Poštnina plačana v gotovini Leto XIX., št. 78 LJubljana, nedelja J. aprila 1938 Cena 2 Din Upravnistvo Ljubljana Knafljeva & - Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125 3126. Inseraml oddelek: LJubljana, ßelen-burgova ul - Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. - Telefon št 190. Računi Drl pošt ček zavodih: LJubljana št 11842, Praga čdslo 78 ISO Wien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—s Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 3123, 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. 5$ let bolniškega Letos dne 30. marca je minilo polnih petdeset let od uveljavljenja avstrijskega zakona o obveznem bolniškem zavarovanju delavcev. Gotovo je ta datum tudi za našo slovensko socialno kulturo in gospodarski razmah zelo važen jubilej. Avstrijski zakon je v jugoslovenskih pokrajinah z malimi spremembami veljal do leta 1922., ko je bil izdan enoten jugoslovenski zakon o zavarovanju delavcev, v katerem je urejeno zavarovanje za slučaj bolezni, nezgod, onemoglosti, starosti in smrti Iz malega in skromnega zma je v desetletjih zrastlo ogromno delo. Danes socialno in gospodarsko ustvarjanje brez socialnega zavarovanja ni več mogoče. Preskrba in zaščita delovnega človeka v primeru nesposobnosti za pridobitno delo je postala vsenarodna kulturna potreba, najjačji steber socialnega miru in družabnega reda. Državna socialna politika bi bila brez vsestransko izgrajene stavbe socialnega zavarovanja v vseh udih hroma, pritlikava in neučinkovita. Ideja socialnega zavarovanja je zmagala v vsem kulturnem svetu. Osvojila je tudi one države, ki po svoji socialno-gospodarski strukturi in politični miselnosti socialnemu zavarovanju dolgo niso bile naklonjene in so hodile posebna pota gospodarske zaščite delovnega človeka, kakor sta bili n. pr. Francija in Ze-dinjene države. Spori okoli osnovnih načel zaščite delovnega človeka v primerih telesne nesposobnosti za delo so v glavnih črtah zaključeni ter je zakonodaja vseh držav zgrajena na enakih ali vsaj podobnih principih. Osvojeno je načelo zavarovanja po naukih zavarovalne tehnike v nasprotju z državno preskrbo. Zavarovalne ustanove so izročene samoupravi interesentov pod primernim državnim nadzorstvom Skoraj je dokončan tudi boj za organizacijsko obliko zavarovanja. Princip racionalizacije mora biti baš v socialnih problemih najbolj važen da se doseže največji uspeh s kar najmanjšimi žrtvami. Socialno zavarovanje je danes mednarodna sila. ki ščiti delovnega človeka tudi pri prehodih čez državne meje. Mednarodne konvencije o socialnem zavarovanju so ustvarile, odnosno še ustvarjajo enotno svetovno zavarovanje. Ideji socialnega zavarovanja sta dali življenjsko moč dve veliki stvari: politična osamosvojitev delovnega človeka in modrost državnikov, ki so v teh ustanovah spoznali sredstvo za ohranitev socialnega miru in pogoj za gospodarsko, politično in tudi vojaško moč držav. Seveda si je tudi socialno zavarovanje moralo v težkih borbah gladiti pot k razvoju in napredku. Krog zavarovanju podvrženih oseb je bil spočetka zelo ozek in omejen na najbolj ogioženi del delavstva: na delavstvo v tovarnah, v rudnikih, ladjedelnicah, kamnolomih in v obratih, ki so spadali pod obrtni zakon. Leta 1895. je n. pr. »Zveza bolniških blagajn za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo* izkazala 47.987 zavarovancev. Bivša Kranjska je pri 17 okrajnih bolniških blagajnah zavarovala 8474 oseb. Skupni dohodki za Kranjsko so znašali tisto leto 80.159 goldinarjev, skupni izdatki pa 66.765. To pomeni da je na leto in zavarovanca prišlo 9.5 goldinarja dohodkov m 7 goldinarjev izdatkov. Danes odpade na slovenskem ozemlju od bolniško - zavarovalnih dohodkov na člana in leto 512.29 din, izdatkov pa 512.83 din. Dajatve so bile pred vojno v pretežni večini omejene na hranarino, odnosno bolniščnino in na splošno zdravniško pomoč. Pred vojno bolniško zavarovanje v splošnem ni poznalo družinskega zavarovanja, ki bi ga danes sploh ne mogli več pogrešati Podporna doba je znašala brez izjeme samo 26 tednov, danes je raztegnjena v mnogih primerih na eno leto. Zdravnikov specialistov pred vojno zavarovanje ni poznalo, obsežnih ambulatorijev z najrazličnejšimi zdravstvenimi napravami tudi ne! Sanatorijsko zdravljenje je bilo nepoznano. Kopališč in okrevališč ni bilo. Zdravljenje v bolnicah je bilo omejeno na štiri tedne, danes se lahko raztegne tudi do enega leta. Ze teh par primerjav kaže ves veliki razvoj in napredek bolniškega zavarovanja v prvem polstoletju. Pri tem pa se obremenitev delavstva in gospodarstva sorazmerno ni povišala. Pred vojno je znašala najvišja dopustna premija 6.6°/o, danes znaša 7°/o, toda pred vcjno je delavčeva plača imela večjo realno vrednost, nego jo ima danes, kar pomeni, da so imeli pred vojno tudi bolniško - zavarovalni dohodki večjo vrednost. Nerešen je v bolniškem zavarovanju ostal sistem zdravniške službe Večina držav prehaja danes na sistem proste izbire zdravnikov, toda mnenja o koristnosti in smotrnosti tega sistema si še vedno nasprotujejo. Šele mnogoletne POSVETOVANJE NEMŠKIH ŠKOFOV škofovska konferenca v Fuldi - Stališče do ljudskega glasovanja Sklepe povsod pričakujejo z veliko napetostjo Berlin, 2. aprila, b. Na pobudo kölnske- ga nadškofa in kardinala Schulteja so se včeraj spet zbrali v Fuldi, v kraju običajnih posvetovanj nemških katoliških cerkvenih krogov, vsi katoliški škofje z bivšega ozemlja tretjega rajha, da se posvetujejo o zadržanju katoliške cerkve v Nemčiji ne le glede na glasovanje v nedeljo, temveč tudi glede na zadržanje avstrijskega episkopata. Po splošni sodbi je nastop dunajskega kardinala Innitzerja spravil zastopnike katoliške cerkve v ostalem rajhu v položaj, ko nujno morajo na novo zavzeti stališče do hitlerjevske države. Sedanja posvetovanja nemških škofov se sučejo predvsem okoli vprašanja, ali naj bi tudi nemški škofje stopili pred svoje vernike s podobno izjavo za plebiscit dne 10. aprila tega leta kakor avstrijski, ali ne. Po informacijah iz poučenega vira se zdi že sedaj gotovo, da bodo tudi nemški Škofje s posebno poslanico priporočili svojim vernikom, naj se udeleže glasovanja in naj glasujejo za Veliko Nemčijo. Verjetno je nadalje, da bodo škofje še posebej poudarili tudi svoj in vseh katoliških vernikov nemški patriotizem, dočim se za sedaj še ne ve, ali bodo ponovili v svoji poslanici tudi svoje znane verske pridržke proti narodnemu socializmu. Po mnenju nekaterih se to sedaj ne bo več zgodilo, ker je zadržanje dunajskega kardinala Innitzerja močno prejudiciralo tradicionalno stališče katoliške cerkve v Nemčiji. V umerjenejših cerkvenih krogih Se posebej opozarjajo na navodila kardinala Innitzerja katoliškim mladinskim organizacijam. Iz njih je namreč razvidno, da avstrijski episkopat v celoti odobrava in prevzema stališče narodnega socializma, da ni proti cerkvi kot taki, temveč, kakor so te dni znova poudarili ▼ svojih govorih Bürckel, Göring In Göbbels, proti Zlorabi vere ▼ druge namene, kar je po mnenju kardinala Innitzerja tudi v katoliškem interesu. Razen tega zahteva narodni socializem, kakor poudarja Innitzer, samo pravo vero v Boga, dejansko in pozitivno krščanstvo, kar spet ni v nasprotju s cerkvenimi nauki. Zelo verjetno je, da bo ta umerjena stroja zmagala tudi v Fuldi, kajti nemšlkl škofje se v polni meri zavedajo svoje odgovornosti, ki je tem večja, ker iz Vatikana ni nobenih navodil. Dasi je >Osser-vatore Romano« demantiral vesti, da je Vatikan že v naprej odobril Innitzerjevo zadržanje, so v nemških katoliških krogih vendar mnenja da bi politično tako pomembnega koraka avstrijski episkopat gotovo ne bil storil na svojo pest in odgovornost £e dofllej je bila med nemškimi škofi Jako močna struja, ki se je zavzemala za popolno in čim hitrejšo spravo z državnim režimom. Njen zagovornik je bil zlasti kölnski kardinal Schulte, ki je sklical tudi sedanje posvetovanje v Fuldi. V dunajskem kardinalu Innitzerju in drugih škofih bivše Avstrije je kardinal Schulte dobil močnega zaveznika, tako da se smatra v poučenih krogih za gotovo, da bo njegovo pomirljivo stališče prevladalo v celotnem nemškem episkopatu. Pozornost ▼ Londona In Pariza London, 2. aprila, h. Stališču Vatikana do avstrijskega episkopata posvečajo v Londonu veliko pozornost pri čemer poudarjajo posebno okoliščino, da je bila včerajšnja poslanica Vatikana izdana v nemškem jeziku. Med drugim poročajo nekateri nocojšnji listi, da je Mussolini davi sklical k sebi svoje cerkvene posvetoval ce na sejo. Pariz, 2. aprila h. Izjave Vatikana so imele tudi v Parizu močen odmev. Vsi listi se podrobno bavijo z razmerjem Vatikana do Nemčije. sporazuma med Anglijo ln Italijo Medsebojno priznanje interesov na Sredozemskem morju — Anglija bo Sorsirala v DN priznanje aneksije Abesinije London, 2. aprila o. Vsi listi napovedujejo z vso resnostjo, da bo že prihodnji teden v Rimu podpisan angleško-itaiijanski sredozemski sporazum O vsebini sporazuma objavlja še najpo-drobnejše informacije »Daily Express«, ki navaja naslednjih 9 točk: 1. Anglija priznava življenjske interese Italije na Sredozemskem morju Italija pa pomen Sredozemskega morja za Anglijo, ki ji služi kot najvažnejša pomorska pot proti vzhodu. Obe državi si pridržujeta pravico do gradnje utrdb na svojih področjih, zavezujeta pa se, da se bosta v januarju vsakega leta medsebojno podrobno informirali o vseh utrdbah in drugih vojaških ukrepih ter načrtih na Sredozemskem morju. 2. Anglija se zaveže, da bo v primero spremembe ustavnega položaja Palestine upoštevala italijanske interese. 3. Pot skozi Sueški prekop ostane vsem trgovskim in vojnim ladjam na svetu pod dosedanjimi pogoji prosta v miru in v vojni. 4. Italija izrecno prizna južno Arabijo *a angleško interesno sfero in se zaveže, da se ne bo vmešavala v posestne odnošaje na vzhodni obali Rdečega morja. 5. Italija SC ZäVCi.J, da vode iz Tanskega jezera v A besi ni ji ne bo napeljala nikamor drugam in bo pustila njih nadaljnji prosti odtek po Modrem Nilu v Sudan. 6. Za določitev točnih mej med italijansko Abesinijo in sosednjimi angleškimi kolonijami se bo ustanovil poseben odbor, ki bo v določenem roku izvršil svoje delo in obenem uredil tudi gospodarski promet med italijanskim in angleškim kolonijal-nim področjem. 7. Italija se zaveže, da bo opustila vso protiangleško propagando v krajih, ki pripadajo Angliji v okviru dominionov, kolonij, mandatnih in interesnih področij. 8. Italija se zaveže, da bo v vseh okoliščinah spoštovala integralnost in neodvisnost Španije in njerih kolonij, kakor tudi, da bo takoj po končani državljanski vojni umaknila svoje oborožene sile s španskega ozemlja. 9. AngJiia si bo nasprotno prizadevala doseči v Ženevi kolektivno priznanje izvršenega dejstva v vzhodni Afriki. C'm ho Anglija pri Društvu narodov to dosegla, bo Itatüa reducirala svoje oborožene sile v Libiji na prvotni obseg. Prodor proti morju Francove čete so še 40 km oddaljene od sredozemske luke Tarragone in za sodelovanje v okviru Male antante Pozdravna brzojavka novega rumunskega zunanjega ministra češkoslovaškemu zun. ministru dr. Krefti Praga, 2. aprila, b. Ob prevzemu svoje funkcije je novi rumunski zunanji minister Comnen Petrescu poslal češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Krofti naslednjo brzojavko: Ko prevzemam svojo misijo, čutim živo zadoščenje, da imam čast z vami sodelovati pri delu za red in mir, ki ga oba naša prijateljska in zavezniška naroda hočeta uresničiti. Ne dvomim v dragoceno sodelovanje. ki mi ga boste, g. minister, naklonili, da bom lahko v okviru Male antante uspešno izpolnil zaupano mi misijo Dr. Krofta je odgovoril z zagotovili, da bo skupno delo in sodelovanje le še bolj okrepilo zgradbo Male antante. Šola in politika v ČSR Praga, 2. aprila b. Prosvetni minister dr. Franke je izdal naslednjo okrožnico vsem šolam: Naloga šole je, da vzgaja k prijateljskemu sodelovanju, narodni, družabni in verski strpnosti, vdanosti republiki in spoštovanju demokratične ureditve v državi. Tega cilja pa ni mogoče doseči, ako se učitelji predajajo v agitatorične namene gotovim političnim in svetovnonazormm strujam na demonstrativen način. Tako zadržanje je v ostalem v nasprotju tudd s službeno pragmatiko učiteljev in profesorjev. Učiteljstvo im profesorstvo se v lastnem interesu in z osebno odgovornostjo poziva, da posveča pravilni vzgoji učencev vso pozornost in da nadzorne oblasti kontrolirajo v tem pogledu zadržanje učiteljev in profesorjev. Prepoved zborovanj časnovno neomejena Praga, 2. aprila, b Prepoved političnih zborovanj, ki jo je izdalo včeraj notranje izkušnje bodo omogočile jasno in točno sodbo, na kar bo samo po sebi prišlo ustaljenje tudi v tem pogledu. Ob petdesetletnici bolniškega zavarovanja nas mora prijetno navdajati zavest, da smo na tem polju socialne zaščite na isti stopnji s kulturnimi narodi sveta. Ta zavest je gotovo krepko jamstvo za to, da narod in država hočeta po tej poti nadaljevati svoja prizadevanja za gospodarsko in kulturno moč Jugoslavije. ministrstvo, je stopila v veljavo 1. aprila, ni pa časovno omejena, »*ko da jo vlada lahko po potrebi podaljša tud preko aprila. V uradnem sporočilu so točno navedena zborovanja, ki so prepovedana, m postavljene meje prireditvam, ki bodo med veljavo te prepovedi do vol iene. Francoski poslanik pozvan v Pariz Pariz, 2. aprila, b. Francoski zunanji minister Paul-Boncour poziva vse francoske diplomatske zastopnike v inozemstvu dragega za drugim v Pariz, da mu poročajo o položaju v akreditiranih državah. Po razgovorih, ki jih je imel te dni s poslanikoma v Londonu in Brusilju, je sledil včeraj razgovor s poslanikom v Berlinu Poncetom. Prve dni prihodnjega tedna se pričakuje v Parizu prihod poslanika v Pragi de Lacroi-xa in poslanika v Bukarešti Thierry ja. Tem posvetom zunanjega ministra z diplomatskimi zastopniki pripisujejo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih zelo velik pomen. Poslanik Osuski pri Boncourju Pariz, 2. aprila, br. òsi. poslanik v Parizu dr. Osuski je imel dopoldne daljši razgovor z zunaaiim ministrom Bomcour-Jtim. Kakor zatrjujejo, sta govorila o mednarodnih političnih vprašanjih, kl so predvsem v zvezi s Češkoslovaško. Požar uničil cerkev in 72 poslopij Praga, 2. aprila br. V slovaškem mestecu Revuci je nastal v pretekli noči velik požar. Včeraj popoldne je služkinja tamkajšnjega evangelskega župnika zakurila peč v cerkvi, ker so bile v njej zvečer molitve Na nepojasnjen način je kasneje nastal požar, ki se je zaradi močnega prepiha v 10 minutah razširil na vso cerkev in v nekaj minutah še na 32 stanovanjskih hiš in nad 40 gospodarskih poslopij Iz vseh bližnjih krajev so prihiteli ljudje gasit, vendar pa so šele davi požar omejili. Neko starko je zaradi strahu in groze zadela kap, več ljudi pa je bilo poškodovanih. 55 družin je ostalo brez streife Mestece šteje 1700 prebivalcev in 480 stanovanjskih hiš. Salamanca, 2. aprila, AA. Dopoldne so galicijskc čete. ki jim poveljuje general Garcia Valino, in legionarske čete prodrle dalje vzhodno od Alcaniza in zavzele mesto Gandeso v pokrajini Tarragoni. Gandesa je prvo mesto v Kataloniji, v katerem vihna nacionalistična zastava, m je oddaljeno 42 km od morja v zračni črti pa niti 30 km. Strateški pomen tega mesta je mnogo večji kakor pomen Leride, ker obvladuje ceste proti Tortosi in kiki Tarragoni. Med Gandeso in spodnjim Ebrom imajo čete generala Garcie Valile priti samo še čez Sierro del Cardon, da prodro v široko dolino reke vse do ToTtose in do morja Danes opoldne so nacionalisti zavzeli tildi mesto Villaloo. nekaj kilometrov severno od Gandese Čete pod vodstvom generala Arande, ki operirajo v južnem delu tega bojišča in prodirajo proti Castellonu, so davi prispele pred vrata trdnjave Morelle, v kateri so se republikanci močno utrdili. Vse kaže, da se bodo za Morello razvili enako srditi boji kakor za Lerido. S pobočij pri Morelli se bo lahko nadaljevalo prodiranje proti morju v smeri San Matea in Vinaroza Davi je bila nacionalistična fronta oddaljena v širini 80 km od Sredozemskega morja 40 do 60 km. Francovo vojno poročilo Salamanca, 2. aprila. AA. Vrhovno poveljstvo objavlja: Na desnem krilu so naše čete na aragonski fronti zavzele Monrogo in Torre da Areas, Pie San Bernardo in vas De Barthomeo. legionari so zavzeli Aren as de Lledo. Val de Robres in presekali cesto, ki vodi k reki Cinci. Druga naše čete so zavzele ▼ Tara goni vasi Pobla de Masolnea, Pie Val de Jordan in nato prodirale dalje. Okoli Leride so naše čete zavzele vse višini okoli mesta in presekale cesto Lerida— Manzen, zahodno od te ceste pa Susin m Casbas de Huesca, ter so prodrle v neposredno bližino Biescasa, ki so ga republikanske čete zažgale. Danes so zavzele Bena-barre. 20 km od Barbastra. Srdite borbe za Lerido Barcelona, 2. aprila. AA. V odseku pri Lerid,- traja bitka že 2 dni z izredno sr-d&tostjo. Tri divizije napadalnih oddelkov, ki so jih poslali v pomoč proti F ranco vi vojski, Sj prizadevajo, da ustavijo njeno prodiranje. Kljub večkratnim napadom čet generala Franca so republikanci ohranili svoje postojanke na obeh straneh Le- ride. Včeraj dopoldne so repfu/bKkanei prešli v protinapad in ponovno zavzel^ več postojank, ki so jih prejšnje dni fczgubih. Republikansko letalstvo je uspešno aaato-pilo v boju s Francovim. TopmSkj dvoboji ao zelo pogosti in posebno srditi Med Montaibanom in Alcanizom republikanci branijo odlične postojanke. Z včerajšnjim protinapadom so republikanci zavzeli vrti severnozahodno od Molinosa. Republikanski uspehi pri Matódw Madrid, 2. aprila. AA. Na bojSčn pri Guada La j ari kjer je general Mia ja sam prevzel poveljstvo, se razvijajo ogorčeni boji. Vojna sreča se obrača v korist republikancev, čeprav brne neprestano nad njihovimi postojankami Franoova letak. Protiletalske baterije posegajo zek> aktivno ▼ boj. Naval beguncev v Francijo P»ri«, 2. aprila, o. Danes so se sestali zastopniki prizadetih ministrstev Ln se posvetovali o ukrepih, ki t-njemu ministrstvu .poroča, da bo češkoslovaška vlada v kratkem imenovala diplomatskega agenta pri vladi generala Franca. Po nekih informacijah, bo za ta mesto določen g. Hanak. Novi kitajski lis V južnem šantungu so Kitajci odbili japonsko proti-ofenzivo, v Anhvaju pa prodirajo proti šanghaju Sanghaj, 2. aprila, o. Vesti o borbah okrog Sučova so tako protislovne, da si ni mogoče ustvariti jasne slike o položaju. Po japonskih vesteh je japonska vojska prešla v protinapad in ob Velikem kanalu zavzela več važnih strateških postojank ter mesto Tajenčuang, po kitajskih informacijah pa se je Kitajcem posrečilo odbiti japonsko protiofenzivo že od vsega početka in prizadeti nasprotniku velike izgube. Kitajske čete so celo prodrle na sever, tako da so se morali Japonci še bolj oddaljiti od Tajenčuanga. Sedaj prodirajo Kitajci proti mestu Caočuangu. Tudi z drugih frton prihajajo poročila o novih kitajskih uspehih. Predvsem so se Kitajci spet pojavili v bližini Vuhuja in Hangčova ter prodirajo proti Šanghaju. Njihovi četniki, ki povzročajo tik za fronto Japoncem velike težave, so baje prodrli že 50 kilometrov pred Sanghaj. Japonski vojaški krogi so zelo v skrbeh, ker je Kitajcem reorganizacija vojske očitno dobro uspela. V Šanghaju so se pojavile govorice, da se bo morala prei mestnimi vrat: ponovno odločiti usoda japonskega vdora na Kitajsko. Katastrofalen požar v Rumuniji Bukarešta, 2. aprila. w. Včerajšnji dan je bil dan nesreč za Rumunijo. Po raznih krajih je bilo več elementarnih katastrof, ki so povzročile precejšnjo stvarno škodo. V občini Dio&ti je izbruhnil požar, ki je upepe-lil skoro celo vas. Izmed 480 poslopij jih je ostalo nepoškodovanih samo sto. Požara zaradi pomanjkanja vode 6ploh ni bilo mogoče gasiti. Ogenj je zanetil otrok, ki se je igral z vžigalicami. Škodo cenijo na 100 milijonov lejev. V kraju Leondesti je pogorela zgodovinska vaška cerkev do tal in je za pet milijonov lejev škode. Volitve v Egiptu Kairo, 2. aprila. AA. Uradno razglašajo rezultat volitev v gornjem Egiptu. Vladne skupine so dobile 51 mandatov, neodvisne skupine 19 mandatov, skupina Maher-paše 20. Naknadne volitve bodo v 13 okrajih. Grški letalski ataše v Beogradu Atene, 2. aprila, o Grška vlada je imenovala za svojega letalskega atašeja pri poslaništvu v Beogradu letalskega majorja Ekonoma, »JUTRO« St 78. Nedela, S. IV. 1938. Hitler danes v Gradcu Ogromne priprave za svečan spfejem » Zvečer Ini kancelar govoril na velikem plebiscitnem zborovanju Grade«, 2. aprila. w. Mesto Gradec in z njim vsa Štajerska se mrzlično pripravlja za jutrišnji obisk državnega kancelarja Hitlerja. Priprave za sprejem prekašajo vse, kar je bilo doslej običajno pri sličnih prilikah. V mestu ni nobene hiše in nobenega okna, ki bi ne bila okrašena z venci in zastavami. Nad glavnimi ulicami so položili električne kable, na katerih je obešenih na tisoče obločnic, ki bodo jutri zvečer spremenile mesto v morje luči. Po vseh mestnih okrajih so nameščeni zvočniki, ki bodo prenašali govor kancelarja iz velike dvorane v bivši tvornici za vagone. V Gradec bo jutri poleg vseh rednih vlakov vozilo še 60 posebnih vlakov. Tudi avtomobilski promet za bližnjo in daljno okolico bo jutri močno jačen. Kakor računajo, se bo jutrišnjega sprejema udeležilo najmanj 200.000 ljudi iz Gradca in vse Štajerske. Göring v Salzburgu Salzbur, Z. aprila, br. Y Salzburg )e dar.es prispel maršal Göring. Na postaji so mu priredili sijajen sprejem. Svečan sprejem avstrijske legije na Dunaju Dnnaj, 2. april«, o. Današnji dan je pote- kol v znamenju povratka avstrijske narodna socialistične legije iz Nemčije. Na Dunaj sta prispeli dve motorizirani brigadi legije, skup oc. 2500 mož, medtem ko so s? ostali oddelki po razvrsti li po drugih avstrijskih mestih. 