cujejo protestne shode proti ne-čuveni zanemarjenosti premogovnikov. Povod protestom js dala druga katastrofa pod zemljo Jd se je pripetila v soboto blizu Dortmunds. V jami se je u-žgal dinamit in povzročil ailno eksplozijo premogovega prahu. PO Zadnjem poročilu je 42 rudarjev* izgubilo življenje in 18 je smrtno pobitih. Okrog 200 rudarjev je bilo zaprtih čez noč pod zemljo ln Šele drugI dan so srečno prišli na površje. Med rudarji Je zavladala velika panika. Prva kataatrofa v Porurju, ki Je bila pred štirimi meeecl, je po-trla 138 življenj rudarjev. |LU UUa adklssllsH 4010 lama oorioriiov mobilizaoljokoga iNVi Predaednlk Coolidge ae ne etri-• .a Je, da ae dan premirja larabl za mobUizacIJskl daa. — V tem oziru Je odprt: mobUlaa-cljekl dnevi eo predragi aa bla-nla. — Bela hiša tudi ae more pozabiti, da Je morala zaradi mobilizacijskega dneva lani vzdržati vae kritiko. Všeč mu nI prohlbteija. — I)ru-I gsče Je ta razred aek> pohleven. Prav rad podpira ustavo, če kdo predlaga kakšne apremem-be glede sodišča. — Ampak prohlbteija po mnenju tega razreda razjeda moralo med dekleti. — Javna adravatvena elušba Jo pa drugega mnenja. Lancaster, III. — Tukaj se najdejo ljudje, ki smstrajo besedo "copernica" za resno, kar dokazuje odškodninska tožba za pet tisoč dolarjev. Margaret Mencher je ZOPET RAZREDNI NIKI. POltOT- ___________ _____ ____ _ _____ vložila tožbo proti mrs. Ana Ma-1 nij|. Sodišče je izbralo Waahington, D. C. (F. P.) — Ko je Coolidgeva administracija izdelala obtožnico proti senatorju VVheelerju v Distriktu Kolumbije, je bil Skinner, Ujnik trgovske zbornice Združenih drŽav za porotnika veleporoU. Nato Je veleporoU odložila svoje zasedanje za mesec dni, ko je bila predložena evidenca. MedUm je pa odšel kongres na počitnice in nihče v deželi ne more povedati u-činkovito, kako se je igrala Igra. Zdaj je sklicana izredna veleporoU, da se jI predloži evidenca in da uvažuje obtožnico proti Fallu, Dohenyju in Sinclairju, ki so obtoženi zaradi zarote za krajo olja na mornariških zemljiščih v Teapot Domu in Kalifor- pred- ry Goss, ki je n jens sosedin js, zs j nednika veleporote Hsrry C. pet tisoč dolsrjev odškodnine, ker ji je rekle "copernica". Tožiteljica je pridjala, da Ji ni samo rekla, da je čarovnica, ampak da je obtoženki tudi začarala kravo. ^ Mencher jeva izjavlja, da je šla k svoji sosedinji, ko je izve-dela, kakšne govorice krotijo o nji in jo prosila, da jih prekliče. Obtoženka pa ni dejala sejno, ld South Meeting Houae r v nji ixido govorili profeeor Chafe, dr. SamuH T Trotkera in Berger N. Iri' ravnatelj Unije aa Ffi*ke civilno Je začetek boja. St. Lotila, Mo. — Ako ne bo ljudstvo glaaovalo pri splošnem glasovanju proti odškodninskemu zakonu za delavce, tedaj od-škodninski zakon za delavce po- lenovata ae ----- , stane posUva v državi Mlasouri- noče. da mu ukazujejo v mirnem Ako bi se v šolah podučevala! Ju y meMCU juliju. Skoraj pet- času lentlemanl v uniformi In z teorija o evoluciji, bi ljudje ne L^ lct trudlU Misaour- progami na čevljih. Poleg pa daiali Ukih priimkov in tožb zalgkjl deUvaka federacija, de Je še pomeni en deUvnl dan manj odškodnino bi ne bilo zaradi U-! o^kodninski zakon prišel na za biznis, kar seveds prinaša Iz-ShtaSrij. I aplošno glasovanje. gul« na profitu vokemu ksplta- 1 Ponesrečeni delsvci bodo pre- listu. Kmalu zatem, ko js brezžične brzojavke. imm|| podporo po treh dneh In Houghton Izročil njegovo posla-TZČ- V Lon- to anJSa dve tujini nico vladajočim Mitičarj^ v T je ustanovila družb. Tisluška. Kvroft ki pravi, da ije aaMrtflka donu J, , 1 imitJiH" ki! -■ poMjfla ne morejo več dajati v "8*cret ^^n^raZ 'de. PLINSKE PUftKE ZA BANČNE bc^ločnosU za vojne tirlprave, lahko razpošilja Ujne r.d,oO^ ker posUvljsjo v nevernost le peše. Naprava, k zMlgura pri- TOUOVAi®. posojene mlljarde, je prišel U vatnost. je v sprejemniau. rhkaf0 va. - Policija Je pre- mobilizacijski dan kot zelo ne- Mak za ekrasabo l^- i^usils novo plinsko puške, ki snjčna sugestija srmsdnlh čast-Tajna letais zs eor««. ^ daljavo petnajst nlkov. ^ ^ „ S ^in povzročaJonck»n. 18. maja. T^L [t^ii da Je puška do- dočaoeti poslušaU nasvete pa- ------------ letalo prometno sodstvo z novim zlat1p poljem. * Vancouver, B. C. — UUla so se obnesla kot prometno sredstvo za prevažanje rudarjev in tovora na zlaU polja v Alaakl. Za potovanje na novo zUto polje pri Caasiarju, ki se nshaje v severnem delu BrlUke Kolumbije, služI leUlo. ZUtoiakalci so mislili le pozi-ml odriniti proti novemu zlaU-mu polju na ssneh, toda U poizkuse je preprečile policija. Zdaj ee zlatoiskalci poslužujejo letala, ker pridejo hitreje na avoj cilj. DEPORTIRAN JE TUJEZEM-( EV SE UVA2UJE. Chlcago, IU. —V čikaikem distriktu nlaU dva depbrtaoijaka slučaja šo rešena In čakaU na vladno akcijo. John Shedel is Pt. Wayna, ki so ga pred petimi letiml odtrgali od njegove šene In otrok, da ga deportlrajo v Nemčijo, bo šo zaslišan, da ae pr«Izkusi odlok delavskega (iepartmenU za ponovno deportacijo. Kriminalno postopanje proti nJemu zaradi ponovnega vstopa v Zdrušene dr-lave je bilo umaknjeno. Jaaao Je bilo, da se Je samo zaradi toga vtlhoUpH ponovno v Združene države, da vidi lopet svojo družino, fthedalov prejšnji delodajalec mu Je dal takoj delo, ko Je bil prost In Je pololil poroštvo. Med ljudstvom krožijo peticije na vlade, da naj nikar ne razdruži družine. Zaališan Je bil tudi fiufan ZI-nleh, urednik hrvaUkega lisU "Radnlk", Delavski department ga hoče deportiratl na obtoži*), da je prišel na nelegalen način v Zdrušene drtave. Vlada ni predložila evidenc« pri zaslišanju v Chicagu in se Je poslullla postava isza lata 1924, ki določa, da mora tujezemoc dokazati, da Je prišel na legalen način v Zdrušene drlave. Zlnich Je dokazal, da je bil trajno v Združenih državah od leta 1912 do 1922 In predloženi niao bili dokazi, da je po tem letu zapustil Združene države. bo njima zdelo, da Je stvsr vred-na stroškov za veliki biznis za etrahovanj« delavcev na nedirek-ten način in ca povzročanja moči izredno privilegirane kaaU. U-daj bo mogoče poalušala. Ampak vsi nagoni za varčevanje v nJem nlao preprečile odpošlljatve velikega brodovja v lUvaJ In Avstralijo Sedaj se lahko reče le to delu. da Je natthko FARMARJI HO HE PRITOŽILI ZARADI NKOPRAVITE-NE GLOBE. ArgenU. lil. — Osem farmarjev, ki Imajo bllzo tukajšnjega mesU svoje fsrme, so se pritožili pri državnem pravdnlku o-kraja Macon zaradi štirih lovskih čuvajev, ki so kaznovali vsakega farmarja s osem dolarji denarna globe, ker ao izkopali lisičji berlog. v kstrrsm Je bilo mladičev VREME. to vala. da Je letni mobilizacijski , dan najboljše Jamstvo sa napra-j odkimal propagandi sa mobillza-ve privatnih monopolov; ako sejcijski daa.- I Chlcago in okolica nestalno, toda pmn, I de ob f :2f, zaide ob i:0t. Izl- PROSVETA t GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTI LASTNINA SLOVRNSRK NARODNE PODPORNE JEDN Rokopisi M ne rrotejo. Cen® oglasef po dogovoru. Naročnin« Zodtejoao driov« (Uren Chicago) $IjOO M leto, pol loto In 91.2* u tri aoooeo; Chlcogo te Cicoro fSAO m loto, lota, 9146 so tri meaess, te sa Inotnozemotvo 9«40. N solo v sa vso, ksr Isss stik s "PROSVETA" M&7-H So. Le w odo le Ar Chlcogo, Ulteeis- -THE ENLIGHTENMENT" Orfsn of tk. Slo ven le Nstional Benofit Seštet*. _ OwoW br Ue Sloveok N.ttenel Advortloing rotos oa agreement. Subooription: United Statoo (aseept Chicago) sm jrsnr; Chlcogo $6.60, and forelgn cogntrios $940 RSS fsg. "MKMRER of The FE0JERATED PRESS" UNION LABEL APPLIED FOR Do to oi r oklopote R» S». (Afrtl IS-1MS) setet ds vam J* s u«i dnevom poteklo aoroiatea. Ponovite Jo NEKAJ NEPRIJETNE STATISTIKE. Statistika števnega biroja nam pove, da umrje Združenih državah 90,000 detet v letu, preden dosežejo starost enega meseca. 