Naša gospodarska oraauizacij^. UČITELJSKI GROBOVI IN — DOMOVI Čudna kombinacija naslova članku za stanovski list. O grobovih se piše vendar jeseni takole okrog Vseh svetih; ne pa sedaj^ ko se narava prebuja in odeva v najlepše svoje svatovsko oblačilo! Pa naši domovi, za katere zbiramo kamenčke že toliko let, da jih dočakamo! Enega smo že dočakali, za drugega pa se že vidijo obrisi. Tudi drugi je filižje, nego si marsikdo misli. Saj tudi v prvega niso verjeli. In vendar se je dvignil kar nepričakovano in v nemalo presenečenje vsem malovernim. Tudi Ljubljana ne bo zaostala za Mariborom. A kljub temu: grobovi in — domovi? Smrt in življenje. Za filozofa sta sicer tudi ta dva pojma združljiva, a za realno misleče navadne Ijudi. .kakor smo mi, nika'kor ne. Zivljenje in smrt, to bi še nekako šlo. Obratno pa nikakor ne. In vendar. Pa poslušajte resnično zgodbo: Nedavno me obišče tovariš upokojenec zdrav in čvrst, četudi ima že šest križev. Pa mi stavi to-le nenavadno ponudbo: On izplača Učit. domu v Mariboru takoj 1000 Din ter se zaveže, da mu voli v oporoki še 1000 Din. UD pa prevzame nalogo, da skrbi in neguje grob njegovih že pokojnih svojcev — ne njegovega — do 1. 1951. To nalogo pa prevzame UD še-le po njegovi oziroma njegove žene smrti, če bi ga preživda. Zakaj, dokler sama živita, bosta tudi sama oskrbovala grob dragih rajnkih. Vse to se vnese v pismeno pogodbo, v kateri se tudi navede, katera dela mora oskrbovati UD. Namreč vsako spomlad grob osnažiti, in o Vseh svetih prižgati na grobu nekaj lučic ter položiti nanj šopek cvetja. Ta zamisel mi je vedno bolj ugajala, čimdalje sem razmišljal o njej Glej, sama sta z ženko. Grob rajrikih negujeta že nekaj let z velJko ljubeznijo. Če ju Bog pokliče k sebi nekega dne, kdo bo potem skrbel za ta grob? Ožjih svojcev nimata. Pa tudi, če bi jih imela. Lahko bi se iz tega kraja odselili, lahko tudi v kraju samem na grob pozabili. Sorodniki? Ej, ti se bolj brigajo za žive, če imajo kaj pod palcem. Na mrtve kmalu pozabijo. Tako je pač na svetu. Pa 'kako bo ravno UD prevzel to skrb? Saj grob vendar ni v Mariboru, ampak zunaj na deželi? — Tudi to ni tako težko in neizvedljivo, kakor se kaže na prvi pogled. Učiteljstvo bo imelo gotovo z UD odslej še tesnejše stike, nego jih je imelo doslej. Kar naroči upravitelju ali pa komu drugemu izmed učiteljstva, kjer se nahaja dotični grob, pa tam dobijo nekoga, ki bo vse to opravil. Stroške za to delo pa poravna UD iz obresti glavnice. In tako bo dostojen mrtvih, ki v njem počivajo, dostojen pa tudi živih, ki zanj skrbijo. Seveda sva s tovarišem takoj napravila pismen medsebojen dogovor kar v dveh izvodrh. Razšla sva se oba zadovoljna. On je bil rešen moreče skrbi, kako bo z grobovi njegovih rajnih po njegovi smrti. Jaz pa veseO: originalne ideje ter znatnega prispevka za UD. Tako dogodek, ki sem ga pred kratkim resnično doživel. To je bil prvi korak. Jaz bi napravil še drugega. Na podoben način bi lahko poskrbeli ne samo za grobove že umrlih svojcev, ampak tudi za lastne. Marsikoga skrbi na stare dni, kako in kam ga bodo spravili; kdo bo skrbel za njihovo zadnje počivališee in koliko časa. Vse to bi lahko prevzela naša domova, čeprav nista in tudi nikoli ne bosta — pogrebno društvo. Učiteljski grobovi — zlasti starejši — pa navadno nn delajo našemu stanu posebne časti. Često so v takem stanju, da daleko zaostajajo za drugimi povprečnimi. Saj ni potrebno ravno draaih spomenikov. Čemu neki? A grob naj bi bil vsaj oskrbovan in negovan, dq. bi ne delal sramote — živim. Tudl učiteljski grobovi naj bi ne bili — zadnji. Ali bo našel moj dobri tovariš upokojenec mcd nami kaj posnemovalcev in posnemovalk? Upam, da ne bo ostal sam samcat. —ski. —g Za opremo Učit. domu v Mariboru so darovali: Ciril in Marica Hočevar 100 Din, Anton Ogorelc 50 Din, na prediog tov. Mešička jc zbral krožek upok. učiteljstva v Mariboru na svojem sestanku dne 12. t. m. znesek 313 Din. — Naj bi sledili tem vrlim darovalcem še drugi! Zakaj oprema našega doma bo stala okrog 100.000 Din. UD pa ima sedaj komaj šele tretjino tega zneska v gotovini.