01;e brigadi sta prispeli na Dunaj že ponoči. Davi ob 6. so bile razpostavljene njune Častne straže na grobeh julijskih žrtev. Potem so se ves dan vrstile manifestacije, koncerti in parade. Dopoldne ob 10. je bila velika poi--ionitev na grobu Neznanega junaka. Popoldne ob 2. sta pred zbranimi legio-narji. ki so bili obkroženi od ogromnih množic. govorila vodja hitlerjevskih napa dal-poverjenik Bürckel. Ob 17. so legionarji v poverjenik Biirckel. Ob 17. so leglionarji v sprevodu obšli center mesta. Ob taj priliki so se razvile velike manifestacije, h katerim se je zbralo več desettisočev ljudi Izenačenje zakonodaje Dunaj, 2. aprila, o. Danes popoldne je prispel na Dunaj minister za pravosodje Frank. Minister Ima nalogo posvetovati se z avstrijskimi pravniki • čimprejšnjem izenačenju nemške in avstrijske zakonodaje. Bivši predsednik Miklas je svoboden Dnnaj, 2. aprila, o. Službeno ugotavljajo, da zadnjega avstrijskega poglavarja prof. Miklasa, ki se je umaknil v svoj dom, nihče ne nadleguje in da mu je zagotovljena popolna svoboda. To velja tudi za njegovo soprogo in njegove otroke. Tudi bivši zunanji minister G vido Schmidt nI bil aretiran. Zamenjava avtomobilske državne značke Dnnaj, 2. aprila AA. Z uredbo deželnega namestnika se v Avstriji ukine mednarodni znak »A« na vseh avstrijskih avtomobilih. Do 10. aprila t L morajo vsi avstrijski avtomobili imeti pri vožnjah v tujino znamenje »D«. Slovo generala Bocka Dunaj, 2. aiprtla. AA. Generaloberst v. Bodk, poveljnik 8. armi je, se je danes slavnostno poslovil od tukajšnje garnizi-je. Po prisrčnem nagovoru na vojake Je dhhodil avstrijske in nemške čete, nato s** Je pa odpeljal v Nemčijo. Glasovanje nemSkih državljanov iz Jugoslavije Beograd, 2. aprila, d. Nemški državljani, ki prebivajo v inozemstvu, lahko sodelujejo pri ljudskem glasovanju 10, aprila na dva načina. Lahko se peljejo tega dne na ozemlje Velike Nemčije rn glasujejo tam, lahko pa glasujejo tudi na poljubni nemški Ladji, ki je slučajno zasidrana v luki države, v kateri prebivajo. Nemški državljani iz Jugoslavije bedo to pot glasovali IX» večini na teritoriju Nemčije, deloma ▼ Beljaku, deloma pa v Gradcu. Ker pa se nahaja veliko število nemških turistov v južni Dalmaciji, je nemško poslaništvo v Beogradu naknadno še doseglo, da bo priplula v Dubrovnik nemška ladja »General von Steuben«, na kateri bodo lahko glasovali Nemci in Avstrijci, ki se mude v južni Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. Velika Nemčija in Srednja Evropa Dunaj, 2. aprila, d. Današrjja »Neue Freie Presse« objavlja na uvodnem mestu članek princa Rohana o »evropskih učinkih priključitve«. V članku poudarja avtor, da je sedaj napočil trenutek, ko lahko Nemčija reče evropskemu zapadu: Roke proč od srednje Evrope! Angleži, pravi Roh an. so že priznali našo zahtevo: Srednja Evropa Srednjeevropcem! Nato članek nadaljuje: »To je zdrav razvoj. Nemški narod je postal najboljši garant reda. miru in blagostanja v prostoru med Severnim in Vzhodnim morjem ter jugovzhodnimi morji E vrope. Potrebno pa je sedaj, da nas 2 a pa dna Evropa v srednji Evropi pusti pri ni inj. Neha naj ovirati sodelovanje med nemškim narodom in narodi jugovzhodne Evrope! Z »snšlusom« so propadle vse dosedanje zamisli o Podunavju, Madžarski re-vizionizem, katerega nosilec je od dne do dne naraščajoče obnovitveno gibanje, jc odslej naslonjen na os Rim—Berlin. Nova rumunska ustava zakonito izključuje sleherni vojaški prehod preko svojega ozemlja in tega ni sklenila kaka Codreanova vlada, temveč sedanja vlada sredine. ČSR ne nudi danes evropskemu zapadu nobene opore več za vmešavanje v srednjeevropske zadeve. Nemški Dunaj, nemška Vzhodna marka pomenita z neposredno sosedno in prijateljsko Madžarsko konec marsikaterih od vzhoda prihajajočih imperialnih sanj. Privlačnost nemškega prostora proti evropskemu jugovzhodu je že v preteklih letih močno pridobila Nemški konzum. politična in vojaška veljava Velike Nemčije bodo ta razvoj še pospešili Že nekaj et se pečamo z idejo velikoppostornega gospodarstva. Gospodarski dvig Avstrije v bližnjih mesecih bo še bolj podžigal k splošnemu srednjeevropskemu gospodarskemu sodelovanju in koncentraciji. V tem razvoju pa pripada Dunaju kot vratom rajha proti jugovzhodu vloga mostu od nemštva k drugim narodom v tem predelu Evrope. Šele sedaj, ko smo za vedno združeni z raj-hom, se lahko spet začne stairo poslanstvo Vzhodne marke v velikem prostoru od Hamburga do Carigrada.« Iz prasvetee službe Beograd, 2. aprila. AA. Napredovali so v 5. pol. skupino učitelji in učiteljice: A. Zdravko v šol: za pohabljeno deco v Celju okrajnj šolski nadzornik Ambrcž Ru-sijan v Celju, Ema Hrovatin v Ljubljani, Jožef Vrbič v Stični, Olga Juvančič v Mariboru, Marija Seiak v žireh Franc Venturini v Ljubljani Anton Lamut v Novem mestu, Marija Brolih v D. M. v Polju, Pavla Puhr v Karanici. Gvidon Srabotnili v Celju, Anton Lomšek na Jezici, Ivo Pe-trak v Celju, Reža Rand] v Ljubljani, Marija Pavlošič v Radovljici, Anton Berce v Ljubljani, Franja Lupša pri. Mali Nedelji,. Frančiška Stanovnik v Cetyu, Uršula Ma-zi v Borovnici, Karel Gorišek v Ljubljani, Josipina Primožič v Črnomlju, Josip Kobal v Ljubljani, Marija šterk v Ptuju, Ana Panfze v Dobu, Gabriela Drašček v Zaiogu, Štefanija Kokaij v Ljubljani, Edvard Praprotnik v Ptuju. V 6. skupino: Marija PetrovčiS na Igu, Adela Rupnik v Kočevju, Vera Ssver pri št. Jerneju (Krško). Marija Selan na Hrušici, Marija Markizeti na Jesenicah, Elizabeta Pokolj v Mariboru, Justina Orel v Hrastniku, Erna Buh na Jesenicah, Amalija. španger v Studencih pri Mariboru, Amalija Velner v šmartnu pri Ljubljani, Josip šušteršič na Rakeku, Josipa Negel-šmjd v Ptuju, Rožica Držaj v št. Vidu pri Ljubljani, Andrej Flajs v želiimljah, Jožef Štrubelj v Črnomlju. Marija Bras v Sevnici. Angela Sadar v Celju, Ivana Grahov-nik v št. Iljm pri Slovenjgradcu, Marija Čeh pri Sv. Nedelji, Ana šterbenk v Črnomlju, Pavla Vodič v Petrovčah, Pavla Beg v Trbovljah Nada Fakin v Šmarju, Elizabeta šolar v Poljčanah. Anton Koben tar v Radovljici, Frančiška Plehan v Šmartnu pri Ljubljani, Boris Grad v Radovljici, Rafael Zuzcla v Ptuju. V 7. skupino: Ljudmila Dolenc v Vuze-nici, Marija Svetina v Celju, Marija Vajt v Vel. Dolenjcih Emilija Lazarina v št. Janžu (Krško), Josip Jerala v Iga vasi, Ida Fajdiga v Stranjah, MaJksÈmiljan Vilfan v Mftliki, Marija Dovjak v Prečni, Slavko župevalj v Sromljah, Danica Demšar v Litiji, Janko Kikelj v Selnici pri Mariboru, Štefanija Brunštajner v Strugali, Ana Zupevc v Črnomlju, Gabriela Si-košek in Marta štajner v Trbovljah Adolf Klavora v Gornji Dolini, Milcš Ledin ek v Teznem, Al Nečim er v Dupljah, Adolf Poiane v Polzeli, Maksimiljan Pod-nar v Pilštajnu, Jana Mamkelj v Preddvoru, Frančiška Petrovič v Ljubljani, Ur. Vidic v šmartnem pri Litiji, Frančiška Štrukelj v Loki, Veko Olot v Moravčah, Marija Kramar v S lovenjgTadcu, Gabriela Korbar v Toplicah, Stanislava Perčak v Selnici, Rajtoo Iglar v Slovenjgradcu, Vera Vizintin pri Sv. Juriju (Maribor), Jana Koprivnik v Toplicah, Cecilija Rape v Šenčurju prf Kranju, Valter Erker v Sp. Karteljevem pri Novem mestu, Olga Vr-hovec-Korber v Prevaljah, Ana Kos v Vu-či (Šmarje), Roža Košenina pri Sv. Lenartu, Marija Kociper v Svetinjah pri Ptuju, Maksimilijana Povh pri Sv. Kuni-gundi (Slovenjgradec), Amalija Peček v Va v t; vasi, Marija Sruk na Jesenicah, Miroslava Ogrinc in Marija Dernovšek v Ncvem mestu, Ljudmila Mencej-Trepeč-nik v Trbovljah, Gabriela Lubar v Ihanu, Ida Uršič v Horjulu, Frančiška Možina-Kavšek v Črnomlju, Maks Tvrdj v Prim-skovem. Frančiška Jerala v Iga vasi, Franc Rus v Radovljici, Alojzija Jančič v Cirkovcih pri Ptuju, Valerija Rodič-Se-ket v Križu prj Kranju, Oskar Bregant v št, Janžu ( Sloven jgradec ), Ivan Vitenc v Ratečah, Ladislav Razinger na Jesenicah, Ana Marjetič-Kotnik v Opl»tnici, Kazimir Savnik v Libojah, živko Tomjšič v Koštelu pri Kočevju, Marija Repič v Planini (Šmarje). Marija Bratkovič v Piretici, Ema šajtaher v Slovenjgradcu. Frančiška Ložar v Makolah, Marija Kovic v Radmožancih, (Dol. Lendava), Antonija Lenarčič v Ljubljani, Vera Pečar-Prem-rov v Kranjski gori. Upokojeni so učitelji in učiteljice Angela Bučar v Trbovljah-Vodah. Karolina Ka-dunc pri Sv. Gregorju (kočevski srez), Julija Dekleva v ižreh, Anka šilar v Kranju, Franja Sotlar v Polzeli in Blaž Filo v Markovcih (murskosoboški srez). Konec kovinarske stavke v Franciji Pariz, 2. aprila, br. Vse kaže, da bo velika stavka kovinarjev kmalu končana. Z njo so bile najbolj prizadete državne tovarne letal. Ministru Auriolu se je končno posrečilo najti formulo, na katero so pristali zastopniki delodajalcev in delavstva. Sporazum je že podpisan, vendar pa ga bodo morali delavci na jutrišnjih zborovanjih še odobriti. Po sporazumu se bodo plače delavstva povišale povprečno za 7°/o. Delodajalci so se tudi zavezali, da sprejmejo v službo večje število nezaposlenih, zastopniki delavcev pa so pristali na 45 ur dela tja teden, če bo sporazum Jutri definitivns odobren, se bo delo v vseli tovarnah v ponedeljek zopp" • nadaljevalo. Beležke Pozivi brez odriva Za prvi april je potegnil »Slovenec« iz svoje ropotarnice zopet framasone m jih prisil jugoslovenskim nacionalistom kot krpo sramote in zaničevanja. Mi smo o tem zanimivem poglavju že ponovno pisali in pozvali »Slovenca« naj vendar enkrat navede imena framasonov, ki imajo vpliv na pisanje in politiko jugoslovenskih nacionalistov. Do danes še nismo dočakali odgovora. Ker je gospodi okoli Kopitarjeve ulice masonstvo že tako prirastlo k srcu, smo se ji oelo ponudili, da ji bomo pomagali iskati masonsko šibo božjo ne samo pri nas, nego tudi v njenem lastnem taboru. Opozorili smo jo prav prijateljsko, da sede màsonj celo med najodličnejšimi slovenskimi prijatelji »Slovenca«. Gospodje so nam seveda tudi ta odgovor ostali na dolgu. To pot je pričel »Slovenec« brbljati poleg masonov, ki sede ▼ JNS, še o nekih delničarjih, generalnih ravnateljih jn dragih »solidnih gospodih«, ki baje vzdržujejo jugoslovenske nacionaliste ▼ njihovi borbi. Ako žele gospodje podrobnejšo diskusijo o tem vprašanju, smo tudi rade volje na razpolaga Pozivamo jih naj, objavijo seznam voditeljev in odličnih članov JNS, ki sede kot delničarji in generalni ravnatelji ▼ raznih pridobitnih podjetjih. Obenem naj objavijo seznam »lične »solidne gospode« iz svojega lastnega tabora. Slovenska javnost bi imela potem dovolj prilike, da bi presodila, kje j« več delničarjev, upravnih svetnikov, generalnih direktorjev in sirène gospode, med slovcn-čevci ali nacionalisti. Seveda pa remo ie naprej, da bo tudi ta naš poziv ostal brez odziva, kakor vsi doslej, če smo hoteli ugotoviti, kje je resnica in kje laž. „Slovenčeva" smola Pred dnevi je napadel »Slovenec« jugoslovenske nacionaliste in JNS, da umetno ustvarjajo bunjevski narod, ker so se odrekli načelu narodnega edinstva. Mi smo že primerno zavrnili to bedasto izmišljotino in opozorili gospode, da so glavni poborniki bunjevskega vprašanja njegovi najintimnejši beograjski prijatelji, ki za formiranje posebne bunjevske individualnosti ustanavljajo celo posebne liste. Danes naj navedemo par misli subo-tiškega tednika »Neven«, ki krepko podpira JRZ. List pravi, da nekateri v Zagrebu in drugje niso zadovoljni, ker Bu-njevci ne marajo postati Hrvati. »Bunjevci hočejo ohraniti svoje staro plemensko ime, s katerim so se vzdržali na narodni m.eji jugoslovenstva polnih 50§ let. Bunjevci so živeli 500 let v tem predelu Evrope pod imenom Bunjevci in nikoli kot Hrvati, ki sploh niso vedeli za njihov obstoj. Kot Bunjevci smo vstopili v jugoslovensko občestvo s svojim poštenim bunjevski m imenom.« Tako jo je »Slovenec« zopet enkrat pošteno dobil po zobeh od svojih lastnih pobratimov. Pokojninski zavod v Ljubljani in Dalmatine! Znana je akcija nekaterih dalmatinskih, zlasti mačkovsko orientiranih zasebnih nameščencev in gospodarstvenikov, da bi se za Dalmacijo, ki je sedaj priključena k Pokojninskemu zavodu v Ljubljani, osnoval lasten zavod, odnosno da bi se priključila Dalmacija k zagrebškemu zavodu. Pred dnevi je izšla uredba o ustanovitvi novih pokojninskih zavodov v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Po tej uredbi je Dalmacija ostala pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. »Obzor« se zaracH tega pritožuje ln znova postavlja zahtevo, naj se Dalmacija priključi k Zagrebu. Po njegovih informacijah zadeva še ni definitivno rešena, temveč se v ministrstvu na novo proučuje. Po mnenju »Obzora« je »zlasti neprimerno, da bi bilo pomorsko osobje zavarovano pri ljubljanskem pokojninskem zavodu, ker v Ljubljani kot kontinentalnem mestu ne morejo imeti potrebnega smisla za pomorske stvari«. Dr. Maček ni zadovoljen s Suzoriem Glavno glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« se pritožuje nad finančno politiko SUZOR-ja (Središnji ured za osigura-nje radnika). Očita mu, da svoj denar investira le v izvenhrvatskih krajih. Med drugim pravi: »ŠUZOR je dal okoli 100 milijonov dinarjev posojila državi, banovinam ln ob-čjnam, a niti pa»e našim (hrvatskim) krajam. Okoli 120 milijonov dinarjev ima naloženih v državnih in poldržavnih bankah, zadnjo večjo vlogo v Zagrebu pa je sklenil dvigniti. Obetana je bila gradnja sanatoria aa kostno tuberkulozo v Hrvatskem Primorju, na zadnji seji pa noben član SUZOR-ja iz naših krajev ni zahteval te gradnje.« »Hrvatski dnevnik« končno poroča, da je predsednik SUZOR-ja Marko Bauer odstopil. Demetrovic v Beogradu V Beograd je prispel drugi podpredsednik JNS, bivši minister Juraj Demetrovic, ki se je po dolgi bolezni toliko okrepil, da bo zopet lahko aktivno posegel v politično življenje. G. Demetrovič se je se-stpl v Beogradu s predsétìnikom JNS Petrom Zivkovičem in ostalimi člani vodstva stranke. Delovni odbor združene opozicije Zagrebški »Obzor« poroča, da se bo te dni sestal v Beogradu delovni odbor združene opozicije, v katerem ima vsaka združenih skupin po enega zastopnika. HSS bo v odboru zastopal poslanec dr. šutej, bivšo SDS pa Večeslav Vilder. Razpravljali bodo o skupni akciji združene opozicije in obravnavali že tudi situacijo z ozi-rom na bližajoče se skupščinske volitve. Opozicijski akcijski odbor za vrbasko banovino • V četrtek so se zbrali v Banjaluki predstavniki vseh skupin združene opozicije. Razpravljali so o političnem položaju in kanèno izvolili akcijski odbor združen« opo-zieije za vrbasko banovino. V njem za •emljoradnike dr. Branko Cubrilovič, za (SS dr. Niko Ljubičič, za muslimane no- | b vodstva SKJ Beograd, X »P**- AA. Od IA do 15. maja bo letna skupščina aaveea SKJ. Dine 12. maja bo seja izvršilnega odbora sa veza, 13. maja seja plenuma, 14. maja zaupal sestanek župnih delegatov fai 15. maja glavna letna skupščina. — Prosvetni odbor Saveza SKJ je sestavil navodila za analfabetske tečaje in jih natisnil ▼ posebni knjižici. Te knjižice so razjposlali vsem enotam saveza, da jim bodo za osnovo pri prirejanju teh tečajev. Seje prosvetnega odbora so vsako prvo nedeljo r mesecu. Prosvetni odlbor ima dve kopiji našega najbottj uspelega filma »Oj, Sivi Sokole«, ki ga posoja vsem kinom ▼ državi. Odlikovanje francoskih borcev s solunske fronte Pariz, 2. aprila, o. V tovalktekem donna je bfla danes prisrčna manifestacija za franoosko-jutgoskxvensko prijateljstvo. Poslanik dr. Purič je večjemu Stevüu nekdanjih eofcunsfldh bojevnikov teroftfl jugo-slovenska odlikovanja. 42. francoski peš-polk je bil odlikovan z redom Karadjordje-ve zvezde IV. stopnje, organizacija PoiUu 1 d'Oriente pa z redom Jugoslovenske krone UL stopnje. tablete prijetno dehijeje zoper: revmatizem, bolezni zaradi prehlada, protin, živčne bolezni, lumb&go, is hi as in glavobol. Togal tablete ne umirijo samo bolečine, temveč pomagajo tudi Izločevati sečno kislino. Zaradi tega bo se dosegli odlični rezultati tudi v zastarelih primerih. Več kot 6000 zdravnikov, Izmed katerih Je mnogo profesorjev, predpisujejo Togal tablete, zato zamorete tudi Vi z zaupanjem kupovati to zdravilo. Togal bo tudi vam pomagal, kot je tisočem drugih. Neškodljive so tablete Togal za želodec, srce ta ostale organe. Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. Dr. Stevanovič & Pyk, Beograd. Reg. S. br. 2082 6. IL 1933. Nekaj za pouk in kratek čas iz „Domoljuba" Včasih j« »Domoljub« nehote odkritosrčen in pove kako resnično besedo, morda v podzavesti. Tako razpravlja v zadnjem uvodniku o nedeljskih občanskih volitvah in prihaja do spoznanja, da so »v Sloveniji tudi tisoči volilcev, ki se ne skladajo s sedanjim režimom. To za nas ni nikaka sramota. Ni dežele na svetu, kjer bi bih vsi enih misli v političnih in drugih vprašanjih. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, čeprav bi morda bolj kakor katerakoli druga dežela sveta potrebovala politično enotnost.« »Domoljub« pa pravi tudi, da »mora sebi v sramoto in pouk priznati, da smo v boju za naše občine parkrat doživeli poraze, ki bi jih ne bdlo treba Tudi tu se v splošnem potrjuje pravilo, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Osebni ln krajevni spori so znak premale politične zrelosti in skrajni čas je že, da bi izginili s površja naše politične zgodovine.« Organ katoliške akcije za naše podeželsko ljudstvo pa ne bi bil zvest sam sebi, če bi v isti številki zopet grdo ne opsoval JNS in jugoslovenskih nacionalistov. Namesto da bi povedal, kaj so povedali njegovi lastni ljudje v senatu o najbolj perečih vprašanjih slovenskega naroda, grdo laže in obrekuje, da »JNS ne zamudi nobene prilike, da ne bi pokazala svojega ve-lesrbskega značaja. Svoje velesrbstvo je ta centralist,-č"J stvor kazal ves čas svoje nacionalne diktature. Svojemu velesrbstvu se ae odreče tudi sedaj, ko trfö® grenak kruh opozicije. To se je posebno pokazalo v borbi proti konkordatu, ko Je JNS netila z vsemi silamd plemensko mržnjo tn hujokala pravoslavni klerikal izem na katoličane. Svoje velesrbstvo ta zagrizeno protislovensko stališče pa kaže tudi a sedanjimi goro-ri v senatu, ko nastopa proti akademiji znanosti v Ljubljani. In se še dobe ljodje, ki slede tej stranki med Slovenci, ki berejo njene časopise in ki z izkoreninjene! vred pljujejo na našo slovensko kulturo.« Odgovarjati na te divne Izlive krščanske resnicoljubnosti bi bilo odveč. Dostavljamo samo, da po »Domoljubovl« logiki sed® z »velešrbi« ramo njegovi najbolj Intimni prijatelji. Ako je bil dr. Andjelinovič s svojo skromno pripombo o slovenski Akademiji znanosti zaslužil pridevek »vroÖ dr. Tartakowerju, se je pa zadovoljil * remijem. V nadaljevanju prekanjenih parHJ m jo Stemerju t nepričakovano kornbinsjcfjo posrečilo rešiti izgubljeno pozicijo ▼ remis • Stahlbergom. Pire je uveljavil prostega kmo-ta in gladko premagal Sulika. enako je Ge®-stenfeld zanaeal nad dr. Sei te mul Stanje po 12. kota: Pire 9 in po!. Senk» feld in dr. Tartakower 7 in poi, Eliskases 7 (1), Stahlberg 7, Petrov 6 ln pol (1), Appel in Reeed^nski 6 in pol Foltys 6. Frydman 5 in pol <1). Koliki 5 in pol. Steiner 5 (1), Najdorf 5, Suiik 3 in poü (1), Menččkma 3 fi), dr. Seitz 1 m poL Konferenca za „Jadranski pokal" Zagreb, 2. aprila, o. V Trstn m Jirtd se- stanejo zastopniki plavalnih khibov, ki sodelujejo v tekmah za »Jadranski pokaj« znanih jugoslovensko-italijanskih tekmah v "plavanju in waterpolu. V Trst so že odpotovali zastopnika Ilirije, Jadrana in Viktorije. Konference »e bodo razen njih in zastopnikov Triestine udeležili tudi predstavniki Fiumane, ki bo bržkone tudi sprejeta v lago. V tem primeru bo treba spremeniti tudi pravilnik tekmovanj. Na jo-trišnji konferenci bodo določili tudi spored letošnjih tekem. Občni zbor kolizejske JNS j Ljubljani Redni Občnj zb»r oKrajne "TR^nhcacfJe JNS za kolizejskj okraj v Ljubljanj bo r četrtek 7. t m. «b 20. t restavraciji Zvezdi Odbor. Zemnnska vremenska napoved J Delno oblačno v vsej državi s povečano oblačnostjo v severni polovici, kjer utegne biti nekaj dežja. Zagrebška: Stalno in zelo toplo vreme. Dunajska: Bolj oblačno, sprva še milo, toda najbrže že v noči na ponedeljek bolj hladna Naši krafi in ljudje N). Vel. kraljica Marija med deco Nj. VeL kraljica Marija je v petek ▼ Beogradu obiskala osnovno šolo kralja Petra H. in nekaj dobrodelnih ustanov. Deca je bila zelo vesela obiska svoje velike dobrot« ice. Zgoraj: učenke igrajo na šolskem dvorišča kolo pred Nj. Vel. kraljico in njenim spremstvom. Spodaj: Pred vhodom v èolo posluša Nj. VeL kraljica pozdravno deklamacijo male učenke. Iz osnovne šole kralja Petra EL se je podala Nj. VeL kraljica Marija v zavetišče slepih deklet. Nj. VeL kraljica je pokroviteljica pdbora, ki je ustanovil to zavetišče. Kraljica je zavetišče, ki nosi njeno ime, doslej izdatno podpirala, v njem pa je bila ▼ petek prvič. Od borni ce so jo pričakovale pred vhodom in tudi dosti ljudstva se je zbralo na nlicL Nj. Vel. kraljica je prisrčno pozdravila slepe gojenke ter čestitala gojenki Katici Mušalek, ki ji je zapela neko operno arijo, s Slišala sem že o vašem talentu«, je slepi gojenki dejala kraljica, »in veseli me, da sem vas zdaj spoznala«. — Pri slovesu je kraljica vsaki gojenki podala roko ter se ljubeznivo poslovila od vodstva zavetišča. Dalje časa se je potem mudila tudi v zavetišču, ki ga z njeno izdatno pomočjo vodi ženski krščanski poltre t. Zadnje prijave za romanje na Oplenac Rok za prijave poteče s* aprila Ljubljana, 2. aprila Izletni odbor za romanje na Oplenac tvorijo člani in Slanice vseh ljubljanskih podružnic ter člani glavnega odbora. Na širšem sestanku, ki sa je sklicalo vodstvo CMD, so bili v odbor izvoljeni naslednji gospodje in dame: predsednik ravnatelj Gruden, kot glavni tajnik CMD, prvi podpredsednik^ g. Èkulj. drusa podpredsednica Mi lika Potočnikova, tajnik Tavčar, blagajnik ter obenem vodja in aranžer Tone Čotar. nadalje so še v odboru ravnatelj Štrukelj, predsednik šentjakobske trnovske podružnice, g. Adieši5 v imenu šišenske podružnice inž. dr. Staré run. kot predsednik akademske podružnice. Na prvi seji je odbor kooptiral upokojenega posta iena čelnika g. Ludvika, prihodnje dni bo pritecm-l še nekatere člane in članice k eodeiovanin. Odbor ima redne in tedenske seje in sklicuje širše sestanke v svrbo propagande. Na sejah skrbno pripravlja in obravnava vse potrebno, da se bo izlet vršil čim udobneje in da Lodo izletniki v celoti zadovoljni. Pre-skrbel je ugodno in ceneno vožnjo, kakor tudi cenena stanovanja in prehrano, razposlal je vsem podružicam prospekte s prošnjo, da se tudi one temeljito pripravijo na 1. maj-niški romarski izlet. Izletni odbor obvešča podružnice in priiavljence o vseh ukrepih z okrožnicami, glavni vestnik pa je nedeljsko »Jutro«. Podružnice morajo v svojem območju prav tako skrbno pripravljati, kakor to dela izletni odbor, če hočemo, da bo izlet vsestransko dobro izvršen in da bo dose-pel. kar ie želja poedincev in celotne CMD. Imena odbornikov jamčijo, da bodo izletniki zadovoljni. In dosedanje ugodnosti to potrjujejo. Da se olaj&a delo odboru, je treba poskrbeti, da todo vse prijave do 5. aprila v glavni pisarnL Podružnice naj se torej potrudijo. Naj ne bo podružnice, ki ne bi prijavila vsaj treh ali štirih članov. Večje podružnice kakor Maribor, Celje, Novo mesto, Kranj_ pa morajo slediti zgledu ljubljanskih podružnic, zlasti šesntpeterski, ki je zbrala že nad 50 prijav, enako šentjakobsko-tmovska in druga. Poudarjamo, da je 5. april skrajni rok za prijavo. Do glavne proge je izletnikom dovoljena polovična voznina. Na vstopni postaji naj kupijo celo vozno karto in obrazec K-13. Voznega listka naj ne oddajo, ker jim bo veljal za povratek. Za otroke od 4. do 10. leta ie dovol jena polovična cena vozn i n e starejših članov. Potniki in potnice naj vzamejo s seboj legitimacijo, službeno knjižico, ali podobno. Vsi, ki žele posteljo, naj se takoi javijo, obenem naj oošljejo rojstne in krajevne podatke, državni in avtonomni nameščenci naj javijo poleg tega številko legitimacije, a člani nabavljalnih zadrug številko svojih knjižic. Ponovno opozarjamo, da je kr. banska uprava dovolila vsem državinim in banovki-ski,m uradnikom dopust od 30. aprila do 3. maja in se jim ti dnevi ne štejejo v redni dopust. Ponovno navajamo, da stane voznina z vlakom in avtobusom v 3. razredu 188 din, v '2. razredu pa 260 din, kar je treba najkasneje do 5. t. m. poslati. V vlaku &e bo treba pokoriti rediteljem in vodstvu. Njim naj se tudi prijavijo želje in pritožbe. Takisto naj se pred odhodom