187,000 detet pa umrje v letu, preden dosežejo starost enega leta, — Podrobne preiskave, ki so se vršile v raznih mestih, pa dokazujejo jasno kot beli dan, da je največ teh detin-skih žrtev v odstotkih v dntfinah, katerih družinski očetje malo zaslužijo. Kolikor manj zaslužijo družinski očetje, toliko večja je umrljivost otrok. To je fakt, ki se ne more utajiti, ker ga dokazujejo številke. Ta fakt pa pomeni, kako hipokritična je človeška družba, ki izdaja velike vsote za preprečen je raznih bolezni, na drugi strani pa prepušča, da novorbjen-čki in deteta siromakov umirajo zaradi nezadostne oskrbe v velikem številu. Družba skrbi za preprečenje nevarnih In nalezljivih bolezni, ker take bolezni navadno ne izbirajo med revnimi in bogatimi. Bacili ne poznajo razlike. Deteta, ki ležejo v prerani grob, pa ne umirajo, ker jih napadajo nalezljive bolezni, ampak ker ni zanje zadostne oskrbe. Deteta bogatinov niso v nevarnosti žara-di nezadostne oskrbe, in tako je družba slepa in gluha za take pojave. TOREK, 19. MAJA. Alte, Wte. — Od vseh krajev Združenih držav iz raznih slovenskih naselbin se oglašajo rojaki, ki povečini povsod le bolj slabo poročajo o delu. Posebno slabo pa iz premogarskih nesel-bin. Pišejo, da malo delajo, ali celo popolnoma počivajo. Mislim, da je temu vzrok, da sem zadnjih par mesecev dobil precej pisem od rojakov, ki me povprašujejo, kako je kaj z delom tukaj. Nekaj je ie mojih starih prijateljev, ko smo pred leti "ribarili" skupaj po premogovD) rovih. To je bilo ie v starih dobrih časih, ko je bile Amerika namočena s pristno ječmenovo župo ter se je vse okrog ie pretakala ržena vodka. * Nekaj je pa tudi članov 8. N. P. J., Id mi piiejo za pojasnila, ko so videli moj zadnji dopis v Prosveti pretekli mesec. Piiejo od vzhoda in z zapade, ker pe težko vsakemu posebej odgovarjati, odgovarjam vsem skupaj v Prosveti, ker vem, da bodo vsf tisti čitall, ko so me vpraiali za pojasnila. Piiejo mi za rasna pojasnila, kakšen je kraj, kako se dela, če se dobi delo In koliko plačajo. West Allte šteje okrog dvajset tisoč prebivalcev, je SRpsdno predmestje mesta Milwaukee, katero ima tudi veliko rmdičnih tovaren. West AlHs je oddaljen pet milj od mesta Milwaukee, a- IN KIJU H TEMU STOKAJO ŽELEZNIŠKE DRUŽBE Železniški uslužbenci so mesecu v februarju letošnjega leta prejeli sedem miljonov dolarjev manj v mezdi Jcot lani v mesecu februarju. To se je zgodilo, ker je bilo število železničarjev znižano za 27,928 uslužbencev. f Železniške družbe so najbolj znižale število vlako-spremnega osobja in uslužbencev na lokomotivah. Pri vlakospremnem in lokomotivnem osobju je bilo letos uslužbenih 11,834 oseb manj kot lani. Izmed teh so jih pa največ odpustili v službi pri tovornih vlakih in tovornih lokomotivah. To znižanje števila uslužbencev pomeni, da je bilo temu osobju naprtanega več dela. Njih osebna varnost v službi se je znižala, kajti jasno je kot beli dan, kolikor bolj človek dela bodisi na železnici ali v kateri drugi industriji, toliko bolj je izpostavljen nevarnostim pri delu, ker njegove telesne moči veliko hitreje opešajo. Na drugi strani pa se pa vidi, da železniške družbe skuAajo obratovati železnice z vedno manjšim številom uslužbencev. Materijal in uslužbenci se izčrpujejo do skrajne meje. Iz mesečnih statističnih poročil se učimo, da tudi mezda pada. Tako so na pr. železničarji zaslužili letos povprečno v mesecu februarju po $130, medtem ko so lani v mesecu februarju prejeli povprečno po $132. Zeleznicarske plače znašajo od $66 do $250 mesečno. Naj-slabeje so plačani delavci, ki delajo na progah ln katerih je 189,886. Ti navadni delavci zaslužijo na mesec po $66. To pove, zakaj dela na železniških progah vedno več mehiških delavcev. Posebni delavci na progah zaslužijo po $69. Teh je 38,H10. Navadni delavci v delavnicah, katerih je 61,411, prejmejo povprečno na mesec po $74. Za njimi pridejo akladiščni delavci, ki jih je 38,450 in ki zaslužijo po $86 na mesec. In tako se vrste delavci naprej. Vnuka kategorija ima malo vlftjo mezdo. Najvišjo mezdo prejemajo obrRtni uradniki. Ti zaslužijo |x> $251 mesečno. Ako se mezda vseh teh uslužbencev sešteje skupaj in deli s številom uslužbencev, tedaj dobimo rezultat, da na železnicah zaalužl četrt miljona delavcev povprečno po pet in sedemdeset dolarjev na mesec. Kajne kakšna razlika je med mezdo teh delavoev in višjimi železniškimi uradniki in advokaU, ki jih imajo najete železniške družbe in ki ao za reden železniški obrat ravnotoliko potrebni kot peto kolo pri vozu. In kadar bodo železniške družbe zopet rezale mezdo, ne iHMle pričele pri višjih železniških uradnikih in advokatih, ampak začele bodo pri najalabeje plačanih uslužbencih. In tako ravrnuije imenujejo železniške družbe spo-MtafcfeJMlM HKiy° privatnih železniških interesov. 11 drži se pa vae skupaj, ter je zvezano s poulično železnico. Mesto West Allte aamo ima kak Šnlh 15 različnih tovsrett, večinoma za razno maiinerijo. Rudnikov tukaj ni, je pa dosti dels po leti pri raznih stavbenikih in kontraktorjih. Brezdelnih se sedaj ne vidi veliko, delo je tudi lažje dobiti kakor pretočeno zi mo. Dela se največ po deset ur dnevno, večina tovaren plača čas in pol čez osem ur dela na dan. Ravnotako plačajo v soboto popolne čas in pol, ako ae dela, ako pa je treba delati v nedeljo, do-bii v največ krajih dvojno plačo, čas in pol pa povsod. To se pravi, če je treba delati y nedeljo. Plača ni velika. Za navadneg delavca je od 40c do 46c mi uro. Imajo pa skoro povsod delo od kosa, tako ako dobiš dobro delo, zaslužiš nekaj več od kosa kakor pa pride na uro. Ako pa ne moreš narediti od koss nič bolje, ali še celo manj, plačajo vseeno tisto, ksr imaš na uro. Ni tako kakor v rovu. Na dan, ko boš premog nakladal, boš precej zaslužil, drugi dan pa nič, ko boš "Šlet mufal" ali pa na premog in vozičke čakal. Tukaj nekaj zaslužiš Vsaki dan, čeprav ne veUko.. Tudi nI treba posluiati zvečer, če bo klicala parna piščalka na delo za drugI dan. Torej toliko o delu. Ali povem da nikogar ne vabim sem za delom, Ako kdo pride, naj pride na svojo odgovornost. Je tako kot sem pisal. Ce b| kdo na bil s tem zadovoljen, da ne bo potem rekel, da sem jaz kriv, ko sem to pisal Nerodnosti so ns West Allisu zastopane vse. Najmanj je9 Italijanov in zamorcev, Poljaki pe presegsjo vse meje. Slovencev je okrog tisoč s mladino vred Toliko je tudi Hrvatov, s katerimi se dobro razumemo pri podpornih društvih ter pri priTedi- Med temi Slovenci so Korošci Štajerci, Primorci in Kranjci, in med Kranjci so pa Dolenjci, Notranje! In Gorenjci. Med Gorenjci je tudi nekaj Poljancev, čeprav mi j<< nekoč hudomušneš rekel, da je v Poljanah sama dem hiš. Ako bi bil hotel reanico govoriti, bi bil moral reči. da jih je sedemkrat sedem In Še par po vrhu. 9 Zebe ve je tu dosti. So gledališča, več lepih mestnih parkov in veliko lepih bližini 10 do 80 milj. Ce imal av tomobil, se popelješ, če ga nimaš, te pa tudi za par gn pripelje poulična železnice na vae strani, kamor hočeš. Poleg ts za bave ima še vsaki narod svojo cerkev, čeprav še nime nobeden svojega testnega narodnega doma. Tudi slovenski "hram boŠji stoji ne West Allisu ie vrste let Nekateri ga pogosto obiskujejo drugi malo. tretji nič Torej šahe ve dosti. Ako sa hočeš po bošje zebe veti, greš v esr-dobiš dušne hrene! Ako v (Jas bolj ljubim drugo prvo). Ce hočeš razvedrila na svežem zraku, se pelješ na deže-k jezerom na spregled. Tudi veselic smo Imeli dosti to zimo, sdaj ene^a in zdaj drugega društva, med katerimi pe je bila najzanimivejša, ki je bila prirejena za slovenski dom na West Allisu dne 26. aprila. Bila e za to naselbino s tolikim bogatim programom, da jo je bilo »kode za tako malo udeleRbo. Vas zanimivi program so isvrši-mladcniči in mladenke pod .14 et stsri. Več komadov je igral mladinski orkester, kateri iteje RR - dvajset mladeničev In mladenk. Se več mladeničev je nastopilo posamezno z raznimi inštrumenti in petjem. Igrali so mično igro "Snegulčica" prav dobro za prvi nastop malih, lta-terih je bilo devet v starosti od 11 do 12 let. Se toliko bolje če povem, da so igrsll v slovenskem ezfltu ter so vsi v Ameriki rojeni. Vsi igralci in godbeniki so pa biH nazadnje nezadovoljni, ker mladeniči in mladenke morajo žrtvovati čas zvečer, da se vei->ajo, občinstvo se pa še toliko ni zavzelo, da bi bili prišli in napolnili dvorano ter videli vsaj svoje alnove in hčere, kako se žrtvujejo za nas in za slov. dom, oziroma za slovenski narod bolj kakor odraičeni. Slišalo se je po veselici od občinstva, ako bi bili vedeli, da bo tak program, da bi se bili udele-ili vsi do zadnjega. Zato je sklenjeno, da se Še ves tisti program ponovi ter se obdrži vese-ica dne 24. maja v Labor Halli. Začetek veselice in programa ob dveh popoldne. Tudi se je dobilo zvanredno dovoljenje od mest-negs župana, da bo dovoljeno plesati v nedeljo. Rojaki, ne zamudite omenjene prireditve; vdele-žite ae vsi že radi mladine, da bo mala več poguma. — Anton ŽAR KOMET Pueblo, Colo. — Smodnišnica Arthur in Allen v tem mestu je bila prizoriiče žalostne tragedije. Eksplodiralo je 2500 funtov smodnika, žrtve pa so trije metliški delavci. Kompanija s svojimi ekspertnimi raziskovalci sedaj skuša dognati krivdo. Nekaj pričenjajo dolžiti železnico, katere vlak je malo pred eksplozijo baje vozil mimo smodnišnice, češ, da so iskre z lokomotive povzročile razstrelbo. V resnici ps je drugače. Zgodilo se je kakor se zgodi tistim, ki nočejo dati dala belopoltnim in veščim delavcem, temveč neukim Mehikancem, kateri 40 pripravljeni delati, za sramotno nizko mezdo. .Pelali so sami Mehikanci, tudi, boss in oskrbnik smodnišnice so bili Mehikanci. Smodnik so imeli pod mostom, kjer je bil nekoč kanal, ki pa je zazidan na 0-be strani. Vrhu kanala je bil most iz cementa, dvanajst palcev debel. Most je bil od privatnih hiš oddaljen od pol do enega bloka. Kakor pisano, so imeli pod tem mostom 2600 funtov smodnika, koliko pa dinamita, ne vem Mož, ki dela s strojem, mi je povedal še tiatega jutra, ko sem šol gledat stroj R. R. V listu pišejo, da nobeden izmed treh ubitih Mehikancev ni bil kadilec, ampak znano mi je, da so vsi dotični Mehikanci rabili cigarete. Boss jih je poslal po smodnik, kaj so tam delali, pa mi ril znano. Po dolgoletnih izkušnjah kot rudar sumim, da so morali premetavati nevaren smodnik ali pa so gs odpirali kakim železom, da se je vžgsls iskra med železom in pločevinastim zabojem. Kdor hoče varno delati s smodnikom, mora biti pozoren, ne žo-lezja ne kakega drugega orodja ne sme spravljati blizu ter tudi škatlje ne odpirati s kovino. — Mehikanski delavci so bili razmesarjeni. Vsekemu truplu so manjkali udi. Vsi trije so bili o-paljeni pod mostom. Ko se je po rasstrelbi razkadilo, so jih nsšli notri še malo žive. Videl sem na , Najbogatejša! Miss Abby Roekefeller, vnukinje oljnega kralja, se je te dni poročila v New Yorku. Poroko je z vršili episkopalni minister v ei-ajno opremljeni knjižnici njenega očeta. Bila je torej cerkvena poroka. Rockefellersfcs fetro-ejska dinastija je namreč silno pobožna. V poročnem obredu vseh krščanskih ver je tudi beseda "u-tjogati". Nevesta se mora zavezati, da bo pokorna in ubogajoča žena svojemu možu. Krščanske vere zapovedujejo, ia mora biti žena svojemu možu podložna; biti mora njegova sužnja, dasi je v življenju večkrat ravno narobe. Oljna princesa Abby je pa izkazala ministru, ki jo je poročil, da mora izpustiti besede o ubo-ganju in pokornosti. Vera dol, vera gor, ona noče obljubiti, da bo možu pokorna. In minister je ubogal. Izpustil je dotične besede v knjigi poročnega obreda. To je povsem naravno. Cerkev prote-stantovska — kakor katoliška— pleše tako kakor gode kapitalizem. 000 Povest o pegrebih. Prvi pogreb. — Ženska se je vrgla pod vlak. Predno je umrla, ao jo vpraiali, zakaj je to storila. Is obupa, radi bede ali moževe surovosti? Na vsa vprašanja je odgovorila: "Ne vem Gospod župnik so konštatirali, da je žena samomorilka. Pogreb ne sme biti cerkven. Smo trnplo pokopali, grob zrahljali in travo zasejall. Drugi pogreb. — Ženska si je pognala kroglo v glavo. Bila je bogata in živela udobno. Nerazumljivo je, zakaj je šla v smrt. Gospod župnik so rekli, da se je ženi v zadnjem hipu zmedlo. Torej ni odgovorna za svoje dejanje in ni bil samomori Pokopali so jo po katoliško in spravili denar. Tretji pogreb.—Mož se je preveč napil "munšajna" in umrl Gospod župnik — ravno isti kot v prvem in drugem slučaju so rekli: "to je samomor t Zastrupil se je. Nočem ga pokopa« tj". — Priča iz Minnesote. «00 lastnih, dolga prostih hite 28 družin poseduje zadolžene! move in 66 družin Živi v re' ali najetih stanovanjih. ■ Tu imate eno sliko gospoda ske svobode v Ameriki. \a,v družin in posameznikov piact stanarino in živi od milosti h nega gospodarja. Oni, ki »o I k> "dvignili" in kupili hi^ •jpuf", žive v pravih vicah.H cujejo obresti in hlapčujejo bi kirjem v večnem strahu, dal gube vse, ako izgube redne < lodke. In ti ljudje se nazivj svobodni državljani! o o e Ekonomska svoboda je glavna. Kaj je ekonomska (gospodar ska) svoboda? Ekonomska svoboda je, če je človek samsvoj gospodar, da ni nikomur nič dolžan in ni odviaen od drugih glede potrebščin za življenje. Koliko je ekonomsko svobod nih ljudi v Ameriki? Majhno itevilo. Kdor ima svoj testn dom, ki ni zadolžen, ta ima že precej ekonomske svobode.« Koli ko je takih? Uradna statistika pravi, da je od vsakih sto družin v Združe nih državah komaj 18, ki bivajo la 1925 v Moundsvillu, Va., po devetdnevni pljučnici. Bil je član druitva it. 471 v Duncan-woodu, star 15 let. Zahvaljujem se druitvu it. 283 v Moundsvillu, W. Va., ki nas je zastopalo pri umrlem članu in na pogrebu. Naie društvo so zahvaljuje za venec, ki so gs kupili in položili na krsto pokojnega umrlega brata. Mi se nismo mogli udeležiti pogreba, ker smo Izvedeli prepozno. žalujoča ostala po sinu, oče in mati IUja in Mary Koprivnica, Kakor tudi trije bretje in sestri. Bodi mu lahka ameriika gruda, a sorodnikom iskreno so-žalje. — O. Krnjalch, tajnik dr. it. 471. Kutarski urednik je oštel ne ške socialiste, ker niso stsvk aa dan Hindenburgovega ua ičenja. Očita jim, da so najpi Nemci in potem socialisti, vojno da so se pokorili kajzei in zdaj so se udali v božjo vc in sprejeli Hindenburga. 1'rRv vam je, nemški so8 sti! Volili ste klerikalca Mar n s tem ste pokazali, da ste p Nemci kot rdečkarji. In zdsj kaj bi morali naroditi zdaj? vem. Mogoče misli klerikalni rednik, da bi morali socialisti biti Hindenburga, potem bi li dobri socialisti in slabi Ner Vseh dni še ni konec. Enk bo ie nekaj iz nemške kaše. da bo Nemčija {zveličana u ko je iel dr. Marx v Rim pol bit šolen ... 000 Dogodek št. 75. Leta 1892. je bita moja n prisiljena dati me v sužnoat. 