javijo morebitne želje, ki jih bo izletni odbor po možnosti upošteval Sokelstvo s svetovno* nazorsfi V sredo zvečer je bilo v mali dvorani na Taboru predavanje z gornjim naslovom. Predaval je br. Jože Rus Članstvo ljubljanskih sokolskih društev je napolnilo dvorano in s tem pokazalo potrebno za-irmanje za vsa vprašanja o Sokolstvu in njegovi organizaciji. Iskrena želja nas vseh je, da bi zanimanje za vrsto predavanj. ki se bodo še vr=i.la. tako naraslo, da bi poslušalci prihodnjič napolnili veliko taborsko dvorano. Br. Joža Rus je svoje predavanje delil v bistvu v dva dela: a) kaj je svetovni nazor. b) osnove svetovnega nazora v Sokolstvu. V prvem delu svojega predavanja nam je razvil pojem svetovnega nabora s čisto filozofskega stališča. Svetovni nazor ni vsaka ideja ali misel. Ta problem je obširen Svetovni nazor more biti le tako zaključeno pojmovanje, ki obsega svet in življenje Tako dosledno zgrajen, kakor se nam prikazuje svet v svoji harmoniji, tak mora biti tudi svetovni nazor. V njem morajo biti pojmovno zajeti vsi elementi sveta in dogajanja v njem. Odgovarjati mora dejanskemu bistvu sveta in življenja, da je pravilen Soglasje s skustvom ga potrjuje, nasprotje izključuje veljavnost. Prestati mora torej skustveno preizkušnjo. Vsak družbeni ustroj, ki naj ureja življenje po-edmca in skupine kot družbene celote, mora biti zgrajen na nekem svetovnem nastra Predavatelj nam ie dalje podal nekaj primerov iz grške zgodovine in različnih ver s.tev Podal je razliko med verskim in razumskim nazorom. Pri prvem je izhodišče Bog, drugi pa ne prihaja do tega zaključka. zato vodi prvi v popolno zavisnost, drugi pa nujno v svobodo Pri prvem tudi ni svobodnega razvoja poedinca. ker tak razvoj tudi očitno ni mogoč, dočim je pri drugem poedinec izvor razvoja. Poedinec se giblje pri prvem nazoru v občestvu, ki izključuje vsako drugo opredelitev, dočim je pri drugem človek po naravni nujnosti prvenstveno član skupnosti naroda. Večkrat rfffimo oCftek, de so IJwIJe, U niso verskega svetovnega nazora, nujno brezbožniki. To trditev je predavatelj s dokazi ovrgeL Po vseh teh ugotovitvah ln eacnčJembah je prešel predavatelj na drugi del svojega predavanja na svetovnonazorske osnove v Soko Istro. Z različnimi erteti it sokolske literature in ostale literature o Sokolstvu je pokazal na svetovmonazorne osnove: veó-oo gibanje, razvojnost, narodnost te moralnost kot osnove Tyräeve sokolske misli Dokazal je, da jc Sokolstvo sposobno razviti svoj svetovni nazor. Poslušalci, ki so ves čas parno «ledili pre-davateljeviim izvajanjem, so ga ob zaključka nagradili * glasnim odobravanjem. V debati, ki se je nato razvila, je predavatelj pojasnil še nekatera vprašanja m nakazal še mnogo problemov, kot hvaležno snov za vrsto nadaljnih predavanj v okviru sokolske prosvete. Hvaležni smo predavatelju za večer poln oži tka. K. F. Požar v banovinskem gozdu Litija, 2. aprila Letošnja teredno topk pomlad je presumila ves nastilj in dračje po tukajšnjih gozdovih. Zato smo imeli v zadnjih dneh že več gozdnih požarov. Med drugim je gorel gozd v Širmanskem hribu, vnel p* se je že tudi gozd na Sitar je vcu, ki se dviga nad Litijo. Včeraj popoldne pa se je pojavil ogenj v Svibnu, gričevju na levem bregu Save, ki se pričenja nad predilniškimi stavbami in se razteza v trikotu med Ponovi-čami in hribovsko vasjo Konj pod Vačami. Prvi plameni so se pojavili v Široki dolini, kjer kuhajo zadnje čase oglje. Oglarji so odšli okrog 12. ure h kosilu. Prvi se je vrnil od barake sredi gozda oglar Tomaž in Jože, doma iz Cerovce. S strahom je opazil, da je preskočil iz neke kope ogenj in so medtem plameni zajeli že precejšen kos gozda v Široki dolini. Toma-žin je skušal ustaviti širjenje ognja, je uvi-del, da je ves njegov trud zaman. Stekel je prestrašen na Ponoviče h gozdarju g. Premrovu, ki je jadrno alarmiral delavce na banovinskem veleposestvu. Zaradi izredno toplega popoldneva in ker je prav tedaj začel pihati tudi veter, se je ogenj naglo širil še na ostale gozdne predele; zašel je preko Strešnega vrha tudi v Ravbar graben, ki leži na južnem pobočju Svibna in se konča pri železniških za-tvornicah ob reki Savi. Kjdj5^mMjyg& Azdl trpi večkrat radi neredne stoli-ce. Dobro odvajalno sredstvo je D a r m o I. Je dobrega okusa in deluje brez bolečin. Vzemite zato tudi Vi D a r m o I. r" •tLres.S.arJOOS-BlU/3* Banovinskim delavcem so pritekli na pomoč še kmetje iz soseske in mnogi predilni-čarji. Reševalci so se posluževali krampov, motik in vej, s katerimi so teptali ogenj. Okrog pogorišča so kopali tudi dva metra široke pasove. Na ta način se prepre-čava širjenje požara. Včerajšnji ogenj, ki je mestoma dvigjd tudi več metrov visok plamen, je zlahka preskočil izkopano zemljo in se je širil z veliko naglico. Smrekova in bukova drevesa so gorela kakor brezove baklje. Okrog 16. je bilo videti, da delavstvo samo ne bo kos naraščajočemu ognju, s katerim so bili že nad tri ure ▼ srditem boju, zato so priskočili na pomoč še litijski gasilci. V litijski cerkvi so biß plat zvona. Skupnemu naporu vseh se je posrečilo, da so ogenj omejili in preprečili širjenje. Varnost pa s tem še ni bila za-jamčena, saj je vsak čas pretilo, da se bo ogenj obnovil, zato »o ostale požarne straže — okrog 20 mož — v Svibnu še vso noč do jutra. Trenotno še ni mogoče preceniti vse nastale škode. Ocenila jo bo komisija banske uprave, ki je lastnica vsega ozemlja. V zadnjem času so Ponoviče, kamor so namestili žrebčarno, v državni eksploataciji. Bežen pregled ponoviških gozdarjev je ocenil zgoreli kompleks na 20 do 22 hektar-jev. Zgorele so stare smreke m bukovina. Široka dolina, Stršni vrh in Ravbar graben so bili v poslednjih letih na novo po-gozdeni. V teku let so vsadili več desetti-soč smrečic in borovcev. Zdaj je uničen ves dolgoletni trud in trpi banovinsko ve- £f€oiesur$i ! Za Vaše kolo izdelujemo gume, notranje in zunanje. Izdelujemo jih iz korda, iz istega materijala, iz katerega izdelujemo avtomobilske gume. ZA NAŠE GUME VAM JAMČIMO! Pridite v našo prodajalno, oglejte si in prepričajte se! 36. KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE žrebanje I. razreda 13. in 14. APRILA 19*8. — Dobitki: Din 64,991.000'- CENA SREČKAM ZA VSAK RAZRED : l/i srečka Din 200.— % srečke Din 100,— y*. srečke Din 1ZPLACILO TAKOJ — BREZ ODBITKA! STROGO SOLIDNA POSTREŽBA ! GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A, BEIN I GA JEVA 8 ZAGREB ILICA 15 Naročila naj se naslovijo NARAVNOST NA NAS, ker nimamo nikjer ne preprodajalcev ne agentov. Imena dobitnikov ne dajemo v javnost »od nobenim pogojem! leposestvo zaradi tega tudi izdatno materialno škodo. Precejšnja škoda pa nastane tudi v lovskem pogledu. Na banovinskem veleposestvu posvečajo izredno pažnjo divjačini, katero pa je zdaj požar pregnal v sosednje revirje. Ko so bili reševalci zaposleni, je nastal ob železniški progi še drug jx>žar. Zanetila ga je iskra iz vlaka. Ogenj pa so hitro pogasili, ker so ga pravočasno opazili in je bil del kompleksa ob železnici nedavno temeljito očiščen. Pogreb reis-iil-itleme čanševica Sarajevo, 31. marca Kakor je »Jutro« že kratko poročalo, je izkazalo prebivalstvo Sarajeva in vse Her-ceg-Bosne velike časti pokojnemu bivšemu muslimanskemu verskemu poglavarju Dže-maludinu Čauševiou na njegovi zadnji poti. Na pogreb tega uglednega in zaslužnega muslimanskega učenjaka je prispelo iz vse Bosne in Hercegovine več tisoč muslimanov. Sprevoda, kakršen je bil pri pogreba reis-ui-uleme Cauševiča, Sarajevo doslej še še vi če ve socialne in prosvetne akcije so šele v prvem stadiu razvoja, postale pa bodo svoj ina najširših muslimanskih narodnih slojev. Kot vrhovni verski predstavnik je čauševič izvedel socialne reformo, na kakršne pred njim ni nihče niti mislil, kaj šele, da bi se za nje zavzel. S svojim možatim nastopom za napredek muslimanov Bosne m Hercegovine si je pridobil mnogo nasprotnikov, a še več iskrenih prijateljev v vseh krogih, a tudi nasprotniki nI videlo. V sprevodu je sodelovalo nad 10.000 oseb, med njimi muslimanski dijaki vseh sarajevskih državnih šol m islamskih šolskih zavodov, predstavniki vojaških in civilnih oblasti, odborniki muslimanskih in drugih kulturnih organizacij, prometni minister dr. Spaho, člani vakufskega zbora za Bosno in Hercegovino, muslimansko sveče-ništvo itd. Od mrtvašnice državne bolnišnice do Begove džamije se je premikal sprevod polni dve uri. Na vseh ulicah, koder se je vil sprevod, so stale ogromne množice ljudstva na pločniku. Krsto pokojnega dostojanstvenika so v znamenju ljubezni in časti nosili verniki na rokah, izročajoč jo iz rok v roke. To vidimo tudi na sliki, ki je bila posneta na velikem dvorišču Begove džamije. Po verskih obredih pred Begovo džamijo so pokopali truplo na dvorišču džamije tam, kjer so grobnice petih ali šestih najuglednejših muslimanskih prvakov, ki so umrli v dobi zadnjih dveh vekov. O zaslugah pokojnega reis-ul-uleme je «Jutro« že nekajkrat pisalo, pisati o življenjskem delu Džemaludina Čauševiča pa v tem času ni lahko. Kdor hoče pisati o tem velikem in zaslužnem človeku, mora imeti pred očmi celo epoho kulturnega in socialnega življenja muslimanov Herceg-Bosne. čauševičeva življenjska dela se bodo dala pravilno in popolno oceniti šele po preteku daljše dobe, ko bodo ideje, katere je on tako odločno zastopal v življenju, popolnoma oživotvorjene. Mnoge Ca li- so morah priznati, da Jc bS ÒanSevtó je* klen značaj, ki od svojih načel in svojü* idej nikdar ni odstopiL O njegovem pisateljskem delovanja smo že govorili Velike pa ima zasluge tudi za razvoj muslimanskega novinarstva v Bosni in Hercegovini. Svoje novinarsko delo je začel kot urednik verskega dela časopisa »Behar«, pozneje je ustanovil in urejeval verski mesečnik »Tarik« ter tednik »Mis-bah«, pri katerem je bil njegov sotrudnik pokojni ef. Korkut. S tem listom je izvedel Čauševid prehod od svoje kombinirane arabice na srbohrvatski alfabet Ker je bil čauševič najuglednejša in najvplivnejša osebnost med muslimani Bosne in Hercegovine, je razumljivo, da so ga mnogi vabili v politično areno. On pa je ostal dosleden sebi in svojim verskim in prosvetnim idealom ter je odklonil vse politične ponudbe. — Rp. Asanacija malaričnih Krajev Dalmacije. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Splitu je na svoji zadnji seji razpravljal o raznih načrtih za pobijanje malarije v nekaterih dalmatinskih krajih. Zaradi malarije, ki je ponekod zelo razširjena, ima urad velike izdatke. Na seji je bik) tudi sklenjeno, da bodo v Splitu še letos zgradili novo uradno poslopje, ker dosedanji uradni prostori ovirajo zaradi raznih hib administracijo, ki je zadnje čase močno narafll» > JUTRO« fit. 78. 4 Nedelja, S. IV. ISSA. Gospodarstvo Ljubljanska mestna hranilnica se je odrekla zaščiti Od ponedeljka so vse stare vloge razpoložljive Mestna hranilnica ljubljanska javlja na drugem mestu, da se je odrekla zaščiti po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in da bo od i t m. zopet docela normalno poslovala. Sklep uprave Mestne hranilnice, ki pomeni, da bo hranilnica od ponedeljka izplačevala prav vse stare vloge brez kakršnih koli omejitev, je gotovo važen dogodek za vse slovensko denarništvo, saj se s tem vrača v normalno poslovanje največji denarni zavod v Sloveniji. Ta sklep pa je tudi značilen za naglo vračanje zaupanja v naše denarne zavode, ki se opaža povsod med našimi vlagatelji. V splošnem naši vlagatelji niso nezaupljivi nasproti domačim denarnim zavodom, čim vedo, da jim bo naloženi denar na razpolago v trenutku, ko ga potrebujejo. To nam kaže ves potek postopne normalizacije poslovanja pri vseh solidnih denarnih zavodih, ki so se morali po sili razmer zateči k zaščiti, kajti oproščenih vlog vlagatelji po veliki večini ne dvigajo, temveč jih puščajo naložene pri dotičnem zavodu, dvigajo pa le oni, ki denar v resnici nujno potrebujejo. Novih hranilnih vlog pa je vedno več, ker ljudje ne morejo leta ln leta držati denarja doma, kjer jim ne do-caša nobenih obresti Mestna hranilnica ljubljanska je prišla skupaj z drugimi denarnimi zavodi v likvidnostne težkoče v jeseni L 1931., ob znanem navalu vlagateljev na denarne zavode Dne 4. aprila L 1934. je bil hranilnici odobren odlog plačil za stare obveznosti, in sicer za dobo 6 let. Od tedaj so potekla ravno štiri ieta. Hranilnica je že v teh štirih letih dosegla popolno likvidnost, tako da se je sedaj lahko v celoti odrekla vsaki zaščiti Postopna oprostitev vlog 2e kmalu potem, ko je mestna občina najela pri Državni hipotekami banki 30 milijonsko posojilo za povračilo svojega dolga pri Mestni hranilnici in ko je obenem emitirala z istim namenom 6% obligacijsko posojilo, ki se je po veliki večini vpisalo s starimi vlogami, je Mestna hranilnica pričela oproščati stare vloge Ze 1. decembra 1936 je oprostila vse stare vloge do 5000 din. Ker so se vlagatelji le malo poslužili pravice, da dvignejo svoje vkige (od celotne vsote oproščenih vlog je bilo dvignjenih le 8.9°/o), je Mestna hranilnica 1. marca lanskega leta oprostila vse stare vloge do 10.000 din. Tudi pri tej nadaljnji oprostitvi se je pokazal enak efekt, kakor pri prvi, in so se vlagatelji po veliki večini zadovoljili s tem, da se stare vloge prenesejo na novi račun, odnosno da so jim vedno razpoložljive. Zato je Mestna hranilnica 15. julija lanskega leta oprostila vse stare vloge do 20.000 din in 22. novembra vse stare vloge do 40 000 din. S to poslednjo oprostitvijo je dosegla skupna vsota vseh oproščenih starih vlog skoro 130 milijonov; od tega zneska, ki je bil vlagateljem na razpolago za takojšnje izplačilo, pa LjublJans&a kreditna banka Dne 2. aprila tek. leta se je vršil občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom Alojzija Vodnika. Iz poročila, ki ga je podal glavni ravnatelj Krefta, posnemamo, da je v minulem letu povečana produkcija in trgovinska delavnost znatno dvignila promet banke in ji je povečanje novih naložb omogočilo razširjenje njene kreditne kupčije. Nove vloge so narasle do konca 1937. leta na 103 milijone dinarjev ter znašajo sedaj že 123 milijonov dinarjev. Vzporedno s tem so se povečala tudi posojila na novem računu, ki znašajo koncem 1937 leta 74 milijonov dinarjev. Gotovina in vsak čas razpoložljiva sredstva znašajo preko 33 milijonov dinarjev. Banka je do konca marca tek, leta izvršila vsa izplačila na stare vloge do 10.000.— din ter namerava ob prihodnjem terminu pričeti s procentualnim izplačilom ca vse stare vloge. Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za leto 1937 ki izkazuje s prenosom vred 2,592 274 din čistega dobička Od tega se je dodelilo rezervam in pokojninskemu skladu 1.603.452 din ter je bila določena 4% dividenda na prioritetne delnice za lete IQ;>7. Z izplačilom dividende se prične 4 aprila t. 1. Tudi ▼ tem letu se je največji del dobička porabil za rezerve in dotacije. Na ta način stalno napreduje konsolidacija zavoda, ki ustvarja pogoje za normalno poslovanje. Pri volitvah v upravo so bili izvoljeni vsi izstopajoči dosedanji člani uprave in na novo Josip Windischer, mdustrijec v Novem mestu V nadzorstvo so bili izvoljeni ponovno vsi dosedanji člani, na novo pa minister inž. Dušan Sernec. Na seji uprave, ki je sledila občnemu zboru, je bil ponovno izvoljen za prvega podpredsednika banke Ivan Jelačin, predsednik Zbornice TOI y Ljubljani Občni zbor Lovske zadruge Ko se Je po vojni pričelo razvijati naše lovstvo posebno živahno in so prešla mnoga lepa lovišča, ki so bila pred leti v posesti tujcev, bodisi v last ali v zakup domačinov, Je bilo treba misliti tudi na gospodarsko plat lovstva. Zato so nekateri člani že 1. 1924. ustanovili »Lovsko zadrugo«. Ta zadruga je prevzela nabavo kamene soli, ki je zelo važna za uspešen razvoj gamsov in srnjadi; važna naloga Lovske zadruge je bila tudi nabava divjadi in žive perjadl v prvi vrsti zajcev, fazanov in jerebic, kakor tudi prodaja divjačine, to je ustreljenih srn, gamsov, zajcev itd. S tem delovanjem je »Lovska zadruga« mnogo pripomogla k izboljšanju naših lovišč in k dvigu cen divjačine. Denarni promet »Lovske zadruge« je bil tekom let precej velik. Najvišje številke so bile dosežene pri prodaji kožuhovine pod okriljem »Divje kože«, ki jo tvorita »Lovska zadruga« in Ljubljanski velesejem Ta ustanova je izredno Važna za naše lovce, bodisi za zakupnike, so vlagatelji do konca lanskega leta dvignili le nekaj manj nego 24 milijonov. Cisti prirastek novih vlog je znašal v prvem četrtletju 85 milijonov Vzporedno z rastočim zaupanjem starih vlagateljev pa se je naglo vrnilo tudi splošno zaupanje publike do tega največjega slovenskega denarnega zavoda. Ze lam so pričele naglo naraščati nove vloge, ki so se v teku leta več nego podvojile. V začetku lanskega leta je imela hranilnica za 46.2 milijona din novih vlog (brez oproščenih starih vlog, ki so bile prenešene na novi račun); ob koncu leta pa so nove vloge narasle na 95.2 milijona din. V teku letošnjega leta pa so nove vloge še mnogo hitreje naraščale. Medtem ko je znašal v lanskem novembru čisti dotok novih vlog 2.6 milijona din in v decembru 5.3 milijona din, se je čisti dotok novih vlog v januarju dvignil na 14.1 milijona din (brez pripisa obresti), ▼ februarju je znašal 10.6 milijona in ▼ marcu prav tako 10.6 milijona din. Tako je imela hranilnica ob koncu marca t L že za 130.5 milijona din pravih novih vlog. K temu pa je treba še prišteti okrog 100 milijonov din starih oproščenih vlog, ki so bile že prenešene na novi račun. Sedaj odpade razlikovanje med starimi in novimi vlogami, ker so sedaj, ko se Je hranilnica odrekla zaščiti, vse vloge takoj razpoložljive Zaradi obilno pritekajočlh denarnih sredstev in stalnega naraščanja gotovine v blagajni, je hranilnica pričela lani v večji meri dajati tudi kratkoročne kredite, ki so znašali v začetku leta 1937. 21.4 milijona din, ob koncu leta pa 42.4 milijona din. Hranilnica Ima 57 milijonov gotovine Mestna hranilnica ljubljanska je danes v stanju, da lahko Izplačuje vloge tudi v največjem obsegu. Ob koncu lanskega leta so dosegla njena gotovinska sredstva ogromno vsoto 57.4 milijona din. Poleg tega pa ima hranilnica še druge likvidne naložbe, ki jih lahko v kratkem času pretvori v gotovino, in pa neizkoriščen kredit pri Narodni banki. To stanje zavoda je pač najboljše jamstvo za popolno likvidnost vlog. Dubiozne terjatve, ki jih je imela hranilnica iz dobe pred krizo, so vse v celoti odpisane, zato je zabeležila v lanskem letu preko 6 milijonov din čistega dobička. 25 odstotna izguba pri kmečkih dolžnikih je znašala le nekaj manj nego 400 000 din. Ta izguba pa je že v celoti odpisana na breme rerervneea fonda, ki pa se je navzlic temu lani povečal od 13.9 na 14.7 milijona din. Narasle pa so tudi ostale rezerve, tako da znaša sedaj rezervni fond skupaj z ostalimi posebnimi rezervami 26.0 milijona din nasproti 23.9 milijona din ob koncu prejšnjega leta. Ti rezervni zakladi pa nudijo skupaj z garancijo mestne občine in solidnimi naložbami popolno jamstvo za varnost vlog in za obrestovan j e teh vlog. lastnike, kakor tudi poklicne lovce. »Divja koža« je vedno v zvezi z inozemskim kožu-hovinarskim trgom in gleda, da naša ko-žuhovma ostane svetovnim cenam na primerni višini »Lovska zadruga«, v kateri je sedaj včlanjenih 60 članov s 188 deleži, je imela pretekli torek občni zbor m sicer za leti 1936. in 1937. Ker je predsednik inž. Fran Tavčar že delj časa službeno zadržan, je občni zbor otvoril podpredsednik dr. Milan Dular. Podal je izčrpno poročilo predsedništva. Ker pa je v zadnji poslovni dobi umrl tajnik, profesor Peter 2mitek, je nadaljeval tudi s tajniškim in blagajniškim poročilom, za odstopivšega blagajnika ravnatelja Janeza Zupana. Po teh poročilih je predsednik nadzornega odbora, narodni poslanec dr. Ivan Lovrenčič sporočil, da je našel vse v najlepšem redu. Staremu odboru je bila podeljena razrešnica in izrečena zahvala za uspešno delo. Pri slučajnostih je bila največja pozornost posvečena »Divji koži«. Dr. Dular je pojasnil vzroke letošnjih težkoč, pri prodaji kožuhovine. Da kožuhovma ni dosegla boljših cen tiči vzrok v tem, da je Amerika prenapoljnjena s kožuhovino, Nemčija, ki spada med glavne odjemalce naše kožuhovine pa je prepovedala uvoz. Te zadnje težkoče bo pač treba na kak način odstraniti. Podpredsednik je poudarjal, da novi odbor čaka precej dela, posebno, ker bo treba spremeniti stara zadružna pravila glede na novi zadružni zakon. Pri volitvah je bila postavljena le ena lista in so bili izvoljeni: za predsednika dr. Ivo Tavčar, za podpredsednika dr. Milan Dular, za tajnika dr. Fran Lokar, za blagajnika g. Bahovec, kot namestnik pa g. Viktor Meden in Janez Kocijan. Lista je bila sprejeta soglasno. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da se bo potrudil, da novi odbor pospeši delo, poveča dohodke, da si lovci lahko čim prej postavijo svoj lovski dom, kjer naj bi se družilo lovstvo in pospešilo tudi naše lovsko gospodarstvo. Za dosego tega cilja pa je nujno potrebno, da se Lovska zadruga čim bolj razširi in da dobi še mnogo novih članov, čim več nas bo, tem jačji bomo! —s. Petrolejski konflikt v Mehiki upliva na svetovno ceno srebru Nedavno je mehiški zvezni predsednik Cardenas Izdal odlok, s katerim se s takojšnjo veljavnostjo podržavijo tamošnja pe-trolejska podjetja. S tem odlokom so prišla v državno last podjetja 17 ameriških in angleških petrolejskih družb. Zaradi tega podržavljen ja pa je prišlo do nevarnega konflikta. Predsednik Cardenas je svoj ukrep utemeljil e tem, da se inozemska podjetja nočejo pokoriti sklepom mehiških oblastev, ki so za petrolejska podjetja predpisala zvišanje mezd in reformo delovnih pogojev za petroJeiske delavce. Podjetja pa so ugovarjala. češ da jim situacija ne dopušča povišanja bremen in da so mezde v petrolejski industriji višje nego v ostali mehiški industriji. Predsednik Cardenas je inozemskim podjetjem sicer obljubil primerno odškodnino m imtarfner podjetij k M kri trwfi, * I M potrebna sredstva, to je dur* 400 milijonov dolarjev (1900 milijonov din), najel s I notranjim posojilom odnosno da bi si ta sredstva pribavil 8 posatno davščino; toda zdi se, da je malo verjetna da bo ta operacija uspela, zlasti ker gre za ogromen znesek, ki je potreben za plačilo odškodnine. Zanimivo je pri tem zadržanje Roosevel-tove vlade, ki je v nasprotju e politiko odnošajev e sosednimi državami odgovorila na odlok mehiškega predsednika i napovedjo, da bo prenehala nakupovati arebro v Mehiki Zedinjene države ameriške imajo namreč poseben sporazum z Mehiko, po katerem so zavezane kupiti v Mehiki na mesec za 5 milijonov unč mehiškega srebra. Ta sporazum, ki se je doslej podaljševal od mesece do meseca, pa za april ni bil več obnovljen. Ker so Zedinjene države kupovale mehiško srebro predvsem zaradi tega. da stabilizirajo svetovno ceno srebru, je verjetno, da bodo Zedinjene države vsaj začasno opustile intervencije na svetovnem trgu srebra. Topa je imelo za posledico, da je pričela svetovna cena srebru popuščati. Prestanek ameriških nakupov lahiko ▼ resnici povzroči precejšen pritisk na svetovno ceno srebru, kajti Mehika je največji produce®! srebra na svetu. Leta 1936 je od celotne svetovne produkcije srebra v višini 276 milijonov unč odpadlo na Mehiko 88 milijonov unč, na Zedinjene države 68 milijonov, na Južno Ameriko 82 milijonov in na Kanado 24 milijonov unč. Kakšen bo nadaljnji razvoj tega spora, je danes še težko predvideti, ker tudi m izključeno, da bo imel konflikt v notranji politiki Mehike svoie posledice. Zedinjene država eo doslej odkupovale mehiško srebro po ceni, ki je presegala svetovno ceno, in je šlo prav za prav za nekako subvencioniranje sedanje mehiške vlade. Druga težkoča je v tem. da so paroplov-ne družba, ki eo pod vplivom ameriških iu angleških petrolejskih interesentov odpokji-eale iz mehiških luk vse parnike za preva® petroleja in ima sedaj Mehika težkoče s prevozom in prodajo pridobljenega mineralnega olja. Razpoložljivi tanki za mineralno olje pa bodo ▼ kratkem prenapolnjeni Gospodarske vesti -> Romunska pogajanja zaradi izvoza lesa v Italijo in Madžarsko. Poročali smo že o pogajanjih Rumunije z Madžarsko in Italijo zaradi izvoza lesa. Obe državi je doslej oskrbovala z lesom predvsem Avstrija, ki pa sedaj ne bo več izvažala lesa Madžari so predlagali Rumunom povišanje kontingentov za 40°/o, kar pa so Rumimi odklonili, ker razvoj plačilnega prometa ne dopušča tako znatnega povišanja lesnega izvoza iz Rumunije v Madžarsko. Rumunija je pristala le na povišanje kontingentov za 6°/o. Delegacija za pogajanja z Italijo je že odpotovala v Rim Tudi pri teh pogajanjih bo šlo predvsem za vprašanje plačila, ker ima Rumunija klirinške terjatve v Italiji, ki bi s povečanim izvozom lesa še narasle. Zato bo Rumunija skušala doseči predvsem spremembo plačilnega sporazuma = Italijanska velepodjetja »višujejo glavnico. Dve največji italijanski velepodjetji sta v zadnjem času sklenili povišati delniško glavnico. To je predvsem milanska družba Snia Viscosa, ki spada med največja podjetja za izdelovanje umetnih tekstilnih vlaken v Evropi. Na to družbo odpade največji del italijanske produkcije umetnih tekstilnih vlaken. Podjetje ima več tvornic in izdeluje predvsem umetno sivilo, znatno pa je v zadnjem času razširilo produkcijo umetnega bombaža im od jeseni 1936 izdeluje tudi umetno volno iz mlečnega kazeina, tako zva-ni »lanital«. Delniška glavnica tega veiepodjetja je znašala pred nastopom gospodarske krize 1 milijardo lir. Spričo naglega razvoja tehnike pri izdelovanju umetnih tekstilnih vlaken je morala družba pred leti izvesti sanacijo in ima sedaj 345 milijonov lir glavnice. Z novim sklepom uprave, pa se bo ta glavnica zopet zvišala na 535 milijonov lir, deloma z izdajo novih delnic, deloma pa s povišanjem nominalnega zneska starih dednic, ker se je izkazalo da je bila prvotna redukcija v teku sanacije prevelika. — Drugo podjetje, ki zvišuje svojo delniško glavnico je znana družba Montecatini. Ta družba izdeluje med drugim umetno galico Te gali-ce smo pred leti mnogo uvozili. Nedavni občni zbor je sklenil povišanje glavnice od 1000 na 1300 miiliionov lir in bodo stari delničarji dobili deloma gratis-delnice, deloma pa bodo lahko vpisali nove delnice po nominalnem znesku. Podjetje ie imelo lani 107 milijonov lir čistega dobička (87) in bo plačalo 10°/o dividende. Delokrog podjetja je zelo razno!ičen. Poleg raznih kemičnih proizvodov (zlasti dušikovih gnojil) izdeluje tudi umetno svilo, »»in t etične larve, peča pa se tudi e pridobivanjem aluminija tn cinka ter cinkovih spojin. Podjetje je s svojimi obrati največji potrošnik električnega toka v Italiji. Glede na povečano produkcijo 6e je lani «kupna potrošnja električnega toka povečada od 1.38 na 1.56 milijarde kilovatnih ur. kar predstavlja 10°/« celotne italijanske potrošnje električnega toka. Peča se tudi s hidrira-njem nafte iz Albanije. Proces hidrirania omogoča da se iz te nafte pridobi do ^0°/« bencina, medtem ko ee pri običajni destilaciji dobi le 40°/» bencina. = Oprema poštnih paketov Iz Inozemstva. Trgovci, pa tudi privatniki, ki naročajo blago in se jim to blago pošilja v poštnih paketih, po večini pozabljajo naročiti odpošiljateljem, naj prilože poštnemu paketu originalne fakture in označijo v deklaraciji izvor blaga, to je državo, v kateri se je blago izdelalo. Na tukajšnjo carinsko pošto prihajajo po večini paketi, pri katerih ti predpisi niso izpolnjeni. Domnevati je torej, da interesenti niso dovolj poučeni. Zato opozarjamo prizadete, da zadoste v tem oziru predpisom = Naš uvoz avtomobilov se Je ▼ letošnjem letu ponovno povečal. V januarju tn februarju letošnjega leta smo uvozil^ vsega 451 avtomobilov v vrednosti skoro 17 milijonov din medtem ko smo land v teh dveh mesecih uvozili le 232 avtomobilov v vrednosti nekaj čez 7 milijonov din. Lani je 73% vsega našega uvoza odpadlo na uvoz nemških avtomobilov. Letos pa seje pričel v večji meri dvigati tudi uvoz avtomobilov iz drugih držav. Tako sano po češkoslovaška statista?! samo v februarju uvozili iz češkoslovaške 26 avtomobilov, medtem ko je znašal lani vse leto uvoz iz češkoslovaške le 116 avtomobilov ali povprečno 10 na mesec. = Gradbena dela. Kranjske deželne elektrarne bodo od že obstoječega daljnovoda 20.000 voltov v Zabukovci zgradile do Keramične industrije d. d. v Libojah vod vi-I soke napetosti 20.000 voltov zaradi elektri- flkaetle turarne, pri tatel m «gradi tnffl j transformatorska poeta J*. O tem načrtu bo komisijski ogled 13. aprila ob 16.30 pri tovarni v Libojah. Nadalje bodo Kranjske deželne elektrarne zgradile od že obstoječega daljnovoda Bled-Ribno odcep visoke napetosti 10.000 voltov do igrišča za golf v Lescah, kjer bo tudi transformatorska postaja. O tem projetku bo komisijski ogled 4. aprila ob 14. pri transformatorski postaji Jugo Rhomberg na Bledu. — Kr. banska uprava je razpisala licitacijo za adaptacijo hiralnice v Gornji Radgoni (proračun 235.000 Din) in licitacijo za vodovodna dela ▼ Suhi Krajini (proračun 2,500.000 Din). = Nov upravnik Zavoda za pospeAevaaje zunanje trgovine. Na predlog trgovinskega ministra Je bil z ukazom kr. namestništva postavljen za upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Milutin Petrovič, asistent veterinarske fakultete vseučilišča v Zagrebu v p. ln dosedanji šef urada za kontrolo živine. = Uradni tečaji za april. Finančni minister Je za april določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 298.50 Din, 1 zlata turška lira 339.70, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.40, 1 kanadski dolar 43.20. 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.16, 1 avstrijski šiling 8.50, 1 belga 7.40, 1 penga 8.60, 1 brazilski milrajs 2.50, 1 egiptski funt 240, 1 urugvajski pezos 8.80. 1 argentinski pezos 12.30, 1 čilski pezòs 1.35, 1 turška papirnata Ura 84.80, 100 albanskih frankov 1415, 100 francoskih frankov 140, 100 švicarskih frankov 1000. 100 italijanskih lir 227, 100 holand-skih goldinarjev 2395, 100 bolgarskih levov 45, 100 romunskih lejev 32.30, 100 danskih kron 960, 100 Švedskih kron 1107, 100 norveških kron 1080, 100 španskih pe-zet 230. 100 drahm 39, 100 češkoslovaških kron 151, 100 finskih mark 94.50, 100 le-tonskih latov 800, 100 iranskih (perzijskih) rijalov 100. ■ Za dobave granitnih robnikov tn asfaltnih hodnikov je mestno poglavarstvo ljubljansko razpisalo ofertno licitacijo Opozarjamo interesente na pogoje, ki so objavljeni v »Službenem listu« dne 2. aprila 1938. — Začasna državna oprava razlaičenlh gozdov v Ljobljani razpisuje na dan 13. aprila ob 11 dopoldne v uradnih prostorih (Cesta 29. oktobra št. 24) pismeno dražbo lovišča Grčarice A (del revirja Ravne). Lovske zakupne pogoje, razglas in potrebna pojasnila daje ZDU v Ljubljani in šumska uprava v Kočevju. «= Llc'tacije. Dne 6. aprila bo v tnteo- danturi štaba savske divizijeke oblasti ▼ Zagrebu licitacija za doba/vo živil Dne 7. aprila bo v intendanturi štaba dravske di-viizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo petroleja, 14. aprila pa za dobavo večje količine živil. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 5.29 milijona din nasproti 8.40. 6.82, 4.89 in 7.26 milijona din v prejšnjih štirih tednih. V teku tedna je bilo gibanje tečaja avstrijskega šilinga zelo neenotno. V sredo se je avstrijski šiling dvignil na 8.80 — 8.85, potem pa je zopet popustil v petek na 8.60 — 8.65. Nemški klirinški čeki pa so se za malenkost dvignili na 14.50. V svobodnem deviznem prometu so se trgovali angleški funti po 238, ameriški dolarji po 47.85, Švicarski franki po 11 in francoski franki po 1,47. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 13.40, London 21.65625, Newyork 436.125, Bruselj 73.64, Milan 22.95, Amsterdam 241.4750, Berlin 175.17, Dunaj, bankovci 47, Stockholm 111.6250, Oslo 108.8250, Köbenhavn 96.6750, Praga 15.23, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Abene 3.95, Bukarešta 3-25. Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago, 2. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86, za julij 82, za sept. 82.875; koruza: za, maj 61.875, za julij 62.50. + W inni peg, 2. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 121.25, za julij 110.25, za oktober 89.50. BOMBA2 + Liverpool, 1. aprila. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za april 4.74 (prejšnji dan 4.74), za julij 4.88 (4 87), za okt 4.97 (4.96). -t- Newyork, 1. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za april 8-53 (8.59), za julij 8.63 (8.69). Sladkor je Se vedno predrag Iz konsumentskih vrst smo prejeli: Znano je, da imamo v Jugoslaviji najdražji sladkor. Samo državna trošarina znaša več nego polovico prodajne cene. K temu pride še občinska trošarina, skupni poslovni davek itd., tako da znašajo vsa bremena približno dve tretjini prodajne cene. Ponovne zahteve, da se zniža ta pretirana obremenitev, ki se nalaga najširšim slojem prebivalstva, so doslej ostale brez uspeha Zaradi visoke cene je pri nas kon-sum sladkorja minimalen v primeri z drugimi državami in znaša povprečno le okrog 5 kg na osebo v enem letu, medtem ko znaša v zapadnoevropskih državah do 40 in 50 kg na leto. Cena sladkorju pa bi bila lahko tudi nižja, če bi tvornice sladkorja nekoliko popustile na ceni in če bi se uredilo vprašanje pribitka v nadrobni prodaji. Grosisti dobe kristalni sladkor po 12.66, za detajliste pa znaša cena 12.80, v nadrobni prodaji pa se ta sladkor prodaja po 14.50. Pred leti razlika pri detajlistih nI bila tako znatna. Kakor čujemo, pa dobe v zadnjem času nekateri detajlisti sladkor po ceni za grosiste in imajo pri nespremenjeni prodajni ceni še večji pribitek. Avtomatska telefonska centrala ▼ Zesnunu Beograd, 2. aprila, p. V Zenrunu so »v coj otvoriiH novo avtomatsko centralo z vsemi priključki tn jo spojili z beograjsko. V Bolgariji sneži Sofija, 2. aprila, br. V vzhodnem delu Balkana ln v notranjih predelih Male Azije je nastopil močan mraz. V Skopem, Tir-novu in po drugih mestih na obeh pobočjih Strandže planine je zapadel do 12 cm visok sneg. V Mali Aziji Je temperatura pa* dia daleč pod ničla V okolici Ankara m po kmetijah mnogo Skoda. Izpred obrtnega sodišča Kedaj prfstoja odškodnina za odpovedno dobo? Ivan je M zaposljen pri odorateci mojstru kot delavec. Zaradi bolezni je izostal 14 dni Ko je okreval. * je zglasil pri mojstru hoteč delo nadaljevati. Mojster g® ni hotel več sprejeti, češ d« ga ne potrebuje, da jc ta čas sprejel drugega delavca. I ven je zahteval plačo za teden dni med boleznijo, razen tega pa tudi odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo. Mojster pa ni hotel plačati ničesar, zato je Ivan mojstra tožil. Tudi pri razpravi se je mojster branil plačati in je bil mnenja, da delavec ra časa bolezni vendar n« mor« kmett dvojno plačo. Ivan je bil zavarovan pri OUZDv kjer je dobil boleznino, tedaj nima ničesar več dobiti. Ko m« je sodnik razložil, da fema delavec za časa bolernl sa prvi teden pravico do plače kljub zavarovanju, je mojster končno priznal ta del tožbene-ga zahtevka. Drugače pa je bfto % odSkodntoo « 14 dnevno odpovedno dobo. Mojster )e predložil sodišču potrdilo drugega stavbenika, iz katerega je bflo razvidno, da je Ivan dobil delo takoj istega dne. ko ga mojster ni hotel sprejeti nazaj v službo m torej ni bil noben dan brez dela. Ivan je priznal» da je rea dobil takoj delo drugje, vendar pa zahtev« tudi od toženca plačilo «a 14 dnn češ, da postava tako govori ta da on postave dobro pozna. Sodnik mu je povedal, da oo pozna sicer § 241 prvi stavek obrt zak_, ki določa ra primer neopravičenega odpusta mezdo za 14 dni, ne pozna pa drugega stavka tega paragrafa, ki pravi da se mora vračunati ▼ plačo to, k*r je službo jemalec pridobil * drugim delom aR kar je namerno opustil pridobiti. Za to mu sodišče ni priznalo ndkake odškodnino za odpovedno dobo. Ivan se proti tej sodbi ni pritožil Opravičen odpust h služb« France jo vioifl tožbo proti svojemu službodajalou na plačilo odškodnine za 14 dnevno odpovedno dobo ta je ▼ tožbi navajal d« ga je službodajaJec brez odpovedi ta brez zakonitega razloga i* službe odslovil. Toženec se je branil plačati ta »e trdil, da se je France tipkal odredbam stavbenega tehnika ta ni hotel delati tako, k», kor je tehnik opravičeno od njega zahteval. Pri obravnavi se je izkazalo, da je bS France zelo nereden deiavec, za to mu je podjetnik odpovedal službo za 14 dni. Dva dni na to je France začel nagajati, tehnik ga je opozarjal, da naj bo reden, nakar jo France odvrnil, da ima odpovedano, da sedaj ne bo več delal, zasadil je lopato ▼ zemljo, stal križem rok s prižgano cigareto. To je trajalo 27 minut Nazadnje je tudi tehnika minila potrpežljivost Javil je zadevo inženjerju, ki je pregledad zakon ta prišel do spoznanja, da gre za primer § 239 št 3 obr. zak., ki pravi, da se sme delavca brez odpovedi odsloviti če se ta noče pokoriti delodajalčevim odredbam. Inženje» je Franceta takoj odpustil. Tudi sodišče je bilo enakega mnenja ta je tožbo zavrnilo. France se m pritožil Mesarski vajenec in odškodnina Nedoletoi Tone Je bil vajenec v mesarski obrti. Po 10 mesecev trajajoči učni dobi sta Tonetova mati, kot njegova zakonita zastopnica in mojster sporazumno razvezala učno razmerje nakar je fant stopil v uk pri drugem mojstru. Dva meseca potem je mati tožila prvega mojstra za odškodnino v znesku 1500 din in je zatrjevala, da je mojster uporabljal fanta tudi za poljska in druga domača dela, dočim se je fant v mesarski obrti zelo malo učil. Tudi ni mojster napravil pismene učne pogodbe. Zato je mati zahtevala odškodnino za vsak mesec po 150 din, kakor je za malega hlapca primerno. Dobival" pa je hrano, obleko in obutev. Pri razpravi je mojster predložil pismeno učno pogodbo, katero je podpisala tudi Tonetova mati in jo potrdilo Združenje mesarjev, dalje potrdilo istega združenja, da je učno razmerje trajalo 10 mesecev ln potrdilo OUZD, da je mojster redno plačeval zavarovalnino. Sodišče Tonetu nI priznalo nikake odškodnine. Iz navedenih ugotovitev sledi da Je bü Tone vajenec, da je mojster zadostil vsem predpisom, ki so za sprejem vajenca po obrtnem zakonu potrebni, kot vajencu pa mu za prvo leto učne dobe ne gre nikaka odškodnina, posebno ker je prejemal poleg hrane in stanovanja še obleko tn obutev. Ce Je mojster uporabljal fanta za hlapčevska dela je ravnal proti predpisom obrtnega zakona in ga more obrtna oblast klicati na odgovor po 5 398 št 11 obrt z. Odpoved mora biti točno ln Jasno podana Gradbeno podjetje je Izplačevalo svoje delavce vsako drugo soboto. Pri izplačilu je dobil vsak delavec zaslužek v papirnati vrečici kjer je bilo točno navedeno število opravljenih ur, zaslužek, odtegljaji za morebitni predujem za bolniško blagajno in za davek, po vsem tem pa še s štambiljo pritisnjeno: 14dnevna odpoved. Nekega ponedeljka zjutraj je prišel Lojze na delo kakor po navadi, toda polir ga ni pustil delati, češ da mu je bilo službeno razmerje oravilno in pravočasno odpovedano za 14 dni, računano od zadnje sobote nazaj. Lojze je iztoževal odškodnino za 14dnevno odpovedno dobo. Obrtno sodišče mu ni priznalo nikake odškodnine, ker je smatralo odpoved v tej obliki za pravilno. Obrtni zakon nikjer ne predpisuje oblike, v kateri naj se poda odpoved, saj zadostuje samo ustna odpoved. V tem primeru pa je bila odpoved podana celo pismeno. Proti tej sodbi se Je Lojze pritožil In prizivno sodišče je ugodilo njegovi pritožbi ter obsodilo podjetje na plačilo 14dnevne mezde za odpovedno dobo Prizivno sodišče je bilo mnenja, da označba »14dnevna odpoved« ni dovolj jasna, da bi se mogla smatrati kot pravilna odpoved, posebno ne, ko je toženo podjetja navadno na vse plačilne vrečice pritiskalo tako štambiljo. Da tedaj ne bo nepotrebnih pravd, naj delodajalci skrbe, da bodo delojemalcem točno in jasno odpovedovali služba »JUTRO« st m 5 Nedelja, 8. IV. 1988. Razstaua italijanskega portreta o Beogradu V tn toploto beograjsk» pomladi, ki Je že vzdraanMa vrtove ki Jm darovala nežno lepoto cvetočih bredkev, marelic, gr-mW*rvja in euüp. v kraljevske dvorane Muzeja kneza Pavla je bilo ptriiarane tol iko Italije, kakor je ni bilo Se nikdar na balkanskih tleih. Pričarane — b4 öejal, feetr Be bcR, tav-korr da eo moglg samo neke čudežne rake prenesti v te prostore toliko izforanh umetnin tn vzbuditi tako razkošno življenje upodobljene lepote Res je, da so bile v oc taxi ju dolgotrajne priprave in da je prevoz teh predragocenih mojstrovin, ki jh le redkokdaj zaupajo tujini, delal neznanske preglavice bi zahteval mnogo podrobnega deda. Zdaj, ko so vse umetnine dobile svoj prostor, ustvarile svoj posebni svet ta svojäko umetnostno ozračje, se Bdi ve» to skoraj nadresničrno tn vznemirljive' kakor čudež. Hziau (1477—1576): lepotica t>r. Bartantiniju, mo2u beneökxsga kova., velikemu poznavalca: ln strastnemu JjufctfteTju ükavne umetnosti, je aspela poleg skrbno premišljene ta smotrne izbere tudi namestitev umetnin. Proe?tor5 so vzllc siceršnji dostojnosti zastavljali svojsOoe in le rano za tako reprezentanco kakor umetnost portreta. Portret umetnika najbolj omejuje, br-nda in podreja domišljijo, ga stU h kolikor Piero della Francesca (1420- 1492): Friderik iz Montefeiira, knez D rt) Ins kl moči objektivnemu gledanju predmetne stvarnosti in zvatslja k skanju ter Oblikovanju tipičnega v telesnem in duševnem izrazu. Portret nudi umetniku ozko, vendar pa poglobljeno polje za oblikovanje umetnostne telesnosti in duševnostj. Bolj kakor v krajinah in verskh motivih se v podobah človeka zrcali življenjska konkretnost. kakor jo j« videl stvarjajoči umetnik. Zato so portretni kipi in slik» v večji in ostrejši meri Lzraževalci ne le individualnega, marveč tudi občega življenja dobe. Njih žarišče so vedno obrazi, ta najbolj duhovni prostor človekove telesnost: , v duševno brezdan jost progreznjena. podoba človekovega značaja, njegove duše, njenega misijonskega in čustvenega sveta, skrivno zrcalo njenih podtalnih strasti V portretih, hj so nastajali skoea veko-ve v sončni Italiji, totfkoikrat opevamd in tako zaželjenl v deželah germanskih meged ta slovanske stepne Širine, se najbolj izraža to, kar je ustvarjalo zgodovino njenega naroda: Njegova življenjaka sila, prihajajoča od rasnih mešanj, od prastarih toaxSLcij njegovih selišč, od zavesti vekovitega etničnega razvoja na istih tleh, pod istim blagim nebom in v istem južnem sonou. Tu se nadalje izražajo moč in samaralostf njegovih vodilnih osebnosti, tipičnost njihovega gledanja sveta, napetost njihove volje, M Je v vseh zgodovinsko pomembnih dobah prehajala od močnih poedincev na drobne množice, ki sta jih tolikokrat uspavala blago podnebje in lahkotni vrran$ stil njihovega življenja. Takisto kažejo te podobe silen estetiki nagib tega bistveno sredozemskega naroda, ki mu je bila lepota vsekdar več kakor hitoJuz Jn čigar civilizacije ne mommo razumeti, če ne uvažujemo ogromnega deleža, s katerim je v nji zastopan fantazijsko stvarjalni duh, navdShovalec njegove veFčine. Obrazi, tel nas gledajo s sto dw&jöetfh kipov ta slik beograjske razstave, niso agofj obraz? posameznikov, marveč ▼ vsej svoji različnosti tudi skupen obraz Italije. Zdaj so zgodovinski, naturalistično verni, zidaj idealizirani, mcraumentaihni, prežeti s patetičnim vagonom svoje dobe. Tn so tanazlto individualni, tam čutiš, da £h je umetnik posnel iz že zdiavnaj pozabljene množice tn strnil njih poteze v nekako kolektivno značilnost Za mogočnimi lfgurami nekaterih Slik vidimo nasmeh-ljamo lepoto krajin, melanholične obrise razvalin atj vzorno arhitekturo palač. Nad ljudmi in njihovimi EM se kdaj pa kdaj razpenja nebo s svojo svetlo in toplo zračnostjo Neredko se nam zdi, da žairl v sočnih ta ubranih barvah kemično preoblikovana energija južnega sonca te dežele, socaca, ki daje oveteti tn roditi oranžam ta dtronam, kakor prehaja v sladkor debelega grozdja in odtod v minljivo opojnost plemenitega vina. Za nas, ki iščemo v žVJjenju Objektivnih resnic ta ki verujemo v Občečloveške ta ljudske smotre civilizacijskega razvoja, ostane stoj tao prej v diskusiji donesek-Italijanskega naroda k političnim, socialnim ta moralnim idejam ter napravam človeštva Ml na pr. lahko razumemo vodilne misli Maochiavellijevega dela »H Principe« in al £h razlagamo z duševnimi, socialnimi ta zgodovinskim'! posebnostmi italijanskega naroda, vendar nam Mao Mino da Fiesole (1430—1484) Rinaldo della Luna chiavefTEjeJva poditičma amoratoost ta seta čnost vzbujata dokaj drugačna občutja, kakor človeku iz dežele starih kondotier-jev. V umetnosti ni tega odklona. V nji zaznavamo toliko prečiščene in požlaht-njene, oblilkavno dovršene, z genijem velikih stvarjalcev nesmrtno zaznamovane biti italijanske nacionalne kulture v njenem vekofvitem razvoju, da se naša polemična volja spoštljivo umika občudovanju. Ta narod ima zares čut za lepoto, ki jo nekje na dnu svojih gonov prav kakor stan Grki istoveti z dobroto. * Razstavo Italijanskega portreta v Muzeju kneza. Pavla otvarjajo umetnine z rimske dobe. številko ena je dobila študija starca ki je bila izklesana lz nabrežta-akega kamna in izbrana iz zbiik oglejskega arheološkega muzeja Poteka iz dobe republikanskega Rima in razodeva s svojim krutim realizmom oster življenjski òuit tistega R ma, ki ga je vznemirjala Ka-ti i i ni na zarota in ki je govoril o Cezarjevih uspehih v Galiji. Nadaljnji kipi iz brona to marmorja nam kažejo primere umetnostnega oblikovanja v časovnem razponu cd sredine prvega stoletja pred Kr. do dobe. ko propade zahodno rimsko cesarstvo. Vergilovo poprsje helenskega izvora in glava Avgusta, Julija Cezarja, neznane žerte, cesarja Galij ena to drugih nas vodijo v najpomembnejša stoletja rimske zgodovine, v dobo največjega razmaha imperialne moči in nji tesno sledečega notranjega propadanja. V dobo zrelosti, ki daje svetu vzore organ zacljske in civilizacijske dejavnosti, zakone pravnega reda m primer razkošnega življenjskega stila v velikem Rimu. Rimska umetnost pa živi in raste pod vplivi helenskih vzornikov. Kdor je videl vsaj v pariškem Lou-vru to v neapeljskem Narodnem muzeju krasne primere grškega kiparstva to v njihovi tesn; bližini primere rimske umetnosti. je