1 ma nismo imeli kaj jesti in ko je bila sklenjena kupčija, grem osemletni deček služit pastirja k neki bogaboječi dri ni, ki je obstojala iz brata in stre. V službi sem živel po pai Tepen sem bi! trikrat na dan postu nisem dobil nikdar za ka, na pustni večer je pa goi dar hotel, da bi se bil najedel cel post. Tako sem živel tri l Bil sem vedno bolj lačen R sit. Kadar je bil gospodarjev ali kaka slavnost pri fari,| pa moral nositi polno košaro ščancev v farovž; kadar smo 1 li, sem nosil klobase. V treh 1< nisem nikdar okusil piščanca, prav sem jih znosil okrog pel set fajmoštru. Teh let ne pd bim nikdar, in bilo je v tem su, ko sem doživel posebno u mivoat. Bilo je v cerkvi med 1 šo v nedeljo predpoldne. Fsji šter je ravno pridigal, ko vst kmet po imenu JFurež, dvi pest in se zažene proti priži Priskočil je mežnar in vstali drugi ter zagrabili kmeta, vprašanje, kaj hoče, je odg< ril: "Farja vržem dol". Jure! veljal za slaboumnega, tods je pametnejši kakor drugi, ravno takrat je fajmošter s zmerjal uboge kmete. Ce bi kmetje pametni, bi jih ne bil ko zmerjal. — Planancev 1 iz Dragomerja. K.T. 1 Jordan vffle. N. Y. — V gorah pri Marij! Magdaleni je župniko-.... . ■ val Tone Hribar, mož med Ionu- ^I^irJf Tl^ M-J« i' «Po«n«v»! «„ upnAtpval. smodnišnico vzdignil, napol ga je prelomilo, a pustilo gs pokonci, da izgleda kakor streha. Zgodilo se je tako, ker je bil cement pomešan s železnim! drogi JCdaj bi se kompanijs rada iz- da je delavec trpin. Ko mi je u-mrla Šest let stara deklica, sem šel do njegs. ds je opravil pogreb. Pri računanju m! je dejel: "Sedemdeset krajcarjev bo, Nace. Za manj ti nikakor ns morem govarjate m železniško lokomo-j^nAm." Pe je še dostavil: "In tivo, a krivda je nedvomno v|me|narju boš kaj plačal?" Potom. ker so biH vposleni nevedni | ^bcem, štirim fantom, sem dal detevcl. Ko sem jaz vprašal toni j ^ aedemdeset krajcarjev, in za delo, ga nisem dobil. — P* cerkovniku 16 krajcarjev, tako • 1 de me je vee pogreb stal tri gol- j dinarje petinšestdeset krajcarjev. Za koliko bi me omotsel kak VHHm-NHVBHi njem sorodnikom In prijateljem. | oderuh, pe ne vem. da je aa vedne aaapal naš mladij Po I brat mladinskega oddelka Dani- nega k> Koprivnica. Umri ja 22. apri-l variš! Povedati moram. krog sto je ranjenih. mtenta proti avetro-nem-škl uniji, ^jjfad. 18. maja. — Momčilo minister vnanjih zadev, J*' v<",,»,aj v intervjuvu z i-f^imi poročevalci, da se ^ «ntenta ns svoji konfe-W v Bukarešti odločno izre-*ot, ; r iklopšivi avetrijske ^ Nemčiji. Mala anten-jT^vs statve quo centralne ^Ka-ancije za ''»Ij«ke, popolno razorožila kc m je 'krmade v Rockford, III. — Število prebivalcev v štirinajst farmarskih okrajih v severnem Illinoisu se znižuje. Edward Koch, nadzornik števnega urada za prebivalstvo na farmah, izjavlja, da je ta pojav pripisati zboljšanim poljskim strojem in traktorjem, ki jih je vedno več v rabi pri obdelovanju polja. Stroji izpodrivajo tudi delavce na deželi. SLEDITI MORAJO MOSKVI. Waahington, D. C. (F. P.) — Združene države, Britanija in Francija bodo morale kmalu svojo obrambo slediti sovjetski Uniji in Japonski in avanzirati svoje zastopnike v Pekingu , poslanike. Tako izjavlja diplo-matični zastopnik Schurman, ki se je ravnokar umaknil iz Kita-ja. On meni, da se je strinjal, da je sovjetski poslanik postal dekan diplomatičnega zbora v Pekingu, toda to je veljalo le za socialne priredbe. potres NA FILIPINSKEM OTOČJU. Manila, Filipinsko otočje. - Uradniki vremenskega biroja poročajo, da je bil močan potres v provinci Oriental Negros, pri katere ni je deset oseb izgubilo življenje. KUKLUKSI ZANETILI GOZDNI POŽAR. Mlddletown, Conn. — Sest a-krov lepega gozda je zgorelo, ker je gorel 30 čevljev visok križ pri kukluksovskih ceremonijah. ob- Bolgarski kralj pomilostil sojence. Sofija, 18. maja. — Kralj Boris je pomHostil komuniste, ki so bili obsojeni na smrt radi eksplozije v cerkvi sv. Nedelje. Po njegovem odloku ostanejo v dosmrtnem zaporu. Vojno sodišče je medtem pripravilo smrtne obsodbe še za 69 obtožencev; med temi je tudi žena nekega višjegs uradnika. Hindenburgu so povišali plačo. Berlin, 18. maja. — Proračunski odsek nemškega parlamenta je povišal plačo predsedniku ns $45,000 letno. Poleg tega ima nemški predsednik prosto stanovanje v palači in država mu plača vse stroške, kl so v zvezi s službo, uključivši plače njegovega uradnega osobja. Feng se je vmaknil iz Pekinga. Peking, 18. maja. — Čete Feng-Ju-Hsianga, "kristjsnske-ga generala", so se včersj umaknile iz Pekinga proti severu. To je znamenje, da Feng se ne ms-|rra bojevati s Cang-Tso-Lmom, ki ee prihaja s svojo armado v Peking. '_ Ameriški kapitalist izgubil tožbo v Rnmssiji. Bukarešta, 18. maja. — Bald-win Locomotive Co.. ki je tožila rumunsko vlado za izplačilo dveh milijonov dolarjev, katere dolguje na lokomotivah, je izgubrta tožbo. Sodišče je razsodilo, ds mor. tožltelj vpoštevsU zakon moratorija, na podlagi katoreg* Rumunija ne plača dolgov se dobo pet let. Avstralci odkloni« prehlblrlje. Brisbane. Avstralija. i* maja. - Predlog ss ovadbo prohi-Mcije v .v^ralski^ Que<-n#land je b« Sjftoporsžen pri IjudAem Od tajnika 14. distrikta rudarske organizacije v Pittaburgu, Kanaas, smo sprejeli pismo, v katerem opisuje nekak pr^led razmer v premogovni industrij v Kanaasu ter o vplivu, ki ga ima 14. distrikt rudarske organizacije na industrijo, trgovino in na rudarje v splošnem. On opisuje sledeče: Pred dnevi unije in skupnega pogajanja so rudarji pri nevarnem delu odhajali v rudnike prej ko se je delal dan in is »temnih jam so se vračali, ko je že bila noč. Delali so dolge ure slabem zraku za beraško mezdo. Zapovedano jim je bilo Ži\ieti v kompanijskih hišah in barakah in svoje potrebščine so moral kupovati v kompanijskih trgovinah. Ce so njih zaslužki prekašali stroške v štacuni, so bil plačani s "seripi" in po cele mesece niso videli kovanega »ovca po celi pokrajini. Tudi niso *me-li ziniti besedice radi tehtnice, na podlagi katere so bili pUtčani. Bili so pobiti in ubiti, ne da b njih družine dobile podporo. Kaznovani in odslovljenl so bili brez vzroka; pritožbe niso poznali. S prizadevanji unije je zakonodaja sprejela postavo za nad /orovanje rudnikov, kar zagotavlja pri delu boljši zrak in varnostne odredbe za rudarje. Od škodnlnakl zakon, čeprav ni tak kakor bi moral biti, zagotavlja vsaj nekoliko protekclje za ru darja ln njega družino v slučaju poškodbe pri delu ali smrti. Polmesečni plačilni dan v gotovini je sedaj zapovedan po postavi. S skupno pogodbo med U. M. W. of A. in zvezo premogovniških podjetnikov sedaj rudsr de-a po osem ur. Po pbgodbl so zagotovljena sodišča za poravnanje sporov med družbami in u-službenci. Pogodba tudi prepoveduje družbi krivično postopanje napram rudarju, rudarji i mejo pravico vposllti Človeka za tehtanje, katerega dolžnost je nadzorovati, da so delavcem Izplačane pravične mezde na ppd agi tehtanja. .. . Gorostasna trditev, da ao ru dar j i dobro plačani, je pobita i sledečimi dejstvi: Pod sedanjo pogodbo med ru darji in operatorji — dnevni de avcl — to so možje, kl delajo pri tračnicah, vozniki in drugi oskrbovalci rudnika — prejmejo dnevno plačo po $7.50 za osem ur dela. Samo po par ljudi jc tako vposlenih v vsakem rudniku. Kopači ali možje, ki nakladajo premog, dobijo plače po $1.26 od tone. Od te vsote morajo plačati svoje stroške- jsa smodnik, vžlgalno vrv, razne druge razstrelilne priprave itd. Zalagati se morejo tudi sami z orodjem, n povprečni rudar naloži manj kakor štiri tone na dan. Industri-a nudi samo po stodvajset de-avnih dni v letu, kar je povprečno. AH nI človek, kl je zaposlen pri tako hazardnem in težkem delu, upravičen do plače, s katero se more pošteno preživljati, oblačiti in izobraziti svojo družino? Ali bi trgovci kakor občina v splošnem ne bila na dobičku, če bi prejemal) dostojno življenjsko plačo na leto? Naraščajoče zagovarjanje znižanja mezde je logično aamo s stališča povečanih dobičkov jmmI-jetnlkov. Znižanje mezde ne nudi rešitve nezaposlenosti kakor tudi ne cenejše produkcije. V dobro razviti industriji, kjer cvete konkurenca premetenih trgovcev, ne bo potem nič manj konkurence, če sa mezde znižajo. Ali bi operatorji ne tekmovali drug z drugim z znlžavenjem mezde svojim uslužbencem z namenom, da bi uspešno lahko konkurirali ln al zagotovili trg sa svoje blago, pa četudi bi delavci morali pri tem pomretl giidu radi pomanjkanja. Produkcija premoga v 14. dis-triktu rudarske organizacije je ob tem času bolj blizu normsli kakor v kateremkoli polju blta-minoznega premoga v Združen* drža veh. Produkcije je sede j ts-di večjs kakor je bils v katerem-koli letu od mi. Osemdeset odstotkov rudarjev 14. distrikta je ameriških državljanov. Pošten državljan, ki j« vodno najbolj lojalen unijaki mož. ee odWno zoperstevl vsakemu, ki skuše uničiti njegov standard življenja In varnost o* razmere v rudni- tudi moral biti podprt od vaake-g« drugega dobrega državljana. kateremu sta interes in dobrobit občine pri srcu. United Mine Workers of America točea ne vpraša po nič drugem kakor po pravici sa vzdrževanje svoje organizacije in ss »kupno pogajanje s podjetniki. V tem prizadevanju tudi čutimo, de bi morali imeti podporo od vseh dobrih državljanov. Škandalom fašistovtka nasilja w Postojno, 22. aprila. — Faši-atovski teror v Pri mor ju se v zsdnjem času ne zsdovoljuje več samo s šikanami v političnem in kulturnem življenju. Prešel je tudi na strogd gospodarsko ftiv-Ijenje jugoslovanskega prebivalstva. Kakor znano poteče 24. t. m. rok za vložitev napovedi terjatev, ki jih ima prebivalatvo v Primorju napram Avstriji is naslova,vojnih rekvizicij, vojnih dajatev, vojne odškodnine itd. Ker je sestava take napovedi se-lo težavna in se morajo seetaviti v italijanskem jeziku, so jugoslovanske politične orgsntssclje odposlale na deželo večje Število svojih zastopnikov, da pomagajo pri tem prebivelstvu. Tako je prišel v nedeljo v Ma-tenjo vas tajnik tržaškega političnega društva "Edinost" Ga-beršek. Komaj so fašisti zavohali hjegov prihod, so se pripravljali, ds bi ga napadli. Zasledo-vsli so gs z namenom, da gs pre-tepejo. Gaberšek se je ubranil fašistom šele tedaj, ko sl je iz-posloval orožniško stražo. V pondeljek pa so v Orehku napadli drugega zastopnika političnega društve "Edinost" Ladislava Ba-daliča, ko je aeetavljsl zgoraj Imenovsne napovedi. Fašiste je vodils oseba, ki se je izdajala za policijskega agenta, imela pa je legitimacijo tržaškega fašistov-akega lista "II Popolo di Trie-ste". Badaliča so toliko časa pretepali, da se Je oneevestll. Zlomili so mu tudi roko. Ko so o-rožniki prišli ns Uoe mesta, so napadalci že izginili. Badaliča so prepeljsli v Trst. rgšlstl hoče/0 preprečit/, da b Jugoslovani prišli do svoje od škodnine in si gmotno opomogli ker vedo, ds se bo gospodarsko močno prebivalstvo moglo bol, upirati njihovemu razdiralnemu delu. Med ljudatvom vlada zaradi teh dogodkov veliko razburjenje. I SO. LAWNDALg AVZ.. CHICAGO. ILLINOIS. Iivrievalni odbor: UPRAVNI OIMUtKt VlatMt Caiakar; MdprvdMdntk Andr»v VMrkk, R. F. D. f, Bos Ita, J»kMlowa, P«.; ml Uinik M«tlk«v Turk; tajnik kolnUkr«. oddtlk« BU. Novaki sl. Magsjalk Jokn Vogrlcki urednik glasila Jmšm ftavertalk. upravi!«!) (Issila Filip Oodliu. POROTNI ODSEK i VSBODNO OKROtJBi CAPA DNO OKRO&JKi Martta tikašir, prtdMdaik. Bos ITI. llarkortse. Oh los TSMfcftr., aSIT S. Rkkg*waj Avo.. CkicsRO. III.; J oko Krišmanšiš. tli 11 Do-nington, Ar*. W«st Park. Oklo; Marv Uduvlck. 2623 B. Ridgowsjr Avo^ Ckt-caio, 1U.J Joka Torčoll, Bos IS. gtrabaae. Po. BOLNIŠKI ODBBKi OSREDNJI OKROftJRt Bloo Novok. srodoodnik. NII4I B. Uwadalo Ave, ( kleogo. III. Jaoob AmkroM, Bos tM, Mooa Raa, Pa. Jooopk Zorko. RKD. t. Bos 11«. Wsst Novtoa. N-Anion Aidor. Bos 104. (iroas Komu. ss iagosspsd. Frank Khin. Bos lil, ( hi«koUs. MiaaM ss sov. sap. Jokn Golok, Bas 144, Bo«k Bpriags. ,Wyo. j Nadzorni odbor: Silili iiilk, MS Wtllow 8!.. < hlf«f». 1M.J Riokord h Ba-vsrtolk R. No. I, ltlasdslo, lil.) Frank Kaj«. IMS W. Mik BI. Cklongo, lil. Zdruiitvonl odbor: • Prodoodnlk: Prask Aloš. HM Bo. Crawford Avo* Cklcago. III.| Joško Oton. MM W. MU BI* Ckkneo, III.; Jokn Ollp, 14M Bo. Otftaa l*ark Ave* Cklcaso, UL VRHOVNI SDRAVNIKi Dr. F. J. Kam. UM Bt. Clalr An« CUrolaa*. Ik POSORI — Korrapondrnca i gUvainl odborniki, kl dolaje v uradu, se vrši tskols« V8A PISMA, Jd ss nanašajo aa poala gl pradaodalka ss aaslsvsi Pred-aodnUtT« B. N. P. J.. M8T-M Bo. Lauradalo Avo.. (kleago, III. V8B B ADR VB BOLNlfiKB PODPORB BB NABLOVRi Bolniško Ujel-štvo 8. N. P. J* M5T-M Bo. Upndal* Avo.. CkUago, IIL DBNARNB POilUATVB IN STVARI, kl aa lišsja gL Uvršsvalaoga « la Jodaolo voMo so asalevet Tsialšlvo S. N. P. J* SMMI Bo. Uwa- dalo Avo* Cklcago, III. VSB ZADKVK V SVBZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI so psšlt)aj* ss aaalov: Blaga)nlšlvo S. N. P. J* MI7-&I Bo. Ueadalo Avo* Cklcago, III. Vso pritožbo glodo aoalovanja v gL livrlovalnom odbora ss as| pošljajo Pasi Borgorfn, prodaodnlku našiarnoga odbora, 4 Ig ar Vs| prlalri aa gl. paralel odaok ss as| pošUJaJo as aiksr, Bos ITI, Barborloa. Okle. Vsi doplal la dragi splal, naananlU, ogUal, naročnina te sploh vse kav Js v itosI s glastloai Jadnota, asj so pošilja as asslovi "PR08VBTA". MIT-81 Bo. Lawndalo Avo* Cblcago. III. is sgsrsl. i Morile ftoka- ku. katere eo mu vzele dolgo vr- - ^ - sas* iaf v* Vttfi Iz JagoslavIJ« Nova afera. Beograjske "Novosti" poročajo, da pripravljajo Izveetni ljubljanski in zagrebški krogi novo afero, ki bo predmet interpelacije v skupščini. Nova afera je stična oni Thum-Tasl-sa. Gre se namreč za odprsvo sekvestra nad veleposestvi Lud berg na Hrvaškem In Mokrici na Kranjskem. Mokrice so bile, kakor vsa imetja tujih državljanov, pod sekvestrom. Na vsa dosedanja prizadevanja, da ae odpravi sekvester, niso mogli nič doseči pri vseh dosedanjih ministrstvih. V tej aferi je zainteresirano eno zagrebško podjetje in en poznan Beograjčan. Vojak oetrelll tri oficirje. V IVtrovaradinu je služIl pri voja-dh neki ernavt. Ze preje je enkrat dezertiral, vendar sa Je skesal in vrnil. Za velikonoč Je stal na straši v petrovaradlnekl trd njavi. Zvečer ob 9. uri sta prešla mimo trdnjeve dve poročnika! svojima Ženama. Zcne so Šle tm-prej, oficirja pe zadaj. Za obo-jico ee je plazil na straži stoječi ernavt in nenadoma obe uatrelil. Slučajno ss je mimo pripeljal na kolaeu en ruski polkovnik. Ar-navt nameri tudi proti temu in ga uatreli. Na strel« ste ss vrnili obo oficirski ženi, da povprašata m"š«, kaj pomeni streljanje. Na-etali pa sta na grozen prizor, karih dvajset korakov sa njima eta ežala oba mrtva, maki polkovnik v bližini tudi mrtev. Arnavt je pobegnil in se skril v bližnjih gozdovih. Neverna Igra. Dvanajstletni sinček posestnika Ferke is Hai-nice ob Drsvl Je nešel na časti vojaško petrono. s katero se j« tako dolgo igral, da je ekaptedi-raLa ter gs močno poškodovala. V liolnišnici ao mu odrezdl več prstov ns deanl roki. Isssljeveaje is fNevealje w L lf24. Iz Slovenija ee je e letu 1924 izselilo 444 moških la du Jih Je bilo 56 kvalificiranih in 199 nekvelificirsnlh delavcev, 844 poljedelcev, 12 prostih poklicev In 58 je bilo Izseljencev brez poklica (otroci in lene). Starih je bilo 66 izpod 18 let, 855 od 18 do 80, 224 od 30 do 50 let in 19 preko 50 let. Izselilo se jih *Jo 282 v Združene države, 206 v Kanado, 1 v Avstralijo, 1 v Novo Zslsndljo, 67 v Argen-ttnijo, 16 v Brazilijo, 8 v Chlle, 78 v Uruguay ln 15 v druge ameriške države. Za prekomorsko vožnjo §e jih je ukrcalo največ v Cherbourg (235). Antverp (118), Hamburg (02) ln Havre (78). Kaj pomeni za Slovesljo nov davek na ssslužek telesnih de-laveer? Kako težko breme pomeni nov dsvek zs delsvce, dokszu-je proračun ministra sa finsnpe, ki domnevs, do mu bo ta davek donesel v celoti 60 milijonov dinarjev, od katerih bo samo Slovenija plsčals 12 milijonov, to je ono petino. Ds se temu neso-cijalnemu davku upirsjo ne ss mo delsvci, smi>sk tudi gospo-darjl, Js čisto razumljivo. Vrednost denarja. Za 100 Din se dobi 8.80 švicarskih frankov, 81 frsneoskih frankov, 39 Jtali janskih lir, 115,000 avstrijskih kron (11.5 avstrijskih šilingov, 1 svstr. šiling Je 10,000 svstrlj skih kron), 54 čeških kron. Zs 1 dolar se plača 62 dinarjev. SKZNAM PRIRRDB BLOVRNSKIH ORGANIZACIJ V CH1CAGU. Drullvo It 1, S8PS.—Piknik v ss-daljo u. Janljs, aa SUslasrjovsm vrtu v Wlllow Bprlsgs, III. . Drultvo Zvon, it. 70, JNKJ.-Ptk-nlk v nodoljo M. junija, v Hummli, III. Zvoss alovossklh orgaatsaoU.