mogel brez velikega primerjanja opaziti, v kolikj meri zavisi rimsko oblikovanje od grških mojstrov. Toda duh naroda ne zataji niti tu: rimsiki obrazi kažejo narod osvajalcev, gospodarjev, pravnikov to politikov, narod, ki se v nasprotju s helenskimi sanjarji to filozofi bori v hladnih in meglenh pokrajinah Panonije in Norilka za življenjsko stvarnost svojega imperialističnega sna. Iz šestega stoletja nas gledata obraza konzula Bazilija in oči ženskega lika, ki utegne biti ce- sarica Teodora. Imperialistični sen pa se že zavija v melanholijo propada ln v mrk dvihzac. je. V rimstvo prodirajo baztiacl in osvežujoč« krščanstvo. Stoletja, ki slede tej dolht, so zaipusttla predvsem arhitektonske spomenike in mozaike. Prvi kip, ki nas pozdravlja kot pričevalec o krščanski umetnosti srednjeveške Italije, je delo Piera delle Vigne iz 13. stoletja in prva slika, kl jo srečamo na tej poti, je podoba Asškega ubožca, delo Margarita d' Arezza iz istega stoletja. že se pojavlja sveži ^utroji dih zgodnje renesanse in čeprav pogrešamo Giotta, imamo zato sliko Plsaneila, fresko An-drea dea Castagna, Bot tic elll jevega »Ju-Ijama M e>dlcija< in Ltppijevega marfcant-n-ega starca Mantegnov portret ka.ndtnar Ja Gonzage nadaljnje vrsto korenito reno-saročnifh osebnosti. Humanizem postavlja ▼ Francesco Lanrana (1420—1503) Eleonora Aragon.sk» ospredje Kntfičnl vzor skladnosti z naravo, stremljenje po objektivnem redu ta ljubezen do zemeljskih stvari. V luči renesanse blede dantejevski prividi srednjega veka. Mogočna simfonija iz banv ta njihovih prelivov nas spremlja skozi naslednje sobe. Vstajanji starih bogov! Svetla življenjska volja teče kakor slap mavričnih barv. AH Se kaže opozarjat? na deäo mojstrov tega ta njemu sledečega baročnega razdobja? Je to doba umetniških titanov, ki podajajo v umetnostni obliki poznejši ideal titanizma. Italijo strahu jejo krajevne de-spotije ta vojske, toda upodabljajoča umet nost procvita. Na razstavi niso zastopani samo »titani« umetnostnih središč, marveč tudi nekateri pokrajinski mojstri, da tako pride do izrazju šin:|ki (VKgon vsega j naroda. Michelangelo predstavlja marmorni Idp Bruta, Raffaella tri platna, med njimi La belki Fornarma, portreti »Lepotice«, »öloveka z modrimi cčmi« ta papeža Pavla m., Ttotoretta »Mati božja za-kladrrbčarjev< ta portret senatorja Jakopa Soranzia. Prijetno presenečenje bo za vsakega poznavalca italijanske umetnosti, ko bo ugledal izvirnik znamenitega Reni jevie-ga portreta Beatrice Cenci Ne manjkajo tudi Bernini, Tiepolo, Canova Od njih prehajamo počasi v 19. stoletje, ki ga V- • . r;, • / O*0 Kotodont-ova usfno voda čudovito osvežuje Tudi ko se vidijo Vali zobje v ogledalu lepi, je že možno, da zobni kamen na njihovi notranji strani vr?i svoje uničevalno delo. Če hočete imeti ne samo bele, temveč tudi zobe brez zobnega Ua mna, tedaj uporabljajte Sa rgov Kalodontl To je v Jugoslaviji edina zobna krema, z učinkovitim sullo-ridnoleatom proti zobnemu kamnu. SARCOV predstavljajo najbolj tZbranl ta najtbpiič-nejSi mojstri. (Hayez, Grigolett, Carnevali, Cremerai, Ranzoni, Fattori, Favretto de Nittis i. dr.). Naše stoletje ni zastopano, iz najbovejšh delavnic je prišlo samo dvoje zaključnih poprsij, ki se z njima končuje krasna procesija italij^nsikih obrazov: sta to Albanov portret kralja Viktorja EJmanuela HI in Graziosjev Benito Mussolini Od neznanega starca iz prvega stoletja pred Kr. do »stvaritelja nove Italije« leži nekako 2000 let italijanske n evropske zgodovine. Preko strašnih vrtincev preteklosti, čez prepade stoletij in izginjajoča grobišča številnih človeških rodov gradita zmagovita Misel in m smrtna Lepota čudovite mostove iz resničnosti in umetniških sanj. La vie est court e, 1' art est long. Prav razstava dvatisučletnega umetnostnega življenja tua istih tleh to ofb obnavljajoči se konttoiuiteti iste nacionalne in državne zavesti nas prepričuje, da je umetnost več kakor samo življenjski izraz svoje dobe. Umetnost je eden največjih človeških protestov zoper minljivost to smrt Iz vekov nas gledajo v oblike in barve spremenjena življenja in oznanjajo nesmrtno poslanstvo misli ta lepote. Ce more kdo občutiti čar stare besede ars aeterna, večna umetnost, ga je mogeä zorpet doživeti na umetnostnem romanju po dvoranah beograjske razstave italijanskega portreta. B. Borko. pokazati zlasti dijaški mladini, ki prav za prav že ne ve več, zakaj študira, povedati ji, da jo Izobrazba bliža k umetnosti in dviga v kraljestvo večne lepote. In če bomo to vsaj v skromni meri dosegli, bomo uspeha veseli... Bado Pečnik Pomen Celjskega kulturnega tedna Iz razgovora s prof. Pavlom Strmškom Celjski kulturni delavci so se z vso vnemo lotili priprav za CKT. Da bi bili o vsem točno poučeni, smo se obrnili na poslevodečega podpredsednika prof. dr. Pavla Strmška v Celju z nekaterimi vprašanji in prejeli smo sledeče odgovore: Znano je, da je CKT Vaša zamisel Kako ste prišli do nje? 2e vsa povojna leta opažam, kako velikega pomena so različni vzorčni sejmi Lanski umetniški teden v Mariboru je pokazal, da se dado tudi kulturna stremljenja v strnjeni obliki in omejenem času lažje to poudarneje širiti, kakor pa, če so prireditve posamezne, brez medsebojne povezanosti. Kar pa je možno drugod. Je posebnega pomena za Celje. ZaJkaj bi bila taka prireditev n Celje posebnega pomena T Predvsem zaradi tega, ker Je Celje ta od nekdaj v vseh ozirih prikrajšano. Le primerjajte celjsko zgodovino in zemljepisni položaj z njegovim gospodarskim in kulturnim, da ne omenim še političnega položaja. Celje je postavljeno kar v središče Slovenije, ne da bi imelo od tega kake koristi. In vendar je Celje prispevalo svoj delež k slovenski kulturi že v tistih časih, ko še drugje ni bilo v enakih razmerah ničesar podobnega. To bo dokazala razstava celjskih tiskov, to kažejo imena celjskih komponistov, ki so delovali v Celju že pred vojno: dr. Schwab, Rito Sa vin, C. Pregelj, likovniki in literati, ki so domačini: Napotnik, Klemenčič, dr. Novačan, V. Levstik, Roš, Kač, Stante L dr., tako da lahko mirno trdimo, da raste slovenska kultura tudi iz celjskih tal, da Je tu avtohtona Ali ste sporočili svojo zamisel kot predlog mestnemu sveta? Nikakor ne. Sprva sem o zamisli govoril le s posameznimi kulturnimi delavci. Začudil pa sem se, ko so vsi predlog odobravali to niso imeli niti trohice dvoma v uspeh, le nekoga je bilo treba, ki bi hotel začeti z organizacijo te zamisli. Ko sem spoznal, da jih je mnogo, ki bi hoteli pomagati sem se te naloge šele resno lotil Kateri gospodje so boi pripravljeni pri organizaciji sodelovati ? Na prvem mestu moram pač Imenovati sedanjega neumornega tajnika CKT učitelja Gerlanca. On ve vse, ureja vse in nosi glavno breme prireditve. Misli pa so se takoj oklenili pisatelj Roš, komponist Pre- gelj, slikar Sirk L dr. Sploh vsi so takoj, ' ko so izvedeli za načrt, soglašali. Z navdušenjem se je zamisli oklenil tudi mestni župan, ki je skupno s prosvetnim referentom oskrbel, da je občina prevzela pokroviteljstvo nad CKT. * Ali Je ves načrt £e izgotovl jen ? Izgotovljen je že, a se morda pod silo razmer še kaj spremeni Vsekakor sta zagotovljeni razstavi slik ta kipov ter slovenskega celjskega tiska ln trije večeri: operni literarni — celjskih lepoalovcev, glasbeni — celjski komponisti Ako bo mogoče, bo Se posebna operna predstava za okolico, literarni večer za delavstvo ln glasbeni večer za dijaštvo, tako da bo Celjski kulturni teden res dosegel svoj kulturni namen. Kateri bodo vtStd prireditev CKT? Predvsem gostovanje ljubljanske opere z »Matijo Gubcem«, ki Jo je skomponiral ln JI libreto napisal general F. Sirca — Risto Sa vin lz Žalca Lani, ko so opero dajali v Ljubljani, gostovanje v Celju ni bilo možno. Letos pa naštudirajo opero nalašč za gostovanje v Celju na prošnjo CKT. — Druga posebnost bo nova, nalašč za prvi celjski kulturni teden skomponi-rana »Himna Celju« skladba ravn. K. San-cina po besedilu F. Roša — Na literarnem večeru moremo upati, da nas preseneti dr. Novačan s čim novim — celjskim... Imate kake posebne namene s prireditvami CKT? To, da moremo v teh zmedenih časih pokazati vsaj trohico večnostnih vrednot, J ubile] tvr&Re BajželJ Kranj, 2. aprila Kranjsko trgovstvo Je bilo že pred vojno znano daleč preko meja ožje domovine, po vojni pa se je še krepkeje uveljavilo po vsej državi. To ugledno trgovstvo ima letos nov jubilej. Bajželj na Rožen venskem klancu, ki spada med najstarejše kranjske trgovine, praznuje 50-letnico svojega obstoja To trgovino Je ustanovil leta 1888. ža pokojni Peter Bajželj. Z malim obratom je pričel v skromnem obsegu. Polagoma pa je svojo trgovino širil in ker je bil podjeten in vztrajen, uspehi niso izostali Delo njegovih pridnih rok in umnega gospodarstva je bilo kronano zlasti tedaj, ko je kupil hišo na Roženvenskem klancu, v kateri je trgovina še zdaj. V novih prostorih se je trgovina še bolj razmahnila in v povojnem času, ko jo je po smrti g. Bajžlja vodila njegova hčerka gospa Macarolova, se je izpopolnila v konfekciji Pred dvema letoma pa Je prevzel staro trgovino agitai mladi in podjetni trgovec g. Jože Vidmar, bivši poslovodja veletrgovine Logar & Kalan, ki je pred enim letom tudi v Tržiču otvoril podružnico. Ob 50-let-rem Jubileju tvrdki Bajželj iskreno čestitamo, sedanjemu lastniku g. Vidmarju pa želimo obilo uspehov v vodstvu te staro-znane kranjske trgovine. Pomlad na Komni Bohinj, 2. aprila V dolini že vse zeleni, vse poganja v novo življenje, v novo pomlad, le visoko v planinah priroda še spi pod globoko snežno odejo. Toda ruševec se je že pričel previdno oglašati ta brusiti v pomladna jutra kot znamenje, da se tudi planine počasi prebujajo ta čutijo zgodnji prihod boginje Vesne. Samo smučar, ki ga spomladna sla požene v hribe, začuti, kako prijetno je poti-kanje po zasneženi pokrajini, kako dobro tn toplo je solnce. To eotace, sneg pod smučmi, prijeten veter lz doline mu dajo čuden občutek nasprotij, ko dobro ve, doli Je vse zeleno, tu pa se še sprehaja ta drvi po snežnih poljanah in strminah. Po vsej prekrasni ta prostrani Komni Je že davno začela spomladna smuka s svojimi značilnostmi; enakomerno zrnati sneg prav povsod, dolgi dnevi, večno modro nebo in žgoče solnce. Užitki smučarja so popolni, ko se vzpenja ta spušča po grebenih, vrhovih ta dolinah Njegov trud je vedno poplačan z razgledom, smukom in z aončenjem. Najpriljubljenejšl izleti v tem času so na Plešo, Govnjač, Kukovo sedlo, Dolnlki, Mohavšček. Bogatin s sedlom, G raci je, Lanševica, Kal, Sedmera jezera Vse povsod je še prepolno snega in jako prijetna smuka. Sedaj ko je Velika noč blizu vas beli vrhovi vabijo v svoja okrilja po romajte v njih kraljestvo, da se še zadnjič navžijete njih dobrot 2.-11. IV. 1938. XV. Salon avtomobilov 29. specijalnl sejem: vino, poljedelstvo, leto in dom, kozmetika, turizem. Na železnicah od 28 131. do 26. IV. v Jugoslaviji brezplačni povratek, v sosednih državah 25% do 50% popusta, na Jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega. Domače vesti 6 Nedelja, S. IV. 1038. * Zborovanje železničarjev. Te dni sta, bila v Mariboru dva zbora Udruženja ju-goslovenskih narodnih železničarjev in bro-darjev: plenarna seja centralnega odbora in članski sestanek za mariborsko okrožje. Plenarna seja je razpravljala o današnjem stanju osobja in sprejela razne sklepe, ki se nanašajo na strokovno delo za zboljšanje položaja. Članski sestanek je bil številno obiskan in je potekel v najlepšem redu. Nato je v soboto zastopstvo centralnega odbora (gg. podpredsednika C. u. Jože Simončič in dr. Marinič) v spremstvu zastopstva oblastnega odbora Ljubljana posetilo vodilne organe tukajšnje železniške direkcije. V odsotnosti g. direktorja dr. Bončine je deputaci ja posetila najprej pomočnika direktorja g. ing. Kavčiča, nato vse načelnike oddelkov ter šefa računovodstva; deputacija je našla pri vseh gospodih polno razumevanje za izredno težak položaj železničarjev. Predsedstvo O. o. UJNŽB Ljubljana. * Zdravniška zbornica ▼ Ljubljani vab gg. bolniške zdravnike na sestanek, ki bo v 6redo 6. t. m. ob 20. v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Na sestan ku 6e bo razpravljalo o osnutku novega zakona o bolnišnicah kakor tudi o novem pravilniku za volonterje, asistente in primarije. * Organizacija tekstilnih tehnikov, absolventov tekstilnih šol ima svoj sedež v Mariboru. To je še mlada, komaj v javnost stopajoča stanovska organizacija. Njen namen je, združevati v vsej državi vse tekstilne tehnike-Jugoslovene, skrbeti za izpopolnitev njiih strokovne izobrazbe, zastopati njihove stanovske koristi, posredovati službe ter upravljati sklad za brezposelne člane. Organizacija vabi v svoj krog vse tekstilne tehnike. Za njen upravni odbor sprejema prijave Ferdo Remškar, Maribor, Trdinova ulica 2. * ProteSno zborovanje beograjska stanovanjskih najemnikov v Beogradu je vsako leto 1. maj dan velikega preseljevanja. Beograjski hišni lastniki so že zdaj napovedali, da bodo 1. maja zvišali najemnine. Zaradi te napovedi so se zbrali stanovanjski najemniki na protestnem zborovanju, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj vlada prepove povišanje najemnin ln tudi stanovanjske od> povedi v zvezi z zvišanjem najemnin. Zboroval q so zahteval; zakon o etažni svojini, ki bi omogočil reševanje stanovanjskega vprašanja na zadružni podlagi * Umrl je soustanovitelj mnogih prosvetnih organizacij Bosne. V visoki starosti 85 let je umrl zaslužni nacionalni delavec in nekdanji prijedorski trgovec Rade Stojano-vič. Rodil se je v vasi Smoljani pri Bosanskem Petrovcu in že v mladosti je prišel v Prijedor, kjer je ustanovil trgovino. Kot član in pozneje kot predsednik pravoslavne cerkvene občine se je uvrstil med najodlič-nejše borce za cerkveno in prosvetno avtonomijo v Bosni in Hercegovini. Leta 1887. je bil med ustanovitelji srbskega pevskega društva »Vile«, ki spada zdaj med najstarejše kulturne organizacije v Bosni in Hercegovini. Njegova žena pa je bila ustanoviteljica društva »Srbkinja«, ki je zdaj združeno s »Kolom srbskih sester«. Rade je bil tudi med soustanovitelji m podporniki raznih drugih prosvetnih in dobrodelnih organizacij. Pri ruskem konzulu na Dunaju Je nekajkrat osebno izposloval izdatne podpore za prosvetne organizacije v Bosni in za reveže. Bil je zvest sotrudnik zagrebškega lista »Srbobran« in zaradi tega Je bil od Avstrije zatiran in preganjan. V občinskem odboru Prijedora je deloval dolga leta in, ko je postal župan, Je bila po njegovi zaslugi zgrajena gimnazija. Vse svoje življenje je bil darežljiv tn tudi v oporoki je določil večino svojega preostalega premoženja dobrodelnim namenom. I e TJ»m ▼ _____ Vlom ▼ Okrožni urad" ta zavarovanje delavcev r Beogradu, o katerem j« »Jutro« že kratico poročalo, je odkril zgodaj zjutraj dežurni uradnik. Vlomilci so prišL v uradne prostore s ponarejenimi ključi1 in zelo spretno ao odprli veliko železno blagajno, v kateri Je bilo okrog 400.000 din. Odnese pa so samo iz enenra predala blizu 30.000 din, ker drugih predalov v katetfh Je bil ostali denar, niso mogli aH pa niso utegnili odiprett Velika in težka železna blagajna Je bila st rokovnjaško odprta po vlomilskem sistemu »svinjske noge«, kar Je dokaz, da so bili na éelu profesionalni vlomilci, ki so opravili svoj posel tako spretno, da ni bilo nikjer najti odtisov prstov. Gotovo je samo to, da Je med vlomilci nekdo, ki je prav dobro poznal vse prostore Okrožnega urada. Policija Je že zaprla nekaj znanih tatov in. vlomilcev, a kaJkor kaže, pravih še ni zajela. PREMIERA velikega verskokuiturnega filma o prestoiici krščanstva MISTERIJ VATIKANA (v korist Rdečega Križa) KINO MATICA — danes ob 14.30, 16.30, 19. in 21. url Solnčna pomlad V Opatiji Hotel QUISISANA & EDEN Modern — Central — Pension od Lit. 40.— Prospekti na željo! BREZPLAČNO POTOVANJE V NEMČIJO ! Renomirana tovarna avtomobilov Adlerwerke prej Heinrich Kleyer A. G. v Frankfurt^ na Maini želi omogočiti kupcem avtomobilske znamke ADLER, da si ogledajo tovarno in izdelovanje voz ter vabijo vsakega novega kupca ADLER-a, da obišče in si ogleda tovarno v Frankfurtu na Maini Potni stroški za pot tja in nazaj se povrnejo vsakemu kupcu novega ADLER-a, ki želi prevzeti voz v tovarni. Obiskovalcem se nudi prilika, da na po-vratku z vozom vidijo mnoge znamenitosti Nemčije. Pobližje Informacije pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo, tt. Optima trgovska d. d. Zagreb, Mihanovičeva ul. 1, tel. 92-38. * Zaipotane pravde za milijonsko zapuščino. Sodišče v Sabcu Ima obilo posla a pravdami za zapuščino starega čudaka Ml-hajla-Laze Kurtoviča, ki je umrl pred nekaj meseci ter zapustil veliko posestvo. Kurtoviča so skušali njegovi številni sorodniki že pred leti spraviti pod kuratelo ln na vse mogoče načine so dokazovali njegovo nerazsodnost. Stari bogataš je bil res velik čudak, a preden so se sorodnikom posrečili dokazi njegove nerazsodnosti, jim je napravil veliko nepriliko s svojo smrtjo. Zdaj skušajo razveljaviti njegovo oporoko. Sprva so v to svrho nastopili složno, a ker do razveljavljenja oporoke ni prišlo, so v svoji nepotrpežljivostl začeli kosati ter si vsak p® svoje lastiti pokojnikovo zemljišče. Pri tem je prišlo tako daleč, da zdaj tožijo drug drugega. Iz Ljubljane a— Jugo«lovensko"bo!garska liga v Ljubljani bo priredila v torek 5. t. m. v salonu restavracije »Zvezde« predavanje o velikem bolgarskem »lovanofilu dr. Stelanu S. Bob-čevu. Predaval bo tajnik JBL g Vekoslav Bučar. Po predavanju bodo prikazovali razne pokrajinske slike iz Bolgarije. Prireditev bo v proßlavo 851etnice rojstva S. S. Bobčeva, zato vabimo članstvo JB lige in prijateJie bratskega bolgarskega naroda, da se iste zanesljivo udeleže. a— Akademiki (T^rke)! Akademska sekcija Jugoslovensko-bolgarska hge to priredila skupno z ostaJAmi akademskimi ligami Jugoslavije izlet t Bolgarije. Vršil se bo v najlepèem letnem času od 3. do 12. maja im bo izveden tako, da si bodo izletniki ogledali zapadni del bolgarske zemlje. Od Beograda bodo potovali do Vidina in Loma, odke-der bo Šla pot dalje na Vraco in Sofijo. Bržkone si bo še mogoče ogledati rudnik' Pernik in znameniti Rilskl samostan. Akademikom se nudi lepa in ugodna prilika, da spoznajo sodobno Bolgari jo. Vsi stroški ho-do znašali 520 din (vožnja hrana prenočišče fe pri tem vračunano). Akademiki, ki se nameravajo udeležiti te ekskurzije, se naprošajo, da se prijavijo pri vratarju univerze. Prijave se sprejemajo do 15. t m. u— J. n. a. k »Edinstvtxr. V ponedeljek 4, t. m. ob 11. dop. bo v lokalu predajna seja, nato pa seja širšega odbora. — Vse člane obveščamo, da smo zaradi kontrole Sklenili Izvesti ponovni vpis vsega članstva; uradne ure odbornikov vsak dan od 11.30 do 12. v lokalu »Edinstva«. Odbor. u— Združenje bivših mornarjev obvešča svoje članstvo, naj se zaradi informacij (pristop i. t. d.) obrne na naslov: L. Ra-žem, Zabjak št. 3., kjer Je začasno naš uradni prostor. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zroo si je za svoj letošnji koncertni nastop določilo naslednji spored: Matija Tom,c: >Po Savci, ko« in »Krstonoše«, dr. MUojevič: »Muha i »Črn mož«, Anton Foerster: >Z glasnim šumom s kora« in Emil Adamič: »Budnica« a spremljevanjem klavirja, kar bo oskrbel g. Darko Zupan ič. V II. delu so zastopani hrvatski in srbski avtorji in sicer Rudolf Matz: »Pjesme« in »Slavonsko Broda«, Franjo Lu-čič: »Falen Isus«, Marko Tajčevič: »6 veselih popevk«, Marko Tajčevič: »Starosrbijaa-ske pesme«. Milenko Zivkovič: >Ne li ti reko« in »I .stonose«. dr. Milojevič: »Muha i komarac«, Stevan Hristič: »Jesen«. Zbor vodi Dorè Matul, koncert bo v petek, 8. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice ▼ knjigarni Glasbene Matice. če prinesete Vaš film do 11. ure dopoldne v našo trgovino Vam ga Izdelamo še isti dan do 6. ure zvečaar. Po pošti vposlane — poštno obratno. Sveže 26 Sch filme od Din 8.— napr»J z vračunjeno povečano sliko pa Din 10.—> Za prvovrstno izdelavo Jamči Foto Tourist Lojze Smuč Ljubljana — Aleksandrova cesta 8. r" Matineja ob pol 10. in ob 11. uri dop. ■ .ROSE IYIHRIE! * Društvo za ceste v Ljubljani razpisuje natečaj za izdelavo idejnih osnutkov za lepak »Cesta« in značke I. jugoslovenskega kongresa cest. Nagrade: za plakat 700. 300 in 150 Din. za značko 200, 100 in 50 Din. Podrobni pogoji, iz katerih je razvidno tudi razsodišče, so na razpolago v Ljubljani. Kongresni trg št. l/I (Avtoklub) dnevno med 16. ir: 17. Osnutke je predložiti do 14. t. m. * Društvo za ceste v Ljubljani sporoöa. da ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 4. t. m. ob 18. uri v prostorih Avtokluba v LiuMiani. Kongresni trg l/I. * Ob priliki občnega zbora drušfrv» kmetijskih strokovnjakov — sekcija Ljubljana, ki bo v nedeljo 10. t. m. v prostorih Narodnega doma v Celju ob 10. dopoldne, bodo obravnavani tudi naslednji referati: 1) Delovanje kmetijskih strokovnjakov v okviru kmetijskih zbornic. 2) Privatni kmetijski uslužbenci in osnutek zakona o njihovi namestitvi. 3) Kmetijska pospeševalna služba — reorganizacija. Referate bodo imeli priznani strokovnjaki. * Trgovskim uslužbencem, ki želijo izpopolniti strokovno znanje, priporočamo strokovne knj-ge kakor knjigovodstvo (prof. Sič), tehniko računstva (prof. Cerne) in srbohrvatsko korespondenco (prof. Černe) Naročite jih pri >Strokovni založbi«. Ljubljana. ali pa v vseh boljših knjigarnah. • Novo zdravilišče v Bo«nL Gornji Seher v banjaluški okolici Je bil zaradi svojih žveplenih vrelcev že v rimski dobd znano zdravilišče. Zdaj Je tam nekaj primitivno urejenih kopališč. Nedavno so se trije lastniki kopališč združili ter predložili merodajni oblasti prošnjo, da b, dovolila graditev velikega modernega kopališča. Odkril, so v zadnjem času tudi nekaj novih zdravilnih vrelcev. Ce bodo zgradili moderno kopališče, bo pestai Gornji Seher, kl je priljubljeno izletišče Banjatučanov, kopališki kraj z vsem, ugodnostmi, ki Jih uživajo druga kopališča in zdravilišča v državi. • Odkritje velike votline pri Sibenikn. V neposredni bližini Šibenika na Gvozdeno-vem so te dni odkrili zanimivo podzemsko jamo. ki je menda največja votlina v vsej Dalmaciji. Ozek vhod v veliko votlino so poznali samo pastirji, ki pa so se jame izogibali, boječ se kač in duhov. Odprtina nI bila večja od 60 c.m. Pred neka] dnevi pa je skupina srednješolcev na svojem izletu prišla do tega vhoda in nekaj dijakov se je splazilo skozi ozko odprtino. Ko so ai svetili z žepnimi svetilkami. so pogumni dijaki prišli kakih 2p0 m daleč. Da ee ne bi izgubili po hodnikih, so se potem vrnili. Votlina bo dolga kakih 600 do 700 m in se že pripravlja ekspedicija, ki jo to preiskala Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-zeljeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! or reg & or. 16 48v» I • I^ttanje zlata v Dunavu. Znano Je da medmurski vaščani že od dobe Marije Terezije izpirajo zlato iz peska Drave. Praški list »Venkov« je te dni objavil članek nekega strokovnjaka za izpiranje zlata iz rečnega peska, ki opisuje primitivno iskanje zlata v rek, Dravi ter opozarja na modeme naprave, s katerimi izpirajo, zlato pri Bratislavi iz Dunava. Češki strokovnjak Je prepričan, da Je precej zlata tudi v našem delu Dunava ter priporoča izpiranje zlata zlastj na področju pod izlivom Drave v Dunav. Jeanette Mac Donald — Eddy Nelson KINO MATICA Din 3 50 - 6.50 ♦ Avto r plamenih. Iz PoljČan nam pišejo: V četrtek okrog polnoči .je zatrobil gasilski rog in spravil pokoncu speče prebivalstvo, ki je začudeno spraševalo, kjer gori. Kmalu nato je krenil gasilski arto z gasilci proti tako zvani Beli pri Poljčanah V plamenih je bil neki tovorni avto, ki so ga gasilci še delno rešili. Na avtomobilu fe bilo precej rezanega lesa, ki je zgorel. Nesreča se je zgodila sredi ceste. MOŠKI! Za zdravljenje spolnih slabosti, SEKSUALNE IMPOTfcNCE, za spolno oslablje-nost, za oja^eoje spolne runkcije, poskusite originalne hormonske VI-HA-GE tablete. Dobite Jih * vseh lekarnah: 30 tablet Din 84.