—Piknik v aoboto 4. julija, ns SUsInarJo-vam vrtu v Willow Sprlngs, III, Drultvo Nada It. 101, 8NPJ,— Plaana voaollcs v soboto I. oktobra, v dvorani SNPJ. 0 x PRODA 8E dobro Idoča grocerlja s poslopjem vred, petaobna hiša, klst in gsraža ss dvs avtomobila. Ogla-alte s« pri Isstnlku ns: 5408 W. 24th Street, Cicero, IIL— (Adv.) nenavadno mkzlo vkkmk. ,( Chiesgo.—Vroči dnevi v aprl lu so zdaj maščujejo. Zo, per tednov je po vs<*m centralnem delu Združenih držav nenšvad-no hladno vreme. Zadnja n^lelja je bila v Chlcegu najmrzlejši 17. maj v mnogih letih. Temporatu re je padla na 41, kar Je 1$ sto-plnj pod normalo 17. maja; nor malna temperatura za ta čas je 59. V pondeljek zjutraj Je pa abuiapobelila vee nižine v čikaš-ki okolici in naredila je precej Škode. Debela »lana je zadnje dni naredila veliko škodo po Wls-conslnu, Severni In Južni Da koti In Mlnnesoti. n VrenKmakl prerok pravi, da se vreme vsak čas popravi in tem pareturs se morda že danes d vi gne na normalno stopinjo. izvoz olja iz ktlhijk nakaATa. Waahlngtoa. D. C. — Izvos oljs iz sovjetske Kusija se Je skoraj podvojit od zadnjags hrta. Uko poročs ruski informseijskl biro j. Rtrojl. ki so jih montirali zadnje dni, so stali okrog enoga mlljona dolarjev. Zdaj pa pokia-dajo nov dljovod od Kaspiškega Ornega morja, da Batom in Reku. FARMA NA PRODAJ. Proda se 40 akrov farma, 20 akrov Je oranega, 3Vk akra Je sa-aejano z ječmenom. Na ti farmi raste vse. Stirisobna hiša 26g24, štala za šlvino in za seno, ter kokošnjak. Dobra voda. Se nahaja poleg dobre ceste. PoslopJs so nova. Pet milj od mesta. Za |M)jasnila so obrnlta na naslov: Rudolph D. Gruden, P. O. Bok 885, Chisholm, Minn.—(Adv.) lARočNiKi mm Znsmenje (April 80^1925) pomeni, dR vrbi Jo nsročahiB poUkU I« , dsn. PoooviU Jo prsvotRsno, dR vrri listo n« nstovimo. Ako listo m prejmeta, Je mofofe vstof-IJen, ker nI bil plnten. Ako Jr list plRtai In f• m prejmete, Je moftfte vftov-Ijen vsled nspstoegs RRslo-vr, pišite nRm doplenlee In nRvedlto stori In novi nn-slov. Naši zBstopnlkl so vsMrv-fttvenl tajniki In drafTnn-stopnlkl, pri ksterlh lahko plR&to nRrofolno. UM in er pol leto pn $UQ. Clnnl S. N. P. I. plafttfo m pol leto «1.90 In sr celo leto 13 J0, Zn mesto chierfo kš 01-m leto M J0t pel leto $8.26, sn flnne $6 JO. Ze Evropo stone br pol lo- Tednik stone br ] 11.70. Clnnl doplnlnjn 50c er poštnino. NnroČnlno Inkkn MU en-ml pepele ne neele^i uPBAvmarvo PROSVETA1 Prvi papir i« dokaz • za-koatttm Uvaiji v L t Važna odločba federalnega sodišča v Detroit«. Za inozemce, stanujoče v De-troitu (oziroma v delokrogu o-krajnega federalnega aodižča za vzhodni michiganaki okraj), ki hočejo dobiti "prvi papir", ne bo več treba spričevala o prihodu, da se dokaže zakonitost njihovega bivanja v Združenih državah. Tako je namreč razsodil federalni sodnik Tuttle v Detroitu. Od meseca avgusta lanskega leta naprej se namreč onim ino-zemcem, ki so prižli v Združene države po 8. juniju 1921 in želijo podati izjavo, ds hočejo postati ameriški državljani, izda "prvi papir" le tedaj, ko se zanje dobi spričevalo o prihodii (certificate of arrlval). Ker pa to spričevalo morejo dobiti le oni, ki so bili zakonito pripuščeni v Združene države, je za one, kl se nahajajo nepostavnim potom v tej deželi, postalo zato nemogoče dobiti prvi državljanski papir. Kadar se kdo prijavi za prvi papir, ga torej ne dobi več takoj, marveč mora čakati, dokler mu oblasti priskrbijo spričevalo o prihodu. Tedaj ga obvestijo, naj pride v sodno pisarno in poda predpisano Izjavo. Mine torej precej časa med prvo prijavo in dobivanjem prvega pajdrja. Za one, ki so prišli pred dnem S. julija 1921, je ostalo pri starem in dobivajo prvi papir takoj. To novo postopanje glade prvega državljanskega papirja se naslanja na odredbo tajnika za delo In se klerkt naturalizscij-skih sodišč po vsej deželi ravnajo po njem — razun v onih malo okrajih, kjer so sodišča izrekla, da ta odredba ni vpravišena po zakonu. Najnovejša sodnijska odločba proti pravoveljavnosti te odredbe, je gori omenjena rassodbs federalnega sodnika J* Tuttleja v Detroitu. Neki Italijan, z imenom Pietro Mollica, se je obrnil na federalno sodišče in zsprosil zs vvrit of msndsmus (ukaz višjega sodišča ns nižje sodišče ali javne uradnike, naj storijo gotov čin), s ksterim naj se naloži klerku naturalizacijskega sodišča, da takoj in brez potrebe spričevala o prihodu sprejme njegovo "izjavo o namenu" in izda prvi papir. V peticiji je do-tičnik navedel, da zakon od njega ne zahteva, da mora predloži- ^DJMBtJBk ti spričevala o prihodu, mu izda prvi papir. Izjavil je tudi, da bi moral čakati nekoliko mesecev, predno mu priskrbijo spričevalo o prihodu, in ds tak odlog hi mu prinesel škodo. Kajti v njegovi službi zahtevajo, da ima prvi papir, in zato mu utegne tak odlog spraviti v nevarnost njegov položaj. Zato je mollica zaprosil sodišče, naj ukaže klerku naturalizacijskega sodišča, da sprejme takoj njegovo izjavo o namenu glede državljanstva, kakor to zakon veleva. Sodnik Tuttle je v obrszlože-vanju svoje sodbe navedel določbe naturalizacijskega zakona in je pri tem poetavil vprašanje: Ali je imel department pravico izdati tako odredbo? Po zakonu — je izrekel sodnik — ima eksekutive pravico, ako jo je kongres upravičil, da izda izvršilne odredbe, ki so potrebne za praktično izvajanje kake postave, ali take odredbe so le administrativne in se tičejo le uveljavljanja zakona. Nikakor pa nima ekse-kutivna oblast prsvice — bodisi z dovoljenjem kongres^ ali brez istega — izdajati odredbe, ki U majo značaj dodatka, omejitve ali spremembe kake postave, kajti to bi pomenjalo dovoljevati eksekutivni oblasti, da si prisvo- ŽRTVE Povest. Spisal Fr. Serafia. (Dkljc.) Kakor Mica so na dan volitve obdeloVale tudi druge žene svoje može, ki niso bili ns župnikov! strani. Zakaj so se razvnemale vse žene brez razločka za župnika, ni vedel povedati nihče prav, dasi so domnevali njegovi nasprotniki to in ono. Nekoliko je pripomoglo k Umu vsekakor to, da je župnik že nekaj nedelj pred volitvami po vsaki pridigi s prlžnice molil očenaŠ in češčenomarljo za srečen izid bližajočih se občinskih volitev. Kakšen izid je smatral župnik za srečen, ni povedal, a uganiti ni bilo težko. Župnikove nasprotnike pa je to, da je celo v cerkvi agitoval za svojo stranko, podžigalo le še k večjemu odporu. Zato so se že dolgo vestno pripravljali na volilni boj. ^ Eden tistih, ki so hoteli za vsako ceno izriniti takozvano klerikalno stranko iz občinskega odbora, je bil Tomaž. K odločilnim liberalcem se je prišteval zdaj tudi načelnik gasilcev, Baston. Poprej niti slutil ni, da se ločijo ljudje na svetu tudi v liberalce in klerikalce, a to, da je bil župnik s svojo "družbo treznih" skoro uničil gasilno društvo, gs je nspotilo, ds se je začel baviti tudi on s politiko. In ko je bil malce doznal, kaj je umeti pod liberalcem ln kaj pod klerikalcem, se je z nemallm ponosom proglasil za liberalca. Zabavljal Je na župnika, kjer je mogel. Zlasti če je bil v uniformi, se je širokoustll ter se tolkel po prsih, češ, da Je on tudi še nekaj, a ne samo župnik. Na liberalni strsni je bil tudi učitelj. Z Ba- * stonom sta bila prijatelje, odkar ju je bil župnik skoro razžalil s tem, da ju ni bil povabil na obed ob svoji instalaciji. In zdaj je bilo tem manj vzroka, da bi se bilo pojavilo med njima prejšnje nasprotstvo, ker se je bil učitelj med tem oženil. Bilo se mu je hkratu prikazalo dekle, kl gs ni bilo samo omamilo, ampak je bilo tudi pripravljeno vzeti ga. On pa je radostnega sroa pozabil priliko ter odpeljal na dom nevesto in ž njo 6000 kron dote . , . No ps tudi Baston je bil na tem, da uklSni vrat v zakonski jarem, akoravno je imel še nekatere pomisleke in se ni mogel odločiti tako naglo, kakor se je bil učitelj. Pri takih okolnostih se ni bilo čuditi, da se učitelj in Baston nista več gledala tako pisano kakor v onih časih, ko sta Ae "tekmovala pri dekletih, ln ds sta spadala zdaj k eni in isti politični stranki. Toda učitelj si ni upal tako na dan kakor Baaton. Spisal jo pač semintja daljši in krajši dopis za kak liberalen časnik proti župniku in njegovim pristašem, a da bi bil nastopil naravnost odkrito zoper župnika, toliko ni bil pogumen. Tudi na volišče ga ni bilo tistega dne. "2e opravite tudi brez mene!" je rekel Bastonu, kl ga je prišel nagovarjat, da bi prišel volit. "Jas nisem prost, kakor ste vi drugi, in otroke imam pod seboj liberalnih in klerikalnih staršev. Ne smem torej, kakor bi hotel!" Ko |>a je Baston le silil vanj, je obljubil, da pride, če bi imela biti zaviana zmaga od njegovega glasu. Volilna soba je bila že pred naimvedano uro natlačeno polna. Videlo ae je precej v začetku, da bo volilna l»orl>a huda. straatna. Ob 9. url je priAel odposlanec okrajnega glavarstva. Precej nato se Je ustanovila volilna komisija, pri kateri je pokazal klerikalni župan svojo moč, pa tudi printranost s tem, da je pritegnil k njej aamo svoje pristaše. A nasprotniki so mu bili le hvaležni za to, ker jim je ostalo tako več moči za agitacijo... Predsednik volilne komisije*je prečital nato ono zakonito določilo, katero prečitati veleva fi 22. občinnkega volilnega reda, ter je opozoril v zmislu tega paragrafa navzoče volilce, da naj volijo brez vsakega samopridnega namenu in tako, kakor mislijo, da bo za občino najkoristnejše. Zahtevi zakona je bilo na U način zado-ščeno, a za koriat občine se nI brigal v tem tre-notku nihče, in prav nihče si ni Izpraševal vesti glede tega. kar je nameraval storiti... Odločevalo je edino le straakarstvo, ia nihče se ni vprašal o tem, kakšen je mož, kateremu odda svoj glas. Eni stranki ko drugi je šlo edino za to, da prekosi in premaga drugo. V to je bilo vssko sredstvo dobro. Tudi v Poljane je bilo že prodrlo prepričanje, da nima politika z moralo ničesar opraviti, da je v politiki dovoljeno vse, ln da se sme uporabljati vsako Še tako grdo orožje, če gre za to, da se ugonobi politični nasprotnik. Zvijača, laž in sleparije so se uporabljale na tej in na oni strani z največjo virtupz-nostjo... Toda kmalu se je pokazalo, da klerikalna stranka nadkriljuje liberalno, da je bolj pripravljena, bolje organ izovana. Tudi Župnik je bil izumil nekaj, kar naj bi bilo njegovi strsnki pripomoglo v skrajni sili do zmsge. Naročil je bil cerkovniku, da naj čaka od enajste ure naprej v zvoniku. — "Kadar dam znamenje z robcem", mu je rekel, "porini uro naprej I" Mož se je motil, ker je menil, da/ae občinske volitve končujejo ob določeni uri, kakor nekatere druge. A dasi je bila njegova Odredba brez hasni, je vendar pokazal s tem svojo dobro voljo in svojo bistroumnost... / Prekosil ps ga je Dolfe, Županov sin, ko'je hotel rešiti čast sebi in očetu. Poljane sameflfeže v ravnini, a občina je razprostrta, in spadir k njej tudi mnogo gorjancev. Na te je stavil Dolfe svoje nade. Celih štirinajst dni pred volitvi-jo je lazil občinski sluga po hribih in jarkih okrog najbolj oddaljenih naselbinah ter oddajal vabila za volitev. Na vabila je bila zažugana občutna globa vsakemu, ki bi ga ne bilo k'VO-litvl, a vse hujše še je slikal posledice take malomarnosti občinski slugs ustno. Vsak voliler je dobil obenem Jistič, na katerem so bili zapisani možjs, katere je bilo treba voliti. , In tako se je zgodilo, da so se videli na dan volitve v Poljanah ljudje, ki po celo leto niso prišli k msši, ljudje, ki so, stopivši v volilno sobo upogniN kolens, tolkli se na kolena in pre-križavali se, kakor bi bili v cerkvi, ljudje, ki niti najmanjšega pojma imeli niso o tem, kaj se vrši. Bili so neumni in sajasti obrazi vmršenih las, kl so plašno zrli okrog sebe, in katerim se je zadregs od daleč poznala. In vendar, kaka dis-cipllnat... Stali so ti zagorel trdno, nepren^ič-no, kakor bi bili iz kamena, in vsak je držal v rok! list s klerikalnimi kandidati. In prav vsak, ki js prišel na vrsto, je rekel s trdnim, odločnim glasom: "Le-te volim, ki so tukaj zapisa- ni.." i Liberalci so strmeli onemogli in rttso vedeli, ne kako ne kaj. "Vraga, odkod so se pa ti vzeli?" so vzdihovali, in bralo se jim je na obrazih, da smatrajo svojo stvar za izgubljeno, dbčim so se klerikalci poredno muzali. Le Tomaž ni tako hitro obupal. Povpraševal je tako dolgo, dokler ni ddgnal, kaj se je bilo zgodilo. Ko je svojim somišljenikom razodel, kakega sleparstva se je poslužlla nasprotna stranka, so hoteli ti takoj zagnati hrup. A Tomaž jih potolaži rekoč: * "To bi bilo nespametno!... Volitev ovrfe-mo radi tega tudi pozneje lahko, če bodo neugodna za nas... Poskusiti pa treba prej, če se ne da stvar zasukati tako. da bo nam na koriat. Jaz bi rekel, da je najboljše, da napišemo hitro na listke imena naših kandidatov, pa Jih zamenjamo onim. Bojazljivi In brez prepričanja, kakor so, se ne bodo temu kar nič ustavljali!..." > . Ta predlog je bil tako praktičen, da so se takoj vsi strinjali ž njim. in šli so brez odlaga na delo. Ker so bili na liberalni strani vsi kolj inteligentni ljudje, tako slasti tudi trgovci, ki so bili umi v pisanju, je bilo kmalu napisanih vse polno listkov s imeni liberalnih kandidatov. Treba jih je bilo le še zamenjati. To pa je šlo kaj lahko. Nevednim gorjanakim volilesm Je bilo popolnoma vse eno, kaka imena so imeli napiaana na papirju, in kakor ao molili prej tia listke, ki jim Jih je bil prinesel občinski sluga, tako so molili zdaj te, ki jim jih je bila vsilila liberalna stranka. Zdaj pa so delali klerikalci dolge obraze. Dolfe. ki je bil tudi na volišču, je hotel nekaj proteatovati, a Tomaž je stopil predenj ter mu rekel: "C« nisi precej tiho, te ovadim f... Ze veš, kaj si sakrivil s onimi vabili!..." Dolfe se je ustrašil in odšel. UMI* ji pravice zakonodajne oblasti. Vsled tega je sodnik prišel do zaključka, da sporna odredba delavskega departmenta ni vpravi-čena — sploh ne da nI to nikaka odredba — marveč da je to poskus zakonodaje in kot tak presega oblast departmenta in je /a to neveljavna. Sodnik je ugodil prošnji za mandamus. Na podlagi tega se odredba tajnika za delo ne sme izvrševati v delokrogu njegovega sodišča. Vsled tega klerki naturalizacij skih sodišč v tem o-kraju bodo sprejemali izjave namere (prve papirje), ne da bi zahtevali, da se mora prosilec izkazati s spričevalom o prihodu. —F. L. L S. 1» MAJJL Vse take in podobne pojave, ki nastanejo na zgoraj popisani način, združujemo pod imenom fa-ta morgana. Fatamorgana Fata morgana se pojavlja po večini le v vročih krajih, ali po-grešeno je mnenje, da jo je opažati le v puščavi. Nasprotno, Je večkrat so listi pisali, da so jo nekateri opazovalci videli tudi v naših legah. Ključ do razlage te-ga nad vse interesantnega naravnega pojava nam da optični fenomen refrakcije, ki nastopi, kadar potopimo kak predmet v vodo. Ako dospe svetlobni žarek v poševni smeri do površine vo- mom in Ruprechtom, s kronsko Kaj snujejo monarhisti? — Londonsko založništvo Evelyn Nash in GraysOh je pravkar dalo na svetlo senzacijonalno knjigo "Povratek kraljev". O tem delu piše danes tisk križem sveta. Pisec knjige, ki je označil svoje ime s psevdonimom "X 7", je baje nemški aristokrst ter je bil med vojno v službi tajne nemške policije. Ta X 7 trdi, da stremi akcija Hohenzollerncev in Habsburgovcev dosledno za vzpostavitev monarhij na srednjeevropskem ozemlju. Dobro izdelan načrt akcije daje sedaj komunistom potuho, da se razpasejo njihOve ideje. Ko bo boljše viški pokret v vseh. deželah dovolj močan, tedaj se bodo pojavili glasniki svete alijanse zoper boljševizem. To bodo zastopniki vladarskih hiš, katere je razrušila svetovna vojna. Pisec naše knjige se je o tej stvari ponovno razgovarjal z