—v 100 tablet Din 217.—, 300 tablet Din 560.—v Po poštnem povzetju diskretno razpošilja Mr. M. «avrančlč, apotekar, a glavni depo: Farm. Kern. Laboratorium »VIS-V IT«, apotekar Mr. B. Bogdanovlfi, Zagreb, Langov trg S. (Ogl. reg. S. br. 26856/37.) n— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 5. t. m. predava v mineraloški predavalnici univerze g. prof. Ivan Mol ina ro o temi: »Prostor v geometriji in fiziki«. Predavanje bo prikazalo postanek pojma matematičnega kentinua kot nujno posledico potrebe po odstranitvi protislovij, do katerih vedejo vsakdanje izkušnje pri opazovanju fizikalnih kontinuov. Sledi opis zgodovinskega in idejnega razvoja geometrije od Eukli-da do Riemanna. Kritične opazke, ki zaključujejo ta opis, tvorijo prehod k študiju problema prostora v fiziki, zlasti v mehaniki, ki je v svojem razvoju od klasične oblike do splošne relativnostne teorije dajala različnim geometrijam ustrezajoči» sliko fizikalnega prostora. Pričetek predavanja ob 18.15. Otroški vozički • Za velikonočne izlete, katere priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani, zahtevajte sporede in pojasnila v biljetarnah Putnika v Ljubljani, v Kranju in na Jesenicah. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. ♦ Za veliko no? izleti v Tret. Idrijo Benetke ali Firenze in v Graz. Prijave in informacije v izletni pisarni M. OKORN. Ljubljana. hotel Slon, tel. 26—45. Vhod iz Prešernove ulice. DUH po izpuhtevanju telesa takoj in trajno odpravi SANOPED. Varuje obutev in perilo. Zahtevajte v lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah ln sličnih trgovinah. Drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. fÄWÄT* Včeraj je izšla knjiga Ivana Puclja »Vesela pisari ja«. Dobi se v vseh knjigarnah in v pisarni Narodne tiskarne _ Broširana 20.— din, v platno vezana 28.— din. * Se ni prepozno; Nemudpma.-naročite vsaj ene srečko drž. razredne loterije pri znan, srečni koilekturi rojaka Milana Lav-rlča, Beograd, PoenKareOva 25. (poštni predal 450). ♦ Tri knjige — dva romana, ena znanstvena knjiga — okrog 85P strani 50 din. Zahtevajte prospekt! Slovenska matica, LJubljana Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljublja-— Dvofakova ul. 3, telefon 24-07. Pianistka Zora ZarniKova in Ljubljanski kvartet izvajata Jutri v ponedeljek v veliki filharmonični dvorani nasled-nj, spored: Brahma: Godalni kvartet cp, 51 št. 2 a-mol (4 stavki). Arnič: Godalni kvartet op. 16 (trije stavki). Cesar Franck; Klavirski kvintet f-mol, 'solokla-vir Igra pianistka Zora Zarnikova. Kvintet ima 3 stavke. Brahmsov kvartet in Cesar Franckov kvintet spadajo med naj-odličnejša dela komorne literature. Z veseljem pa poudarjamo, da je tudi naša komorna literatura zastopana na tem veče ru z delom našega simfonika Blaža Ar-niča. Dolžnost vse muzikalne publike je da se odzove vabilu Glasbene Matjce, ki prireja ta večer, Ln poseti v velikem številu koncert Ljubljanskega kvarteta, za katerega se dobe vstopnice jutri ves dan v knjigarn, Glasjene Matice. Koncertni klavir Bltithner da na razpolago Ljubljanska filharmonija. Na cvetno nedeljo 10. april» Se bo vršila akademija podmladka Rdečega križa v veliki filharmonični dvorani Začetek točno ob 10.30 dopoldne. Program akademije Je zelo pester. Nastopili bodo najmlajši podmladkarji z ljubkimi prizarftld in deklamacijami, kakor tudi podmladkarji meščanskih in srednjih šol t resnimi točkami. Tudi Rančigajeve male harmonikarje boste slišali ta dan. Cenjeno občinstvo, zlasti starše, opozarjamo na tx» prireditev. Vstopnina zelo nizka. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni Ne zamudite ugodne prilike. n— Veliko zanimanja Je vzbujala pretek® mesec jubilejna »Preporodova« izložba pri trgovcu Dobriču v Prešernovi ulici. V njej so se posebno lepo odražale jubilejne pre-porodovske plakete, mojstrsko delo prof. Sa-jevica Prijatelji »Preporoda« so radi segli po njih. in je zdaj preporodovska plaketa pomemben, učinkovit okras marsikaterega stanovanja in pisarne. Preostalo je le Se nekaj komadov plakete zato opozarjamo interesente. da pobite z nakuoom. Plaketa se dobi v raznih tehnikah (bela, broncirana, patinirana) pri Preporodov™ trgovcu Dobriču v Prešernovi ulici, za ceno Din 50 komad. u— Edina popoldanska predstava Bučarjeve spevoigre »Smuk smuk« bo danes popoldne ob 16. Sentjakobčani vabijo, da e* ogledate to zabavno domače delo. Ns?«me}ali se toste prav od srca. Igro prepletajo me-lodiozne popevke, katerih besedilo lahko kupite pri blagajni. Danes popoldne vri r Šentjakobsko gledališče, kjer se boste dve uri izvrstno zabavali. Prodata vstoprric od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo. u— Absolvent^ in absolventke dri. trgovskih šol se vabijo na jako zanimivo predavanje »Potovanje po Ameriki«, ki ga bo Imel v torek 5. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezdi« znani predavatelj g. dr. Vinko Sé-rabon. Predavanje bodo. spremljale številne skioptične slike. Po predavanju sledi Se nekaj važnih točk. zato se ga udeležite pofoo-številno. na, Železniške tračnice so kradli _ J Ptuj. 2. aprila. Te dni Je goadnl stražar Ivan Cafuta iz Maclja občina Bednja pri Ivan cu, usluž-ben pri grofu Draškoviču, ki ima tam okoli svoje gozdno posestvo, na pohodu Skoz, gotzd zasačil pri opuščeni žagi v Glažuti pri Maclju štiri do pet moških. Neznanci so nalagali na voz tračnice gozdne železnice, kä so bile shranjene na prostem- Stražar Je neznance vprašal, kaj počnejo, toda tujci so se postavili po robu in so skušali stražarja obkoliti. Ko pa so videli, da je stražar oborožen so se zibali in začeli bežati. Hkratu pa je voznik pognal voz s tračnicami v najhujši dir, ta-fto da stražar tudi tega ni mogel zasledovati. --- Zadevo Je stražar nato prijavil orožnikom v PodJehniku, ki so v četrtek aretirali pet oseb in jih privedM v zapore tukajšnjega sodišča. Orožniki so ugotovili, da so nepridipravi že dalje časa kradli v gozdu tračnice, ki so jih baje prodajali kot staro železo nekemu peseskujcu na Pobrežju pri Sv. Vidu, Tračnice so bile po 7 metrov dolge ln so tehtale povprečno po 50 kg. Poizvedbe se še nadaljujejo. Skoda Se ni ugotovljena. Ali ste že naročnik oseminpetdesetega letnika (1938) najstarejše slovenske literarne revije ljubljanskega Zvona4 Naročnina letno 120.—, za dijake 90.— din. Obroki poljubni. — Naročite pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10. u— Vodstva po razstavi Maleš — Muš'č — Galanda. Razstava mlade Slikarske trojice v Jakopičevem paviljonu, k, je odprta samo še danes, je vzbudila v naši kulturni javnesti mnogo živega zanimanja. Zlasti zadnje dni ljubitelji umetnosti hite z obiskom. V petek zvečer j« Je razstavljene umetnine tolmačil občinstvu akad. slikar Ivan čargo. Danes ob 11. pa bo imel vodstvo akad. slikar Stane Kregar. V desetih dneh je razstavo obiskalo nad 1000 oseb. Samo danes Je še čas, od blizu spoznati ustvarjanje treh mladih likovnih talentov, zato ne zamudite prilike in obiščite Jakopičev paviljon. n— Mestna ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda priredi danes dopoldne zbirko v korist naše narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda kot podporo za ubožno šolsko mladino v Prekmurju in bivši Štajerski. Prebivalstvo teh krajev je siromašno in ne more nabavljati otrokom niti najpotrebnejših šolskih potrebščin. Podprimo našo mladino, da tomo imeli zaveden narodno vzgpien naraščaji_ Budjeviško pivo in speeialno temno TomislaV pivo toči restavracija Hotel Štrukel — Ljubljana. IZREDEN POPUST za ČEVLJE OD 1. IV. DO VELIKENOČI V^ika izbira modernih modelov ženskih, moških, posebno pa vseh vrst otročjih. — »T R I U M F«, Proizvodnja čevljev — Kolodvorska uL 1L l REBOLJ S DRUG. LJÜ5LJSEI u— Sadjarji, pozor Sadno dresvje Je treba pravilno penetrati, da nam napravj in ojačd rodni les. Da lahko da večina nerodovitnega sadnega, drevja na^lahtnejšl sad, bo pokazal danes ob 15. na vrtu gostilne Ravbaar, Bežigrad, g. Viktor Pukia^ vec. u— Občni zbor moSke In ženske lentpe- terske podružnice Družbe st. Cirila in Mete-da v Liubljani bo v sredo 8. t m. ob 20. t Zupančičevi gostilni, Jegličeva cesta 15. Vabljeni Članstvo in vsi, ki se zanimajo za da-rodnoobrambno delo. u— Občni zbor natakarjev ln agostiteJJ-skih nameščencev. Sekcija Ljubljana Zvez. ugostiteljsk-h nameščencev Jugoslavije sklicuje občni zbor zia leto 1938 za dne 5. t m. t. j. v noči od 4. na 5. t m. ob 2 zjutraj ▼ mali dvorani'Delavske zbornice ns Miklošičevi cesti. Članstvo polnoštevilno! — Odbor. Vsa društva, družbe in izletne pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja. Izlete ali ekskurzije v tu ali inozemstvo, dobe najudobnejše in najboljše odprte in zaprte izletne avtobuse pri avtopodjetju JOSIP KOS, Novo mesto u— Večerni kuharski tečaj Zve®® gospodinj se bo pričel takoj po veliki noči. Ukovina 330, plačljiva v treh obrokih. Prijave dnevno od 16. do 17. ure do 19. t. m. Gradišče 14. Tečaj za »cndviöe bo ponovno 11. t. m. ob 15. uri. u— Pazite! Do 10. t. m. Je čas, da s. prijavite pri PUTNIKU za izlet v Postojnsko jamo, kjer bo koncert Ljubljanske Glasbene Matice in sicer na Velikonočni ponedeljek 18. t. m. Posebni vlak odhaia iz Ljubljane ob 11. uri m se vrača iz Postojne takoj po 9. zvečer tako, da bo še pred polnočjo v Ljubljani. Koncert Ma^ točnega zbora v Jami začne ob 15. url. Jama bo krasno razsvetljena in odprta v celoti. Kdor je še ni videl v zadnjih letih naj ne zamudi te izredne prilike. Izlet stane 75 din, v tej vsoti je vračunana vožnja tja in nazaj .vstopina v Postojnsko jamo in izdatki za skupn, potni list. Prijave sprejema Putnik, po 10. t. m. je plačati 15 din doplačila. n— Enodnevni avtobusni izlet Gorica, Doberdob Trst priredi 1. maja Zveza drmž. ▼ Ljubijani, Karunova ulica 10. Točnejša po-jesnila v Zvezni pisarni. Plašče, površnike r NUDI V NAJVEČJI IZBIRI PO NIZKIH CENAH FRAN LUKIČ STRITARJEVA UL 9 ¥ u— Prepoden vlomilec. Eden izmed stanovalcev hiše št. 32 na Starem trgu je v petek zvečer naletel v svoji sobi na mladega, čisto neznanega člcveka, ki se je bil pritihotapil v stanovanje z očitnim namenom, da počaka nočne tišine in si naloži kakršnegakoli plena. Ko je neznanec opazil, da je zasačen, je skušal pobegniti, toda preganjalcu je uspelo, da ga je zajel in izročil stražniku. Na policiji so v are-tirancu spoznali nekega komaj 19-letnega brezpos; iiiega krojaškega pomočnika iz Pirnič pod šmarno goro, Id je kljub zgod-njl mladosti že zdavnaj zašel na tatinska peta in je že star znanec kriminala. črna express kava 1.50 Din. Bu£fe »Rio« BuSSe »Rio« zendviči po 1 Din. Bali© »Rio« čez ulico 2 Din cen. n— Nezgoda Včeraj nekoliko pred 17. so bili reševalci poklicani v Florjansko ulico št. 40, kjer ie padla po stopnicah Polona Li-povš tako nesrečno, da je dotila hude poškodbe na glavi in so jo morali nezavestno prepeljati v bolnišnico. n— Geografsko društvo na univerzi r Ljnbljani vabi člane na redni občili zbor, ki bo 4. t. m. ob 17. v geografskem institutu univerze. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor uro kasneje. iitiiiiiiiniiitinniiiininitiiiitfiiiiiiiiiit!» iw::iiiiiiiim«iinri«Htmi:ntittiiimiii!iii!iniii!iitniiiiiiMnnmiHmiintri FRIZERSKI SALON CODINA Sv. Petra c. 3 JOŽE ujiif i>ninmii)liriftmtiiimtntriitiitii;;ni iTiiniittiifrttiiiiM!iiiMfMiii!?iiiiTtiiiiiii>iitittiiiitittttiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiii a— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. u— Cena sama pri moškem štofu ne sme igrati vloge. Pač pa poleg nizke cene dobra kvaliteta blaga. Vsak gospod, ki hoče torej dober štof in noče za njega preveč plačati, si ga bo nabavil pri tvrdki Manufaktura, komandi taa družba, Mestni trg 17. Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke cene FRANJO KUNOVAR, kamnoseštvo Tel. 49-09. Sv. Križ — Ljubljana u— »Vročina« je pritisnila in Ljubljana je včeraj zabeležila med večjimi opazovalnimi postajami Jugoslavije za Mariborom najbolj vroč Za prvi teden aprila je 24.2° C v senri nekaj nenavadnega, v Mariboru so imeli 24.9. v Zagrebu in Sarajevu 24. v Beogradu 22° C. Zanimivo je, da je bilo ob moriu precej h'adneje in je n. pr. toplomer kazal v Splitu, na Rabu in Sušaku 19. v Kumborju 18° C. Letošnji marec je bil izredno suh v štirih deževnih dneh je kanilo le 30.4 mm padavin, sneg je legel v noči od 26. na 27 marec. V zadnjih desetih letih je bil edinoie marec 1. 1929 še bolj suh, ko je tedaj padlo le 13.9 mm dežja. Lani je sušeč v pogledu mokrote odinesel rekord zadnjih 12 let. ko je Ljubljana imela 314 mm padavin. Leix>. prijetno sončno vreme prinaša seboj le to brigo, da je treba zaradi izsušene zemlje pridno zalivati vrtove, dočim se na drevju suša ie ne pozna. Zelenje vsak dan bolj prekriva krošnje, cvetje se bo vsak čas odprlo in cvetna nedelia bo letos res v znamenju prebujene pomladi. Stanovitno vreme je po zadnjem snegu zdramilo naravo in če se bo držalo se dalje, lodo letošnji velikonočni prazniki lepa zamena za lansko neprijetno snežno presenečenje. Najceneje kupite moške — damske bla-gove pri JOS. SNOJ — manufaktura — Tyrèeva 17. u— Stavbno -ribanje v zadnjih tednih. Lani v sirovem stanju dograjeno palačo ve-letvrdke -J. C. Mayer na vogalu Marijinega trga in Wolfove ulice so minuli teden od vseh strani kaj lesno ogradili od tal do vrha z opažem m !x>do prič?li zidarji z ometava-niem zunanjih sten te podolgovate sitavbe, čim bo še nekoliko popustil sedanji mraz. Številne lesene okvire za okna so postavili že m^d zimo. Kmalu nato bodo podrli še staro zi dovi p. ki služi sedaj namesto ograje. Tako se utegne razviti svoboden, razširjen promet že po preteku dobrih dveh mesecev po sedaj ozki Wolfovi ulici, kakor tudi po Hribarjevem nabrežju, ki je že od lani zaprto in kjer stori nekaj zasilnih barak za erradbene namena. — Pri Batovi hiši ob Aleksandrovi cesti bodo takoj po Veliki noči zastavili kramne in lopate ter pričeli podirati staro Maličevo poslopje. Dela se bodo lotili naiprej od zadaj. Vse stranke razen tvrdk ? P. Magdiič, ki se bo selila z Veliko noč io. so že izpraznile svoje lokale. Spredaj ostaneta le lekarna Uslar in Bat'a v dosedanjem prostoru, dokler ne bo dozidana nova palača — Gradbena dela pri palači zavarovalne banke ^Slavij?« ob Gajevi in Tyr*evi cesti že ves februar in marec lepo napredujejo Orjaški žerjav ima še vedno mnogo posla z odnašanjem izkopanega materiala, ki ga sproti odvažajo. Za izkonom globokih in razs?žnih kletnih ubikacij, v katerih bo predvsem centralna kurjava, so položili močne betonske temelje in bodo prihodnje tedne že pokrili vse podpritlične prostore, nakar bodo nadstropja naglo rasla. Hot il »Slon«, ki ie bil lani tik božičnih praznikov spravljen pod streho dobiva pravkar okvirna okna v vseh nadstropjih. Tudi pri drugih manjših objektih okrog po mestu se nada-]rnie delo ki ie počivalo čez zimo. u— Graditelji, pazite na pločevino na stavbah! Kraja starega železja in bajkro-vine je v modi, saj so stari kovinski predmeti blago, po katerem je na trgu dandanes največ povpraševanja. Nobeno skla-d šče, v katerem je po kotih razmetanih kaj takšnih reči, nobena stavba, od katere štrli kos starega ,od rje navrtanega žie/ba, pa tudi nobena kljuka na vratih ali na oknu ni več varna pred tatovi. V časih, ki so za nami, je bila navada, da so otroci začel: šele sredi vojne odnašati staro pločevino iz hiše, dandanes pa se to blago na debelo krade in prodaja že zdaj, k-c še ves svet trdovratno taji, da bi komurkoli vojna prihajala na misel: pač dovolj zgovorno znamenje, da živimo sredi mnogo resnejšh časov, kakor smo jih bili kdajkoli deležni. Ko so tatovi polagoma izčrpali zakladnico starega materiala so se vrgli na nove stavbe, od koder odnašajo komaj montirane pipe, cevi, vsake vrste pločevino in celo školjke po straniščih. Nedavno je policija aretirala pet osumljencev, a ker jim ni bilo mogoče ničesar dokazati, jim je morala vrniti svobodo. Malo potem pa sta dva tatova poizkušala srečo s tem, da srta nekemu ljubljanskemu trgovcu ponud la nekaj svojega plena na prodaj. Trgovcu se je zdela ponudbo sumljiva, pa je obvestil policijo, ki je aretirala Josipa Noeeta iz Liubljane in Antona Perka iz Dolenjih Selc, oba delavca brez posla Pred kratkim sta nekemu graditelju z nove stavbe v L nhartovi ulici odnesla več ko za 20.000 din pločevinastih cevi. Pri zaslišanji! sta priznala, da sta štirikrat zapored obiskala razne nove stavbe na periferij'' mesta, odnašala kovinski material in ga pod roko prodajala dalje. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, TELEFON 41-79 Krasen planinski film po romanu L. Ganghoferja OKLOVO GNEZDO (GRAD HUBERTUS) Friedrich Ulmer, Hansi Knoteck, Paul Richter. Bogat dopolnilni program. Predstave v soboto ob pol 9, nedeljo ob 3, 5, 7 in 9, ponedeljek ob pol 9 uri Prihodnji spored: ŽENE VLADAJO n— Sumljiva vzboklina v strugi Ljubljanice. Pasantje. ki hite preko Brega čez šentjakobski most, lahko opažajo tik mosta spodaj na dnu Ljubljani čine struge datelo vzboklino. široko od 20 do 25 cm visoko okrog 15 cm, razteza jočo se po betoni rani ploščadi čez vso širino v obliki velikanske zavaljene kače. Ljubljanica je zadnji čas zaradi suhsga vremena zelo plitva in se prav prozorno zrcalri njeno rečno korito. Splošno se domneva, da je voda pronicala pod betonsko plast in sedai išče izhoda. Najbrž ie t.a prikazen le neizogibna posledica zemeljskega podtalnega obrežnega sveta za betonsko škarpo poleg šentjakobskega mosta ob pričet.ku Grudnovega nabrežja. Betonski obrežni zid. zlasti v neposredni bližini tega pojava kaže že okrog dve leti vprav sumljive znake razkroja. Čeprav so ob Krakovskem nasipu. Bregu in Grudnovem nabrežju zmanstveniki s tehniške fakultete preiskali betonskemu zidovju obisti in d rob na več krajih, vendar počiva to delo že dalje časa in čaka dogotovitva. Zdi se, kakor da skriven bacil razjeda tamkajšnjo okolico iai utegne povzročiti še marsikakšno nevšečnost ali celo nepopravljivo šodo. ako ne bodo naši priznani strokovnjaki tega zanimivega problema čimprej pogruntali in se spravili ma končno njegovo ureditev. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo predaval jutri ob 20. znani pisatelj in zdravnik g dr. Bogomir Magajna iz Ljubljane o mamilih morfiju, kokainu in meskalinu. Opis mamil, njih učinkov in uporabo v zdravstvu ter njih razomi vpliv na živčevje ob trajni, prepovedani uporabi bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. KINO SLOGA Telef. 27-30 Olga čehova, Kari Ludvik Diehl in Karin Hardt, ljubljenci naše filmske publike v prekrasnem filmu LJUBEZEN GRE SVOJA POTA Predstave danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri. e— Celjski mestni svet bo imel redno sejo v petek 8 t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odborov. e— Nov pooblaščen inženjer. Strojni inženjer g. Mirko Mikuš iz Celja je napravil pri gradbenem ministrstvu v Beogradu izpit za pooblaščenega inžen.jerja. Čestitamo! KINO UNION Danes ob 16.30, 18.30 in 20.45 komedija »PLAVOLASI STRAH«. Ob 10.30 in 14. natineja »LA BANDERA« (Zastava). e— »Grofica Marica« v celjskem gledališču. Ljubljanska opera bo uprizorila v torek 4. t. m. v Mestnem gledališču v Celju znano Kalmanovo opereto »Grofica Marica«. Opereta je za abonma. Začetek točno ob 19. Zamudnikom med prvim dejanjem vstop ne bo dovoljen. e— Mladinska akademija naraščaja Sokolskega društva Celja I. se bo pričela danes ob 16. v dvorani Sokolskega doma v Ga-berju. VABIMO VAS K IGRI SL Prvo žrebanje bo 13. In 14. aprila t. L Ioteriie ^ifnižna hranilnici), LJUBLJANA — DALMATINOVA 6. A e— »Oljka« trna danes ob 4. papoMn* koncert v Celjskem domu. Nastopi društveni moški zbor pod vodstvom C. Preglja. Na sporedu so narodne pesmi v priredbi: Adamiča, Deva, Gotovca, Kernjka in Preglja. Vabljeni! e— Iz celjske statistike. V meseca marca Je obiskalo Celje 1153 tujcev (1013 Jugoslo-venov in 140 inozemcev) nasproti 1042 v letošnjem februarju in 927 v lanskem marcu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 88 oseb in sicer 15 v mestu in 23 v javni bolnišnici Pri celjski torzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 942 brezposelnih (805 moških in 137 žensk) nasproti 981 (826 moškim in 155 ženskam) dne 20. marca e— Z motiko po glavi. V Virštanju so f sTedo zvečer štirje moški napadli 38-letne-ga dninarja Leopolda Kuneja z Gubnega pri Pilštanju. Eden izmed napadalcev je udaril Kuneja z motiko po glavi in ga hudo poškodoval. Kuneja so oddali v celjsko bolnišnico. e— Srečke za novo kolo drž. razredne loterije dobite v podružnici »Jutra« v Celju. Iz Maribora a— Jubilejne proslave 20 letnice osvobo-jenja obetajo biti tudi v Mariboru zelo velike. Odbor za te proslave je v polnem delu in skrbnih pripravah. Ob priliki Mariborskega tedna je predvidena zanimava jubilejna razstava 1918—1938. ki bo prikaz našega narodovega življenja v vsem razvoju, v nedeljo 24. avgusta t. 1. pa naj to velik narodni ta bor. pri katerem naj sodeluje mesto Maribor in vsa njegova pokrajina. Vsa društva in ustanove se prosijo, da bi v teh dneh ne imeli svoj'h prireditev. 0 programu bomo še poročali. a— Mariborski slikarji, organizirani v Združenju obrtnikov slikarskih in sorodnih strok, so imeli te dni svoj redni občni zbor. Dosedanjemu odboru je bila podeljena razresnica. V pomočniški izpraševalni odbor so bili soglasno izvoljeni gg: Jakob Seneko-vič, Josip Holzinger, Josip Kašan. Franto Horvat, Aloizij Zorati in Anton Pahernik. Za častne člane eo bili izvoljeni Ivan Lor-ber, Franc Železny. Jurij Juteršnik, Franio Horvat, Josip Holzinger ter Andrej Pezdi-ček, ki izvršujejo slikarsko obrt že nad 30 let. Združenje praznuje lelos 50 letnico svojega obstanka, ki jo bo slovesno proslavilo. OTOMANE, MADRACE iz žime. ovčje volne in afrika, žične vložke, vsa popravila zajamčeno dobro nudi najceneje A. CEKIN ml., Koroška 8. a— Ljudska univerza. V ponedeljek 4. t. m. predava o Londonu in o svojih vtisih na podlagi mnogih skioptičnih slik g. Ivan Šumljak, strokovni učitelj v Mariboru. — V petek, 8. t. m. predava o najnovejšem slovenskem pravopisu prof. St Bunc iz Maribora a— 150 letnico ljudske šole ▼ Št. Ilju ter obenem 701etnico obstoja slovenske ljudske šole, združeno s proalavo 201etnice našega narodnega uedinjenja, bo naše obmejno ozemlje praznovalo na izredno slovesen in svečan način. a— Danes odločitev! Danes bo v Mariboru v vseh krogih mestnega in podeželskega prebivalstva napeto pričakovana velika tombola našega Rdečega križa. Ob tej priliki se bo odločilo, kdo bo srečni ru. Prihodnji ponedeljek bo v unionski ni dobitek. a— Koncert Glasbene matice v Mariboru. Prihodnji ponedeljek bo v unin omaki dvorani velik koncert Glasbene matice. Na sporedu so: Brahms In Wagner ter krasna Foersterjeva kantata »Turki na Sleviei«. Kot solista nastopita gg. Faga-neli in živko. Prodaja vstcpnic pri »Put-niku«. Kavarna in restavracija »OREL« Točijo se najboljša nesladkana ljutomerska vina: VISOKI STRMEC in JERUZALEM-CAN — izborna kuhinja! a— Državni upokojenci (■ke), ki so ciani (-ce) Nabavljalne zadruge držav, uslužbencev v Mariboru, bodo imeli 5. t. m. ob 6. zvečer pri Gambrinu posvetovanje glede volitev delegatov za to zadrugo. Upokojenci (ke) — zadrugarji (-ice) pridite! SREČA VAS KLIČE! nHanBHHBDHinHiBBI Zopet se bliža novo kolo DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE. Nabavite si čim prej svojo srečko v naši hiši sreče in pooblaščeni glavni kolekturi BEZJAK, MARIBOR, GOSPOSKA UL. 25 Telefon 20-97 Cela srečka stane Din 200.-, polovica 100.- in četrtinka Din 50.-Prvo žrebanje bo 13. in 14. aprila! a— Sumljiv smrtni pr'mer. V Spodnji Voličini v Slovenskih goricah je nenadoma preminil preužitkar Habjanič. ki so ga domači položili v najlepšem redu na mrtvaški oder. Dejali so, da je Ilabjaniča zadela kap. Mrtvooglednik pa je opazil na mrtvem Hab-janiču in sicer na glavi neke sveže odrgnine, ki so se mu zdele sumljive, zaradi česar je zadevo prijavil orožnikom. Pri ogledu so tudi orožniki dognali, da ima pokojni Habjanič na glavi več ran. Zaradi tega so sumljivo zadevo sporočili državnemu tožilstvu v Mariboru, ki je odredilo takojšnjo obdukcijo trupla pokojnega Antona Habjaniča. DOBRNA PRI CELJU Zdravilišče za srčne, živčne, ženske bolezni ter počitka potrebne. Pred in po-sezona: 15. IV. do 30. VI. in 1. IX. do 31. X. 20 dnevno pavšalno zdravljenje : za državne nameščence Din 1.100.—, 1.250.—, 1.450.—; v ceni je všteto vse, tudi vožnja z avtobusom iz Celja v Dobrno in nazaj. Ostali plačajo: Din '1.350.—, 1.500.—, 1.650.—. Prospekti direktno ali pri »PUTNIKU«. KORČULA Hotel Pension BON REPOS vodilna hiša, ponovno renovirana, lastna plaža, ugodno bivanje. — Prospekti! VKRALJEVICI^^ ob morju nudi imenitno bivanje restavracifa „Bosna" Pension ob 14 dnevnem bivanju (najboljša hrana) samo 450 do 500 Din z vsemi taksami. Nobena, tudi najbolj mastna nesnaga, se ne more upreti Vimu. Vim jo razkroji, tako da se jo potem z izpiranjem prav lahko odstrani. a— Zbor mariborskih planincev. V torek 29. t. m. je bil pri »Orlu« 19. redini letni občni zbor podružnice Slovenskega plann-ßke«?a društva v Mariboru. Izčrpna, vestno sestavljena poročila eo podali pre. sednik inž. àia j mer, tajnik B. Gajšek, blagajnik dr. Rojko knjigovodja Soršak ter mag. Maver v imenu nadzorstva. Mariboiska podružnica SPD je, kakor izhaja iz poročil, tudi v pretekli poslovni dobi beležila lepe uspehe. Število članstva je naraslo od 1094 na 1380. V Mariborski koči je bilo 7040 obiskovalcev, pri koči na Klopnem vrhu 1850, pri Senjorjevem domu 3288 pri Sv. Pankraciju pa 1090. Vneto in marljivo sta delovala zlasti alpinistični odsek pod vodstvom g. Mirka Lorgerja ter markacijski odsek pod vo etvom g. B. Hribarja. Bilanca izkazuje 944.692 dinarjev, vrednost inventarja 206.223 din, vrednost nepremičnin iOO.i&O din,skupno premoženje 606.373 din. Novi proračun izkazuje 292.350 din dohodkov ter 272.422 din izdatkov. Zelo prizadeto bo naše obmejno planinstvo z ukinitvijo dosedanje ugodnosti. ki so jo lahko pri železn škem popustu uživali -ioslej gostje. Te ugodnosti so sedaj vezane z določbo, da imajo pravico do ugodnosti le orni pesetniki naših planinskih postojank, ki pridejo od dalje kakor 200 km in ki morajo bivati se aj na enem teT istem mestu najmanj 10 dni. Razen tega po bo morala odslej izdajati zadevna potrdila o'čina dočim je izdajal doslej potrdilo lahko oskrbnik koče. Pri slučajnnslh eo spregovorili še 2"g. Majer, Lenart, Lorger, Zorzut in dr. Tominšek. nakar je predsednik inž. Šlajmer zaključil lepo uspeli zbor mariborskih planincev. Volitev letos v smislu društvenih pravil ni bilo. a— Mestno poglavarstvo mariborsko naznanja, da se začne 6. t. m. pometanje cest in trgov kakor v preteklih letih v nočnem času. Hišni gospodarji, odnosno njih namestniki. se pozivajo, da odredijo temeljito čiščenje hodnikov in pešpoti pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času, ko poneha cestni promet, do najkasneje 23. ure. Smeti s tro-toarjev in pešpotov morajo posestniki spraviti v svoje smetišnice. ne pa na cesto ali v kanalske odprtine, kar je kaznivo. Trgovci, kavarnarji, krčmarji itd. se opozarjajo, da velja zgoraj določeni red tudi za čiščenje njih trgovin in lokalov. Javtni prostori, ceste. ulice in trgi pred trgovinami in lokali se morajo po prekladanju blaga takoj očistiti. Branjevci in sploh vsi, ki prodajajo blago na javnih prostorih, ne smejo metati papirja in drugih odpadkov na tla Prebivalstvo se poziva, da pazi na 6nažnost mesta in ne meče raznih odpadkov na tla, ter opozarja da je prepovedano iztepati brisalke iz oken na cesto, izobešati na oknih posteljnino in podobno. Prestopki teh določb- ee kaznujejo v smislu paragrafa 87. naredbe bana dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi z dne 30. maja L 1933. a— Marčni hrošči. Dijakinja IV. razreda tuk. meščanske šole Erika Bošnjakova je prinesla v naše uredništvo zeleno listje, na listju pa lepo razvitega hrošča, ki ga je našla predvčerajšnjim pod Kalvarijo. Tudi priroda ima svoje kaprice. a— Mariborski trg v soboto 2. aprila. Glede udeležbe in povpraševanja ter založenosti je bil sobotni trg naravnost rekorden. Kmetje so pripeljali 82 vozov krompirja in razen tega še 267 vreč. Prodajali so ga po din 1 do 1.50, merice pa po 5.50 do 6. Na perutninskem trgu je bilo 364 kokoši, kg 18 do 25 din piščancev je bilo 514 po 35 do 65, gosi 6 po 40 do 45. puranov 18 po 40 do 65, rac 18 po 18 do 20, domačih zajcev 20 po 5 do 25, kozli-čev 7 od 35 do 65. jagnjeta po 80. Na cenenem trgu je bilo 7 vozov sladkega sena 100 kg po 50 do 55 din. 1 voz kislega eena po 35 za 100 kg ter 6 voz slame 100 kg po 35 din. Slanlnarjev je bilo 19, ki so pripeljali 54 svinj. Cene so bile-' salo 13 do 14, slanina 12 do 13, riba 15 do 16, zajec 12 do 14, glava z jezikom 5 do 6. svinjsko meso izluščeno 12 do 14, svinjsko meso s kostmi 11 do 12 din za kg. Iz Kranja r— Kino Narodni dom prfka-suje danes oib 4., pol 7. in pol 9. zvečer Hansa Albensa v napetem pustolovnem veleflLmu »Pod vročim soncem«. Iz Hrastnika h— Mladinska predstava. Igralci tukajSnjih podmladkov Rdečega križa na deški in dekliški šoli uprizore prihodnjo nedeljo 10. t. m. popoldne v dvorani Sokolskega doma igro »Pehta«. Nastopajo tudi vile s petjem in rajalnim plesom. Pevske točke je skompani-ral tukajšnji učitelj g. Čander. Čisti dobiček je namenjen ubogi šolski deri obeh šol. Na to predstavo že danes opozarjamo starše m vso hrastniško javnost ,rn curek in ime kaplje iz ožema-jočega se perila pomenijo, do bo perilo fepo belo. Čm odcedek pa da le res dobro mtlo. Zato izkušena gospodinja pere vse svoje perilo le z odličnim terpentinovim milom Zla« torog, ki izsrka iz njega z vso pri* zanesljivostjo vsako umazanijo in perilo postane mehko-voljno, snežno belo in duhteče. TERPENTINOVO MIlO OJ^iaicrc^ h— Čebelarsko predavanje bo danes ob 9. pri čebelnjaku g. Jedka ▼ Hrastniku. Predaval bo prof. Verbič iz Ljubljane o izboljšanju čebelne paše in o medečih razstlinah. Delila se bodo tudi semena medečih rastlin. h— Osebna vest. Na mesto odišlega vikarja g. Žalarja je imenovan ra vikarja tukajšnji kaplan g. Ludvik Prelog. Kot pomočnik mu je dodeljen trboveljski kaplan g. Alojz Kožar, prekmurski rojak. h— Za potujočo protiplinsko rantav«, kt bo prihodnje tri dni, (ponedeljek, torek in sredo) nameščena na Zidanem mostu, se tukajšnje prebivalstvo zelo zanima», Med drugimi si bodo ogledali to razstavo vsi učenci im učenke obeh tukajšnjih višjih ljudskih SoL h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes velefilm »Princesa Dagmare. Iz Novega mesta Vsem cenjenim gostom, ki so posečali moj lokal, se ob opustitvi najtopleje zahvaljujem ln obenem priporočam svojega naslednika v istem lokalu, IVANA KRALJICA, gostilna »Dalmacija« 2IC IVAN, Novo mesto. n— Kino »Dorn« ▼ Sokoiskem doma bo predvajal danes ob 15., 18. in 20.15. avo&H film v n?ravnih barvah »POTOP« (Tajfun). Predigri: Pararnountov zvočni tednik in »Boljarska svadba«, izvaja zbor donsk% ko-zakov. Prihodnji program »Vzorni soprog«. Povečajte blesk svojega smehljaja s Kolynosom ! Lepota, Vaša osebna privlačnost, zavisi ta od zdravih, svežih in lepih zob. Kolynos napravi tisoče ljudi lepše. — Poskusite Kolynos! Spoznali boste radost svežih ust in očarujočega nasmeha. —r »JUTRO« ST. TB. 8 Hedrfja, S. IV. XS8S. f K E 2 I V 1 T E POMLAD V OPATIJI (Abbaila) Palače Hotel Bellevue » aavfc*.» MVUV » Potonila: Wagon*-Lito — Vodstvo: t Km Iz škofje Loke §1— Sokoljo slovo bratom oficirjem. Prijeten je bil v sredo poslovilni večer, ki ga je priredil škofjeloški Sokol svojim bratom oficirjem, ki zapuščajo Škof jo Lo-ko. V mali dvorani se Je zbralo okrog 100 bratov in sester, ki so s svojo prisob-nest jo pokazali, kako prijateljske so büe vezi, ki so si Jih ustvarili bratje oficirji z ostalim članstvom. Podporočnik br. Rudi Ravnik je bil član vaditeljsikega zbora ln podnačelniik društva, podporočnik br. Janko Divjakinja je bil prednjak pri članih, poročnik Tihomir Petrovič smučar, ki je sodeloval na tekmah Male antamte v Češkoslovaški in Rumimi ji m potem prlar-irijskih, divizijskih in polkovnih tekmah na Pokljuki, poročnik Stepan Stepanovič je bil nad vse vrl sokolski brat, ki ni zamudil skoro nobene sokolske prireditve. Sokol je imel v njem kakor tudj v ostaä trojici svoje najzveertejše brate, čebvorico eokolskih oficirjev je nagovoril društveni podstareäina br. Rudolf Horvat s toplimi besedami. Navdušenim besedam podstare-6ine je siedila »Pesem sokolskih legij«, ki jo je pela vsa dvorana ob zvokih godbe. Zatem Je ^spregovoril poročnik br. Tihomir Petrovič in se zahvalil za vse lepo in bratsko, kar so doživeli on in ostaM v fikofjeloški sokolski hiši. Spomin na Skotf-io Loko da jim bo zmerom ljub! Odhajajočim bratom oficirjem in tudi brata Ko-ritniku, ki odhaja k vojakom, vse naj-fcoljše! ' Iz Jesenic f »— Zvočni kino Radio predvaja danes ob ob 15_ ob pol 19. in ob pol 21. ter v ponedeljek ob 20. velefilm »Pater Vojteh«. Dodatki običajni. V nedeljo ob pol 1L matineja Aerokluba >Rivali zraka«. Iz Krškega Delo občinskega odbora. Zadnja ■eja občinskega odbora v Krškem bi se bila morala vršiti sicer že pred štirinajstimi dnevi, a je bila iz neznanih vzrokov odpovedana. Zato se je vršila te dni s pri-stavljeno novo točko dnevnega reda pre-komasacije občine. O tej točki se je med odborniki razvila precej živahna debata. Predlog, naj bi se o tem izjavilo ljudstvo s plebiscitom, nI bil upoštevan, a z malenkostno večino glasov je bil sprejet predlog, da bi se sedanji občini Krškemu priključila vsa sedanja občina Leskovec. Med drugim se je sklepalo tudi o krajevni potrebi oddaje krčmarske obrti v hišah št. 20. in št. 30. Med tem ko je za hišo št 20. neki odbornik protestiral iz razloga, da je v Krškem že tako dovolj gostiln, je za krajevno potrebo v hiši št 30. glasoval. Z regulacijskim načrtom je odbor sklenil počakati, ker v proračunu za leta 1938./39. nI kredita. Prav tako pa je bilo do avgusta preloženo sklepanje o pogojih za prevzem bolnišnice v upravo banovine. Glede elektrifikacije Trške gore je bilo sklenjeno, da se izvede takoj v sporazumu z občino in lastniki zemljišč. kr— Gradba Sokolskega doma. Te dni so pričeli graditi zadnji prizidek Sokol-skemu domu, kjer bodo kleti, gledališka garderoba, umivalnica s prhami ter društveni sobi. Do društvenega javnega nastopa, ki bo v zvezi z otvoritvijo doma in razvitjem naraščajskega prapora, bo dobil dom tudi na zunaj povsem drugo lice. Iz Ptuja J— Podmladek Jadranske strafa priredi skupno z meščansko šolo in gimnazijo v Mestnem gledališču akademijo 4. t m. ob 14. ra mladino in 5. t. m. ob 20. za občinetvo. j— Viničarija je zgorela. V Pclancih v Slovenskih goricah je te dni zgorela vini-čarija posestnika Ivana Jesiha, Zgradba je bila že zelo stara, zaradi česar je škoda majhna. Gasit je prišla gasilska četa iz Polenšaka. Vzrok požara ni znan. j— Vlom v Vičavj Te dn^ je šel poetpo-veljnik finančne kontrole g. Franc Kune ki stanuje v Vičavi v hiši g. Grila, zjutraj v mesto v službo. Doma je ostala njegova žena z otrokom. Okoli pol 9. ure je tudi žena šla v mesto na trg in pustila malega otroka v postelji, ki je spal. Med odsotnostjo pa so v stanovanje vdrii neznani tatovi .in sicer so z vitrihom odprli najprej kuhinjska vrata, kjer so našli ključe za sobna vrata ter 9o tam pokradli vso moško obleko, razno perilo, nadalje moške čevlje, dva zlata prstana in denarja za 650 Din v skupni vrednosti okoli 5.600 Din. žena, ki se je okoli 10. vrnila domov, je našla v sobi vse razmetano. Dogodek je takoj prijavila orožnikom. Kakor se je dognalo, 90 vlom izvršili trije neznanci, v bližini na njivi zaposljeni posestnik g. Belšak je namreč med navedenim časom videl pred Grilovo hišo nekega mladega fanta, ki je pozneje v družba z dvema drugima moškima šel proti gozdu v Orešju. Belšak je tudi opazil, da so neznanci nosili razne zavitke. Ker pa je eden izmed teh imel dolg kuhinjski nož. se jih ni upal zasledovati. Tatovi so bili predrzni in nico ustrašili pismonoše, ki je bil v istem času v hišj in pred hišo opazil fanta. Orožniki so pozneje v gozdu i»a-šli staro obleko, perilo, in čevlje, ki so jih tatovi slekli, ko so se preobleki! v novo pokradeno obleko. j— Zvočni kino Ptni predvaja danes ob pol 19. in pol 21. film »Zdravnik iz strasti« ter Alfa zumal in kulturni film o naši državi. ★ SV. MARKO NIŽE PTUJà. Naša mila domovina je tako srečna, da ima vse mogoče ustanove in društva, ki se pehajo med seboj za blagor kmeta. Tako imamo Kmetijsko zbornico. Kmečko zvezo. Kmečko zadrugo, Kmečko posojilnico, kmečke poslance, kmečke župane in nevem kaj še vse. Po teh lepih nazivih sodeč ne bi smelo kmetu prav za prav nič manjkati. Zato se je tudi pri nas ustanovila Kmečka zveza s plemenitim namenom pomagati kmetu. Te dni je zbirala naročila na apno in dala razglasiti, da «e dobi lepo apno na postaji v Moškanjcih po 39 din za 100 kg. Naključje pa je naneslo, da je prav tistikrat dal razglasiti apno neki trgovec po 82 din. Bilo je precej zabavljanja na načun naše Kmečke zveze, ki ima izdatno dražje apno kakor pa trgovec. No, in ta trgovec, ki ne dela za kmeta, ampak za sebe. Je le to'iko pripomogel, da je Kmečka zveza naslednio nedeljo tudi popustila ceno na 32 din. Ce oa tega trgovca ne bi t bflo 4.906 din prejemkov in izdatkov. Pri volitvah je Ul ponovno izvoljen dosedanji odbor, ki mu predseduje sreski šoi. nadz. v p. Miloš Grmovšek. Pri letošnji Skupni prireditvi obeh podružnic nameravamo proslaviti 60 letnico Otona Zupančiča. Pred zaključitvijo občnega zbora se Jo nabralo med prisotnimi za družbo 215 din. Nato je predsednik zaključil dobro uspeli občni zbor s zahvalo vsem, ki so na katerikoli način podpirali naše delovanje in ■ prošnjo na vse, da ostanejo tudi v prihodnje zvesti naši najstarejši in najpomembnejši narodnoObrambni organizacijii. družbi, ki je postala z ozirom na iz-preùnenjeni položaj na naši severni meji potrebnejša, kakor je bila potrebna kdaj kioii. Posebno je apeliral na mladino, da se vname za idejo narodne obrambe ter vstopi v krog narodnih bramoovcev. FRAM. Mladinski zbori iz Podove, Rač, Sv. Marjete in St. Janža prirede danes ob 15. v Sokolskem domu v Framu mladinski koncert, na katerem poje siku f »no 300 otrok. Podprimo mladino v tem novem stremljenju in posetimo prireditev. Skrit pregovor Po dolgem času bomo dali Metlaj-jem spet nekaj pouka, in sicer pregovor, skrit v zapletenih črkah. Uganka se gìasi ta- ko-le: R J P A L S M O I A E K V J I S M E L E I N T E O L H S 2 E A R P I I N R J D O S N P D I li ganite, kaj se za temi črkami skriva, tn pošljite rešitve do petka. Pisane naj bodo na dopisnici, v kotu pa pripis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj knjižnih nagrad. Krokanje gospoda Drete Večina reševalcev je prav uganila, da Je imel gospod Dreta s seboj 45 dinarjev. Od tega denarja je dal najprej v prvem lokalu dinar, porabil pa je polovico ostanka, torej 22 dinarjev. Pri odhodu je dal spet dinar za napitnino. V drugi lokal je prišel z 21 dinarji. Od tega je dal najprej dinar, potem je porabil polovico ostanka, torej 10 dinarjev, za napitnino pa spet dinar. V tretji lokal je prišel z 9 dinarji. Takoj je plačal dinar, porabil je polovico ostanka, torej 4 dinarje, ob odhodu pa je dal spet dinar. Ko je stopil v zadnji lokal, je imel v žepu 3 dinarje. Pri vhodu je plačal dinar, porabil je polovico ostanka, torej spet dinar, poslednji dinar pa je dal za napitnino. Med reševalce Je razdelil stric Matic po žrebu osem knjižnih nagrad, in sicer dobe: Milena Sadar, Zg. Gameijne 35, roman »Pater Kajetan«. Minka Gaberšek, Beograd, Petrogradska 15-111, roman »Tigrovi zobje«. Marta Filli, Tolmin, »Roman treh src«, Pavla Macarol, Sv. Križ pri Tomaju, roman »Lucifer«. Heliodor Chromy, Stična, roman »Bla-gaina velikega vojvode«. Vinko Pungračič, Ptuj, Cankarjeva 3, Vinko Jagodic, Maribor, Koroška 47 tn Stane Husu, Sežana 200, pa po eno knjigo tedenske revije »Življenje ln svet«. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri NedeTla. 8.: Firma. Izven. Znižane ee®«. Ponedeljek, 4,- Zaprta Torefe, 5.: Zaprto. Po daljšem premoru bodo rmrizorffl (Janas odlično veseloigro poljskega pmtelja Hemarja »Firmo«, ki obravnava na zelo zabaven in duhovit na^n dogodke lz trgovake-ka in gledališkega življenja. OPERA Začetek ob 20. uri Nedelia, 3.: Hoffmannove pripovedke. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 4.: Rigoletto. Prenderai abonma. Torek, 5.: Zaprto. (Gositovr^nje ▼ CelJuL Sreda. 6.: Don Juan Red Sreda. Začel se je čas šolskih izletov. Opozarjamo šolska vodstva, ki bodo prišla z mladino v Ljubliano, da je uprava pripravljena prirediti popoldne ob 15. ob petkih mladinske predstave po cenah od 10 din narvzdoi za izven ljubljansko šolsko mladino. Potrebno je le, da se več šolskih vodstev med seboj dogovori in prijavijo število posetniiov sa določeni datum Prva taka predstava bo prihodnji petek, 8. t m. ob 15. Uprizorila ee bo Goliewa mladinska igra »SneguljScac. Pošljite prijave na upravo gledališča. Opozarjamo na prvo letošnjo iirredbo »Hoffmannovih pripovedk« v deloma, nori zasedbi. Tri glavne ženske vloge bodo pele: Olimpijo Nollijeva, Julijeto Oljdekopova, An^ toni io Vidalijeva. Hoffmamna Banovec, basovske partije ravnatelj Betetto, Kresola Zupan. Niklasa Spanova, materin glas, Kogejeva. Schlemihla Kolac^o. Spalancaniia J. Rus, tri komične partije Peček. Dirigent Niko Štritof. S to opero je zaključil Offenbach s vole plodovi to delo. ki so ga uprizorili šele po njegovi smrti. Libreto je napisal Barbier. Fantastično dejanje m invenciozna glasba daieta dedu prav poseben značaj. Premierski abonma bo imel v ponedeljek, predstavo Verdijeve opere »Rigoletto« z g. Primožičem v naslovni partiji, v kateri je imel na proslavi prof. Šesta ogromen raspeh. Gildo bo pela Nollijeva. ki jo je publika nagradila z prisrčnim aplavzom za prekrasno podano parti.io, prav tako je bH živahno pozdravljen ter je knel po nrvi ariti aplavz na odprti sceni g. Vičar. kot vojvoda. Izvrstne kreaciie ravnatelja Betetta. Marjana Rusa in Kogeieve, so izzvale veliko navdušenje. Dirigent: D. Zebre. Režiser prof. Šest Monterona bo pel v ponedeljek g. Kolackx šentjakobsko gledališče Nedelia. 8. ob 16.: Smuk smuk. mariborsko gledališče Nedelja. 3. ob 15.: Gašper in Huda mora. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. Pod to goro zeleno. Znižane ceno. Ponedeljek. 4.: Zaprto. Torek. 5. ob 20.: Trubadur. Red A. Gostovanje Maria Šimenca. PARADOKS »Zakaj vas tako dolgo ni bilo k meni?* vpraša zdravnik svojega pacienta. »Bolan sem bil, gospod doktor, pa nisem mogel priti.« Enonogt gorski vodnik rešuje psa e, vir življenja Vse na zemlji zavisi od sonca, ki daje svetlobo in toploto Že v najstarejših časih so živela ljudstva, ki so častila sonce kot božanstvo, čutila so. da zavisi vse njihovo življenje od njega, zato so ga molila. Današnji človek pa večinoma ne sluti, kako hvaležen bi moral biti viru svetlobe in toplote. Ameriški fizik Heyl piše o tem sledeče: > Bitja se morajo hraniti in porabljajo pri tem škrob kot najvažnejše živilo. V kruhu in zelenjavi ga jemo neposredno, v mesu rastlinojednih živali pa neposredno. Vsako živo bitje, naj si bo žival ali rastlina, se hrani s škrobom. Seveda je tu neka važna razlika. Rastline imajo same svoj laboratorij, ki pripravlja škrob, živali pa tega ne morejo in so navezane na posredovanje rastlin. Rastlinski list je tisti laboratorij, v katerem nastaja škrob iz ogljika in vode. Za to je potrebna v prvi vrsti energija, ki si jo rastline pridobivajo iz sončne svetlobe in toplote, škrob, ki pri tem nastaja, se uporabi po nekih preoblikovanjih za tvorbo debel, ki jih pokurimo potem kot drva. Za škrob enega samega kosa lesa je treba mnogo tednov in mesecev sončne- ga žara. Drva vsebujejo torej koncentrirano energijo. Tudi premog nam daje prav za prav sončno toploto. Rastline davnih dob so svojo snov spremenile v milijonih let najprvo v šoto, potem v rjavi premog, potem v črni premog, če kurimo s premogom, se moramo za njegovo toploto zahvaliti torej sončnemu žaru, ki je napajal zemljo dolge milijone let. Iz istega vira dajeta bencin in petrolej pri svojem zgorevanju vročino, če pogledamo razne vire sile, ki nam omogočajo življenje na tej zemlji, bomo ugotavljali vedno znova, da izvirajo iz sonca. V prejšnjih časih, ko so se po oceanih vozili že v jadrnicah, je bilo sonce isto tako gonilna sila. Veter nastaja namreč tako, da. se neki deli zemlje bolj ogrejejo nego drugi. Ogreti zrak se širi in je specifično lažji. Hladnejši in gostejši zrak, ki ga obdaja, ga potiska navzgor. Hladnejši zrak se pretaka potem kot veter proti bolj ogretim predelom. Vemo, da je svetovna zaloga premoga, pa naj bo še tako velika, vendale omejena. Zato se bavijo že danes z mislijo, kako bi našli nadomestilo za premog in mislijo, da bi to nadomestilo predstavljale vodne sile. A tudi te so posledica sončne energije. Sonce izžareva svojo vročino preko morij, jezer in rek in spreminja vsak dan mnogo nešteto ton vode v paro. Vodna para prehaja v zrak in pada potem iz njega kot dež na zemljo. Tako se voda neprestano nadomešča in se ohranja energijski vir. Tudi notranja toplota zemlje je lahko vir energije. Pred nedavnim so poročali, da namerava islandska vlada izkoristiti tamkajšnje gejzire za kurjavo stanovanj in poslovnih prostorov. Tudi v nekaterih delih Italije in v Kaliforniji izbijajo vroči vrelci pare neprestano iz zemeljske notranjosti in to paro uporabljajo za pogon parnih strojev. Po današnjem naziranju znanosti je vir sile v tem primeru razpadanje radioaktivnih snovi v skalni gmoti zemeljske skorje in tudi ta energija izvira prvotno iz sonca. Vidimo torej, da je sonce dejansko pvavir vsega življenja in da bi to življenje na zemlji brez njega ne bilo mogoče«;. Zavarovalsslse zelo nerade sklepajo zavarovalne psgodlie s cesarji in kralji Zavarovalne družbe v splošnem zelo Tie rade zavarujejo cesarje in kralje. Tako je bilo že pred svetovno vojno. Zavoljo naraščajočega lizika, ki so mu izpostavljene kronane glave v novejšem času, pa so prem je, ki jih morajo plačevati •tružbam, še višje. Primer zavarovanja, s kakršnim sq je lahko ponašal Oskar II., pieonik sedanjega švedskega kralja, je y^elo redek. Ko je 1. 