Wittel-bachovci in Hohenzollernci, s cesarico Žito, s kronprincem Vilje- ste se ne bom dvobojeval. Snu trajte zato, da sem Vam odsekal uho." Piamo je nosilo podpii T zvanega politika. g School se je nasmejal od a*a in je nasprotniku poslal lUt i to-le vsebino: ^ "Velecenjeni gospod nasprotniki Zahvaljujem se Vam, da 8te mi odsekali uho brez bolečine Vračam Vam ljubezen za ljube! zen in pošiljam v Vašo giaVo šest krogel. S tem Vas smatram za mrtvega. Priporočam se ya. šemu cenjenemu mrtvemu trul plu in beležim z odličnim spofito. vanjem!" Sledi podpis. ■ Treba že nečj, da je ta dvoboj duhovito izvojevan, kakor je kaj takega mogoče samo med Fran-cozi. ; - •» časopis za berače. V Parizu j« pričel izhajati časopis za bera. če. Vsebina obstoji večinoma iz seznamov prilik za beračenje. Vse važnejše poroke, krsti, za! roke, semnji, zabave itd. so v listu skrbno napovedane. Liatnu. di tudi praktična navodila, mig. ljaje in svarila. Stalnim narod-nikom nudi uprava direktna na-, znanila o dobrotnikih, dobrodel-nih društvih in zavodih in sploh vse, kar spada v beraško stroko. de, izpremeni svojo smer in sicer I princeso Cecilijo, z Ludendor tako, da se približa navpičnici. ffom |n Seiplom. Zarotniki ima- Ta pojav nastopi tedaj vedno, kadar preide svetlobni žarek iz manj gostega sredstva (zrak) v gostejše sredstvo (vods) v poševni smeri. Isto se dogaja, kadar prodre svetlobni žarek, prihajajoč n. pr. s kake zvezde, skozi različne plasti naše atmosfere, ki se, kakor znano, zgo-ščuje, čimbolj se bližamo zemeljskemu površju, in obratno. Žarek se ukrivi in njegova smer postaja vedno bolj in bolj navpična. Opazovalec, ki zre z zemeljske površine proti nebu, misli seveda, da se zvezda nahaja v podaljšku žarka, ki je dospel v njegovo oko (t. j. odklonjenega žarka) in vsled tega vidi zvezdo višje na horizontu kakor je v resnici. Ce opazujemo solnce v trenutku, ko zahaja, se moramo torej zavedati, da se solnce nič več ne nahaja na tistem mestu, kakor ga vidi naše oko, marveč je solnce že par minut poprej zašlo in mi ga vidimo le zato, ker se njegovi žarki, ki morajo prodreti različne goste plasti zemeljskega ozračja, ukrivijo. Ta uvod je bil potreben, da bomo mogli razumeti fato mor-gano. Nad široko planjavo (pustinjo ali morjem), na katepo pripeka solnce, se zrsk tako segreje, da postane znatno redkej ši kakor v višjih plasteh atmo-sfere. Pred seboj imamo torej slučaj, da se zračne plasti tembolj zgoščajo, čimbolj se dvigamo v višave, in ne, kakor običaj no, obratno. Tako se zgodi, da se nekateri svetlobni žarki, ki pri hajajo od točke A nad horizontom, upognejo proti zenitu in ne proti zemlji. Opazovalec, ki stoji v točki O, bo videl točko A v smeri* črtane linije O A, torej ne nad horizontom, ampak na zem Iji. Ce predstavljs točka A kos neba, bo opazovalec s čudom za-zrl na zemlji nebo, nad njim pa drevje in obronke horizonta, ki se nsvidez dvigajo iznad modrikaste vodne gladine. Na ta način so se tudi pojavila iluzorna jezera, ki so Napoleonove vojake v Egiptu zopet ohrab-rila, ko so trpeli na neaysni žeji. jo namen, posaditi najstarejšega sina pruskega kronprinca na pruski prestol, s čemer baje soglašajo tudi Francozi. Potem se bodo vzpostavile nemške kraljevine. Oton Habsburški postane madžarski kralj, princ Sikst Parmski ps sspirira na prestol v poljski državi. Francozi bodo to idejo baje podpirali. Glava te akcije je nemška kronska pricesa Cecilija, vešča spletkarka v monarhističnih zadevah. Ona hoče imeti kralje v Budimpešti, v Monakovem in v Hannoveru. Cecilija je nasprotnica ekskajzerja Viljema. Zato je podpirala idejo povratka prestolonaslednika v Nemčijo, samo da ga odtegne pogubnemu vpli vu očeta v Doornu. Ludendorff je še vedno cesarjev zaveznik. Viljem se baje ne želi vrniti na prestol, toda njegova žena bi si vendarle rada posadila nemško krono na glavo. Princezinja Her-mjna je po sodbi X 7 glavna posredovalka med pregnanim cesarjem in med nemškimi monarhisti. Od nje je princ Ruprecht baje doznal, da Poincare ne nasprotuje obnovitvi nemškegs cesarstva in da bo to misel po možnosti celo podpiral. Izjave nemškega aristokrata, katerega ime se drži v najstrožji tajnosti, so napravile na javnost evropskih velesil velikanski vtis. Nemški tisk zavrača njegove trditve, češ da so izmišljene in brez podlage, toda to ne more zmanjšati senzacije, katero je vzbudila knjiga že ko j prvi dan, do je prišla v prodajo. Papirnati dvoboj. — Francoski pisatelj Aurelien Scholl se je pred kratkim narogal v pariškem "Figam" nekemu politiku. Bil je u ver jen, da bo s svojim obnašanjem izzval naaprotnikov poziv na dvoboj. Toda prič ni hotelo biti od nikoder. Naveličal se je čakanja in je napisal drugi članek, v katerem je označil politika za figovca. Toda prič za dvobojevanje zopet ni hotelo biti. Mesto prič je prejel pismo naslednje vsebine: "Gospod! Z banditom vaše vr- • Italijanska nesramnost. V Gorico in Trst so povabili ljubljanskega univerzitetnega profesorja Vehra, da obdrži nekaj čisto filozofičnih predavanj. Italijanska vlada je dala za ta predavanja potrebna dovoljenja. To ni bilo po volji tržaškim fašistom in na ljubo tem je italijanska vlada zagrešila nečuven kulturen škandal. Prof. Vebra so aretirali in ga vrgli v ječo kot kakega razbojnika. Na celem svetu se ni zgodilo to, da bi univerzitetnega profesorja radi znanstvenih predavanj preganjali. Prof. Vebra so Italijani po silnem mučenju poslali po "šub" v Ljubljano. Nad tem nekulturnim postopanjem italijanske oblasti se zgraža cel svet. RAD BI IZVEDEL sa Marijo Morel, preje se je pisala funa doma iz Gradišča pri Vipavi sedaj nahajajoča se nekje v W. Va. Iščem jo radi njene matere v stari domovini. Cenjene rojake v W. Va. prosim ie kdo ve za njen naslov naj mi to naznani, ali če ona sama te vrstice čita naj se javi nemudoma na moj naslov: Joseph Fer-jančič, 1109 Norwod Rd. Cleve-land, Ohio. (Adv.) NA PRODAJ je dobroidoča grocerija na dobrem kraju. Najemnina je po ceni in prodaja v gotovini. Proda se po ceni, pridite tskoj in vprašajte na: 1934 So. Racine ave., Chicago, 111. (Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO PITO, PlSl PO NASE PRODUKTE. Imamo v salogl slad, hsMlj, sladkor in vse drug« potrebščin«. Poskusit« in se prepričajte, da je doma pri na* kuhani vsdno le najboljši In ssjos-nejši. Groeerijam, sladčičarjam in v prodajaln« šeleznine damo primer« po-pust pri večjih naročilih. PišiU H informacij« na: FRANK OGLAR, S4S1 Superter A vase. Clev«I«ad. & TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO SPREMEMBO. DANES sodi mlada !«na v kakteji te Isgteds M kakšna razvalina. Trpefe od glavobola, kateri ji j« izčrpal vso moč, ss odloči nabaviti si Trtecrj«™ graako vino — te Vsssls PRIHODNJI dan j« popolnoma j« te sadovoljna, ksr vs Trtevjevo grenko vino dokaj« j« Isgtoll« DAN RS j« soprog odšel s .doma s«lo slabe volj« Po prečuti noči, ss j« vs«d«l k aajuteek« krm teka do j«dit izmučen in utrujan. Domov gradoč j« kupil Trinerjevo grenko vteo — te PRIHODNJI dan j« zapustil dom pola nov« moči la šivljaaja: njegova soproga la otrok s« vaaelita te izpretnemb«, katero j« povsročilo Trinerjavo grenko vteo. Trln«r>«To grenko vteo j« zdravilo, katere rabite ako trpite na saprtja. slabi prsbavi, do Jedi, gtsrobg)«. nemirnemu ■ panja la poamajkaaja SSOČL-Vam isčisti šelodae te drobovR •k^pitlvf« in pomaga ledvicam te jrtraaa, da kolj« d«luJ«Jo. Spremeni vas tek«, da ss počutite, UST\ 91 ^ ■krivnoot. Sestavljeno jo te eaaeara sagrada, tek* . ateie te drugik odvajalnih telišč. ter nad tri tete starega kalifom, j ike«W vina. kar napravi Tltei**" V tek« tetTjs te sdnSte prilj.W * •domačfo v tisoč te tisočih domovik širom ISnišilk drftav te Ceaada. Ak« vam vaš lekarnar aR trge«« AVrT cIiICACo! Uf ^ *** JOSEPH TRINER COMPAMT, ISSS-41 Se. AfBLA*®