1S82. sklenil z neko švedsko zavarovalnico pogodbo za 600.000 kron in je ta sprejela potem posavarova-rcje pri različnih švedskih in kontinentalnih družbah, se je med temi za to transakcijo pokazalo tolikšno zanimanja, da so vsote, ki so jih ponujale, ("taleč presegale pozavarovalno vsoto. To je značilno za švedsko, ki so jo že takrat smatrali za mirno in sigurno deželo. Drugače pa je bilo s srbskim kraljem Aleksandrom Obrenovčem. Ko je zasedel , ■presto], je skušal znižati zelo visoke pre- I nrije, ki jih je moral dotlej plačevati. To mu pa ni uspelo. In pozneje tudi ni morrei doseči podvojitve zavarovalne vsote, ker ni hotela nobena zavarovalna družba sprejeti te transakcije. Smatrale so liziko pač za prevelik, in da so imele prav, se je pckazak> pozneje, ko je bil kralj umorjen. Car Nikolaj H. je plačeval letno 400 ti-toč frankov- zavarovalnih premij in ko je L 1918 izgubil življenje, je bil zavarovan za J f) milijonov frankov. Italijanski kralj Viktor Emanuel III. je zavarovan za 12 milijonov švic. frankov in to ni niti polovica vsote, ki so jo mo- rale plačati zavarovalne družbe ob umoru njegovega očeta, kralja Humberta. Angleški kralj Edvard VII. je bil med zavarovalnimi družbami zavoljo svojega slabega zdravja na glasu kot »nevaren«. Marsikatere dražbe bi bile rajši zavarovale kakšnega konja iz njegovih hlevov nego njega. Ob njegovi smrti so zavarovalnice izplačale 900.000 funtov šterlingov. Tudi kralj Jurij V. in diugi člani angleške kraljeve družbe so se visoko zavarovali, zavarovalne premije zanje pa gotovo niso bile tako visoke, kakor za kronane glave manj sigurnih dežeL »Nikar se ne vznemirjajte, školjka jé bila že poprej počena.« (»Tidens Tegn«) Ali ste ie na pomladno obleko ali plašč ? Tvrdka BRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Vam je pripravila krasne pomladne vzorce. Radevolje Vam poslužimo samo z blagom, na željo pa izgotovimo oblačilo po meri. Precizna izdelava — moderen kroj! et tisoč dolarjev za strel Pristno ameriška zgodba — resnična ali izmišljena, to se ne ve • • • Združenje teksaških bank je bilo pred časom naložilo na poseben račun visoko vsoto, iz kateTe naj bi se plačevale nagrade tistim možem. Iti bi prijeli kakšnega bančnega razbojnika oli ga. napravili na drug način neškodljivega. Razbojništvo je v Teksasu navzlic strogim ukrepam še zelo razširjeno in banke imajo od tega največjo škodo. Pred nedavnim je pohajkoval možaikar pred neko banko v Da Ila su in opazoval vsakogar, ki je stopil iz nje. Bil je baš čas, ko so odhajali bančni sli z velikimi vsotami. Bančni sli so v Teksasu dobro oboroženi, toda bančni roparji ee tegia ne boj'jo posebno. Možakar je prežal, kajti vedel je. da mora sel Will Simpson ob tem času oditi z vsoto 20.000 dolarjev, da jo Izroči na precerj oddaljeni farmi nekega Snowdena. Simpson je imel za takšne poti na razpolago star avto, ki je stal ob vogalu ceste. Prežač je ta avto poznal in je ukrenil vse potrebno. Končno se je Simpson pojavi! in se odpeljal s svojim starim vozilom. Pred mestom pa se je Vse za vitko linijo voz nenadno ustavil. Simpson je stopil iz njega in z jezo dognal, da ima tank za bencin luknjo. Mož si je takoj dejal, da je imel nekdo svoje prste vmes in je bil pripravljen na vse. Kar tako sc je splazil pod voz, kakor da hoče poškodbo poplaviti. Tedaj je že stal ob avtu mož, ki je zaklical: oZlezi sem in oddaj svoj denar, drugače bo počilo!« Toda Simpson je bil hitrejši s pokom. Prestrelil je roparju nogo, potem ga je z dobrim udarcem pobil na tla, ga kakor vrečo vrgel na rame in ga odnesel v pisarno ravnatelja . svoje banke. Tam so ugotovili, da gre za nekega pobeglega kaznjenca, ki so ga spra/vili takoj tja, kamor spada. Pogumnemu slu pa so izroč:li takoj ček za 5000 dolarjev nagrade, kajti banka je imela od njegovega dejanja še vedno 15.000 dolarjev "dobička«. .-!-.:---.•.----- . ■f.tvf .i nr, ........................ Sonja Henle. bivša prvakinja v umetnem drsanju na ledu, skrbi v Hollywoodu z vztrajnim treningom za ohranitev svoje vitkosti Ženska v pregovorih Škotska: Ženska mora hitro poslušati in počasi govoriti. — Ženska, ki nima jezika, je obžalovanja vredna. Zavidati pa jc moža, ki jo je dobil. Italija: Možu, ki je izgubil ženo in denar, bo manjkal — denar. — Ženske, ki stoje mnogo ob oknu, so podobne sadju na cesti. * Švedska: Ženska je vedno pripravljena ugovarjati. So ženske, ki so zelo popustljive, če imajo koga rade, a tedaj — ugovarjajo same sebi. Rusija: Že marsikateri ženski jezik jc prerezal marsikateri moški vrat. — Neka ženska jc imela premalo skrbi in si je zato nabavila pujska. Francija: Vsa ženska modrost ni vredna moške norosti. — Mož iz slame in ženska iz zlata imata enako vrednost. Nemčija: Moški reče, ženska vpraša. — Nobena ženska se ne rodi nema, vse znajo govori ti. Danska: Nobena ženska ni tako slaba, da bi ne lahko postala boljša polovica kakšnega moškega. — Ženska, ki molči, govori -cele knjige. Holandska: Ženska nas večinoma spodbuja za velika dejanja, ki nam njihovo izvedbo potem prepreči. — Ženska, ki rada ugaja, smatra svet za diletantski oder. Turkestanska: Kdor ima eno ženo, se bo | z njo prepiral. Kdor ima dve — bo unvH od gladu. — Ženska premetenost jc breme za štirideset oslov. Kitajska: Nesreča naredi ženske r*Za božjo voljo, kakšen vrat pa imaš?« s-Veš, sledil sem gramofonski plošči, ko ee je vrtela — in zdaj imam to za plačilo!«, (»Politiken«) V nekem kinematografu na pariškem Montparnassu so predvajali piavkar dodatni program. Po rsanem filmu so začeli s pariškimi aktualnostmi. Film je pokazal izlet s čolnom na Semi in sc je nadaljeval z velikim pežarora, k: je bil divjal prejšnji dan. Videti je bilo gasilce pri njihovem težkem delu. potem je bil snemalec obrnil svojo kamero preti množic , ki je požar opazovala. Naknadno se je oglasil iz občinstva presunljiv krik: Juan... Juan'.; Občinstva se je smejalo in jezilo, ženski glas pa ni utihnil. Iz prvih vrst je potem planila neka ženska skozi dvorano, stekla k vratom in tolkla s pestmi po njih, zahtevajoč, naj ji odprejo. Občestva se je polotila že skoraj panika, luči so se zasvetile, vratar in büjeter sta skočila k ženski in jo odvedla v rama tel je vo pisarno. Tam je v slabi francoščini povedala, da se imenuje Ana Roelasova in ia je žena španskega zdravnika dr. Rouelasa. Na begu iz Španije sta bila lečena dr.;g od drugega in že več mesecev je nesrečn ca iskala moža,ne da bi ga mogla najti. Obhajati jo je začela že misel, da je na begu iz demovine izgubil življenje. SJedaj pa ga je zagledala np. filmskem platnu med množico, ki je opazovala požar, živega in zdravega. Njeni zgodbi niso dosti verjeli, toda ravni tel j je imel sočutje z njo in je velel, naj ponesejo ta filmski trak v pisarno, da bi gs tam še enkrat predvajali in pogledali, ali se lì w.»tila. Tako se je tudi zgodilo. K«s »e kamera obrnila, od gorečega poslopja proti ulici, je bilo na platnu videti mladega moža brez suknjiča in izrazito španskega tipa. ki je priletel iz neke hiše in se uvrstil med gledalce. Ves prizor je trajal skoiaj pol minute, potem so naprav li luč in mlada Španka, ki se je tresla po vsem telesu, je dejala: To je Juan, gotovo je to Juan!« Prizorišča tega požara, ki ga je prikazoval film, ni bilo daleč od kinematografa in ravnatelj se jc odločil, da stepi sam tja in pogleda, kako je s stvarjo. Uspeh je bil čudovit. Juan Roelas je res stanoval v hiši ,iz katere je pritekel v filmu in stanoval je tam že sedem mesecev. Najbolj čudovita stvar pri vsem tem pa je bilo to, da je tudi njegova žena stanovala kemaj štiri h'še odtod. Drag drugega sta ičk&Ia in se nista mogla najti. Dr. Roelas je bil pobejgnil z nekim ribiškim čolnom pozneje nego žena in po razn h doživljajih je prispel v Pariz, kjer je iskal ženo. Med tem ko se je ona v francoski prestolnici preživljala z modnim salonom, je njemu uspelo, da je dobil namestitev kot šofer, ki je svojo službo opravljal ponoči. Podnevi je spal in tako je umljivo. da se n'sta nikoli srečata, Sel« čudovito naključje, ki ga je ob po- žara spravilo iz spanja na ulico., ga postavilo pred filmsko kamero in ga pokazalo potem njegovi ženi v kinematografu, je zaključilo s srečnim koncem to majhno eiramo iz velike španske žaloigre. Sedaj sta ]>a sj>et združena in srečna. A ravnatelj kinematografa, ki je igral v življenju obeh mladih z?koncev, ki sta poročena komaj leto dni. vlogo antičnega deu» ex mach'na. je njiju najboljši prijatelj. J{/u ùezUió tniic, domačef o(ovc\io$io milol ANEKDOTE Po neki zmagoviti bitki si je da! francoski kralj predstaviti najhrabrejše oficirje. Pri tem je silno hvalil polke, ki »o imeli največje izgube. Neki majbr, ki je hotel biti deležen kraljeve posebne pohva-le, je pri tem dejal: :>Tako je, Veličanstvo, tisti, ki so padli, so se držaii hrabro, ampak dovolju/jem »i pristaviti, da smo bili mi še hrabrejši. Dočim je bilo med padlimi mnogo ranjenih, smo bili mi vsi mrtvi.. .« Nekemu staremu vojaku je krogla pri Lipskem odtrgala obe nogi. Ko so ga sa-nitejci nalož li na nosila, je zamrmral: To se je zgodilo zategadelj, ker sem dušo in telo vsak dan priporočil Bogu, na noge pa sem pozabil. Zato jih je vzel hudič ... « VSAK DAN ENA •»Ti, veš kaj — jaz bom razbil šipo, ti pa porabi priložnost m odnesi lišp, ki je T izložbenem oknu!« (»Tidens Tegn«). BABYMIRA KREMA SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE EV VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO._ Zdravniška Kraljestvo mode Plašči za toplo vreme Ne bomo se dolgo mudili pri plaščih za sedanji lepi čas, ker smo o njih že pisali. Prinašamo sliko s čisto kratkim stvarnim, pojasnilom ! Na levi vidimo r.apol odprt plašč, povzet po alpski modi, s tričetrtinskimi rokavi in z ozkim, podolgovatim »okencem«, skozi katerega kuka obleka. Zraven njega pona- zarja skica lahek poletni plašč, ki se zaveže spredaj s trakcem iz usnja. Na sredi skice vidimo eleganten plašč, ki se komaj razloči od obleke, tako spretno je drapiran. četrta skica predočuje športni plašč z gubami, peta in zadnja pa plašč, ki je poraben za vsako priliko ter ima ob bokih žepe in se zadrgne s klipsom. španska moda Vedno in povsod lahko opazujemo, kako se. svetovni dogodki odražajo tudi v modi. Ce priredi kakšno svetovno mesto veliko Redna stolte a jfh M wtift <%tfi müi i'H»«g O,ci. S 8r. 3H19 (Jo» 2t. X1T. 1935. razstavo, hitijo takoj tja modni umetniki, da si ogledajo njene posebnosti, katere skušajo izkoristiti v svoji stroki. V' tem pogledu vodijo modo ne le umetniški, ampak tudi kupčijski nagibi. Dogodki na Daljnem vzhodu so prinesli v modo >;ku- ELITNA KONFEKCIJA Tila^teJö MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! lijski klobuk«, španska vojna je zopet potisnila v ospredje širokokrajne plitke »som-brere«. Tudi bolero je prevzela moda od Špancev, ki ga danes poživlja z resami, da bo stilno »čistejši« in »aktualnejši«. Letošnja pomladna moda je torej z velikim pridom izrabila špansko konjtr^turo. . . posvetovalnica Hemostil: Vaše težave, razen pojavov s strani oči, smatram za posledico karam-bola, dasi Isti ni bil, kot pišete težje narave. Te nevšečnosti bodo sčasoma izginile same po sebi in jim zato ni treba posvečati prevelike pozornosti. Dejstvo, da ne pijete in da ne kadite, vam more v tem pogledu samo koristiti. Pač pa priporočam, da si daste pregledati oči, ker ste verjetno v teh letih že postali nekoliko dalnjovidni. Ob tej priliki lahko tudi vprašate zdravnika za svet, da li vam je potrebno uživati dotični preparat ali ne, da ne boste imeli nepotrebnih stroškov. Zaradi pregleda vam seveda ni treba hoditi nikamor, ker so tudi v vašem mestu potrebni specialisti. Maribor: Da je vaš mož v teh letih malo nervozen, se mi zdi povsem razumljivo. Obenem pa se mi zdi, da ga dela njegova okolica še bolj nervoznega. Nikar mu ne vsiljujte zdravil, do katerih ne čuti potrebe in diete, katere ne mara! To samo še stopnjuje njegovo nervoznost. Mogoče bo za njega najboljše zdravilo, da ga pustite popolnoma na miru. Ista: Opisana bolezen ima lahko več vzrokov n. pr.: vnetje hrbtenice, udnica, sladkorna bolezen i. t. d. Iz pisma ne morem posneti, kaj bi bilo vzrok in vam svetujem, da se obrnete na zdravnika, ki bo po preiskavi mogel kaj več določnega povedati. X. Y. Z. v Lj.: Pod vplivom sončnih žarkov postanejo lasje pogosto svetlejši. Ako vas to res toliko moti, ne preostane drugega kot da si pustite lase barvati. Potrebno seveda to ni, zlasti ker rudninske barve lahko škodijo lasem in koži. Obrnite se na specialista za kožne bolezni, ki bo mogel v vašem primeru pravilno svetovati. Pavlina: Kar se tiče duševne plati vašega stanja, se ni treba razburjati, ker se bo sčasoma vse popravilo in uredilo. Glede ostalega pa priporočam ponoven pregled. Po mojem mnenju je nastopilo vnetje, ki ga je treba zdraviti, poleg vaše temeljne bolezni t. j. Slabokrvnosti. A. R. L.: Zdravilo, ki ga omenjate, pride sicer v poštev pri vašem duševnem stanju, toda ne v prvi vrsti. Po mojem mnenju je predvsem potrebna samovzgoja. Priporočam vam sport, odnosno telovadbo, katere ni smatrati samo za delo mišic, temveč je potrebno ogromno energije in volje, ako hočete doseči kake uspehe. To dvoje pa je ravno tisto, kar vam manjka. Tega seveda ne boste dosegli čez noč, temveč mogoče šele po mesecih. Vzporedno z uspehi bo rastlo tudi vaše samozaupanje. Pri tem seveda ne smete pozabiti duševne plati. Skrbite, da boste v svoji stroki vedno na višku, kar vam bo dalo skupno s preje omenjenim sigurnost v nastopu in v občevanju s komurkoli. Naročnica 26: V prvem redu, bi v vašem primeru mislil, da imate že od narave debele, odnosno otekle noge. Možno je tudi seveda, da trpite vsled slabelosti srca, ali pa, da imate kronično vnetje žil. Zdravniška preiskava bi bila vsekako na mestu in potrebna. L 13: Operacija, ki vam jo je svetoval zdravnik, ni nevarna in se izvrši v nosu samem. Operacija sama na sebi tudi ni Tudi VI postanete lepša . • • ako odpravit« sončne pege ln ostale nečistosti obraza — a to dosežete najbolje z uporabo s wmui -JmusM/t^ Àa&U À «ta* & I Öieme za dan din 12.—. za noč Din 17.—. Dobiva se povsod. Navodila daje ln po pošti razpošilja Lekarna pri »Sv. CIRILU IN METODU« Mr. Boris Praunsperger, Zagreb, Svačičev trg 17. (Prejeli sme modne tkanine (sir. 130) iz čiste volne v najnovejših pomladnih barvah, po Din komanditna družba •MLanufaQtura Mestni trg Ženske Uprav lik blaznice me je vodil iz oddelka v oddelek in mi je spotoma tolmačil najzanimivejše slučaje iz svoje prakse »Forme blaznosti«, je razlagal, »imajo mnogo vzrokov in se javljajo v raznovrstnih oblikah.« Ustavila sva se pred črnolasim mladeničem živih oči in razmršenih las. Bil bi eden najlepših mladcev, kar sem jih srečala v svojem življenju, če ne bi bil tako agresiven. Zato so se ga vsi bah. »Vidite«, mi je govoril zdravnik«, to je eden izmed najtežjih slučajev, ki so mi poverjeni v zdravljenje. Fant je' znorel zaradi ljubezni. Oh ve ženske!« je dodal — kakor bi hotel zvreči name vso krivdo za nesrečno ljubezen vesoljnega sveta«. Ta fant je v zvetu let, čakala ga je sijajna kariera, imel je silne sanje, nepopisno mnogo ambicij in nad... In pokopalo ga je — žensko krilo... « Čutila sem se prizadeto, bila pa sem tudi ponosna, da takšne drame povzročamo ženske. Mladenič je razširil roke, zakrilil po zraku in me jel vabiti: »Kaj ti si. Milica? Moja lepa, moja dobra Milica! Zakaj si me zapustila? Tako silno bi me bila lahko osrečila — pa si me zavrgla! Mar nisem bil dovolj lep, mlad in velikodušen?« Glas mu je postal nenadoma raskav, za-Cel je tuliti: »Nezvesta ljubica, koketa! Kadar te dobim v svojo pest, bodi preverjena, da te raztrgam na kose! Prisegam to maščevanje!« Planil je na blazino, jo zvil in se pripravil, da jo vrže vame. Instinktivno sem se umaknila, da ne bi me pogodil. Njegov napad je bil nekakšna besnost, pomešana tu in tam z nežnostjo in sočutjem. Po licih so se mu vlile solze. Namesta da bi vrgel blazino v obiskovalce, jo je začel gladiti in ljubkovati. Govoril je: »Moja draga, moja ljuba Milica. . . Zakaj nisi postala moja? Zakaj si se mi izneverila? Nisi mi hotela postati žena! Bila si ljubka in mehka kakor rahel vetrič, sladka kakor med. Milica, Milica!« Dobila sem vtis, da je morala biti njegova Milica posebna ženska. Zato sem vprašala psihijatra. kdo je bila ženska, ki jo je mladenič ljubil, da se mu je zmešalo od ljubezni. Pojasnil mi je, da je bila Milica mlade-ničeva zaročenka. Bila sta že zaročena, pa ga je nenadoma pustila na cedilu tik pred poroko. Zakaj? Zato, ker da se je omožila z drugim . . . Slučaj, je pristavil zdravnik, je povsem vsakdanji. »Torej ni bila njegova Milica nikaka izredna ženska?« sem vprašala. ^Tako je!« je pritrdil zdravnik. »Izrednih žensk sploh ni na svetu«. Stopila sva v naslednji oddelek. Tam je čepel moški v kotu. Napravljal je vtis duševno zmedenega človeka. Zdelo se mi je, da je moral preživeti silen strah. Lasje so mu bili naježeni, o« je imel izbuljene. Dobila sem vtis, da mu bodo vsak trenutek skočile iz Jamic. čim me je ta moški opazil, je kriknil in Stekel X drugi kot s« tamkaj zvil u klopčič. Vpil je, da je odmevalo daleč naokrog: »Ta ženska je tista. . . Glejte Jo! Varujte me, da me ne zgrabi! Pomagajte! Pomagajte nesrečniku!« »Tudi tu je bila po sredi ženska, kajne gospod doktor?« sem vpralaša psihijatra. In sem pristavila: »Ljubezen je, kakor vidim, zelo nevarna stvar. . . Kako je s ZADNJE NOVOSTI m še nikoli takšen kroji še nikoli takšna kakovosti Že nikoli takšen okusf Se nikoli tako nizke cene. kakor je naša letošnja kolekcija. TIVAR OBLEKE: anton brumec Uubtjono. —Prešernova ulica 54, aosprofi 9 kot kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo. Ovenčani s slavo iz Prage so naši prišli precej samozavestni v Varšavo in so to važno tekmo zaigrali e 4 goli razlike. Vsega je bilo torej do zdaj med Pol^ko fc Jugoslavijo 9 tekem, med katerimi jih je Poljska dobila pet Jugoslavija pa 4. Razlika golov je po čudnem naključju enaka (27:27). Danes je torej to srečanje deseto ln jubilejno. obenem pa tudi najbolj važno, kar jih je bilo dozdaj med obema državama. Enajstorici bosta najbrže nastopili v naslednjih postavah: poljska: Madejski, Sfecepaniak, Galew-ski, Gora, Nytz, Dytko, Plec, Piontek Wo-stal, Wilimowskì, Wodarsz. Jugoslavija: Glaser Hügl, Dubac, Lechner, Jazbinšek, Kneževič, šipoš, Marjano-vič, Lešnjk, Božovid, Kokotovič. Sodil bo italijanski sodnik Barlassina. Za tekmo vlada seveda pri nas in na Poljskem ogromno zanimanje in splošno se računa, da bo imela ta prireditev pcxset kakor ga dozdaj na beograjskih igriščih Še ni bilo. Kakor slišimo, se je nekaj najbolj navdušenih prijateljev nogometa tudi iz Ljubljane odpeljalo na ta junaški mejdan. Domači nogometni spored V Ljubljani prijateljska tekma na Viču in vrsta prvenstvenih po vseh mestih in na deželi Kljub temu, da danes ni ligaških tekem zaradi meddržavne tekme v Beogradu, nogomet pri nas ne bo počival. Spored je na igriščffc ljubljanskega podsaveza prav pester ta obsega naslednje prireditve: V LJUBLJANI: prijateljsko tekmo med zagrebško Viktorijo ln Reko ob pol 18. s predtekmo Slavija — Korotan ob 13.45 (za prvenstvo) na igrišču ob Tržaški cesti, dalje prvenstvene tekme: Mladika — Moste ob 10.15 na igrišču Mladike, Grafika — Adrija ob 10. na igrišču Hermesa, Ljubljana — Kermes jun. ob 10. na igrišču Ljubljane, Slovan — Svoboda jun. ob 10. na igrišču Ilirije, Mladika — Mars jun. ob 15. na igrišču Mladike, Korotan — Jadran jun. ob 10.30 na igrišču Korotana in tekmo za trening Jadran — Slovan ob 16. na igrišču Jadrana v Koleziji, V MARIBORU: prvenstveno tekmo Maribor — ČSK ob 15.10 s predtekmo Maribor — Rapid rez. ob 13.45 na igrišču Železničarja, V CELJU: prvenstveno tekmo Celje — železničar ob 16. s predtekmo Celje — Atletiki jun. ob 14.30 na igrišču Celja. V tej tekmi bo igral odlični Igralec Celja Franc Zupane 300. tekmo za svoj klub; na igrišču bodo prenašali potek tekme Poljska — Jugoslavija, V KRANJU: prvenstveno tekmo Kranj — Hermes ob 16. na igrišču Kranja In še naslednje prvenstvene tekme po deželi: v Ptuju: Ptuj — Slavija, v Dolnji Len davi: Lendava — Drava, v Žalcu: Žalec -Hrastnik, v Domžalah: Domžale — Disk. v Mengšu : Mengeš — Kamnik, v Radovljl-| d: Radovljica — Savica ln v Trbovljah: Dask — Retje. čeprav bo vsa pozornost nogometnih prijateljev danes obrnjena v Beograd, bodo imeli tudi na domačih igriščih dovolj nadomestila za ligaški spored. Ponekod so prireditelji poskrbeli tudi za radijski prenos lz Beograda, tako da bodo gledalci na tekmah lahko obenem na tekočem tudi o poteku beograjske tekme. 0 organizaciji italijanskega smnčarstva Sssmčarstvo uživa pri naših zapadnih sosedih visoke državne podpore in ga gojijo najširše plasti naroda V nedeljo bodo naši smučarji prvič na Italijanskih tleh pomerili svoje moči z italijanskimi. Priložnost za to je dala velika mednarodna tekma v smuku, ki je vsako leto v pozni sezoni prireja italijanska smučarska federacija in povabi nanjo vse najbolj znane smučarske tekmovalce v alpskih disciplinah lz sosednjih držav. Letos bo v teh tekmah poleg Številnih odličnih domačinov ta nekaj najboljših Nemcev, Švicarjev in Francozov nastopilo tudi 9 Jugoslo-venov, med njimi skoraj vsi, ki so v teku sezone ponovno dokazali svojo veliko formo. V zvezi s tem prvim nastopom naših alpskih smučarjev na italijanski mednarodni smučarski tekmi bi bilo prav zanimivo izvedeti nekaj podrobnosti o organizaciji italijanskega smučarstva, po kateri so italijanski smučarji kl jub Izrazito juž-njaškemu značaju svoje domovine dosegli tako zavidljive uspehe v tej športni disciplini. Uspeh italijanskih smučarjev tekačev v Garmischu ni bila samo nepričakovana senzacija, ampak je dala tudi misliti marsikomu. ki Ima opravka z organizacijo na tem področju. Menda se v zadnjih lettoni nikjer tako jasno videlo, kaj premore dosledna in širokopotezina organizacija, pa čeprav v ostalem prilike niso preveč ugodne. Mnogo se je zmerom govorilo o prednostih nor<¥jsike telesne konstituclje za smuški tek in skok. Italijani so to v p rak si ovrgli, čeprav so pokazali pri zadnjem svetovnem prvenstvu v Lahtiju Find :n Svedi ter tudi naš Smolej, da so svoj zadnji veliki uspeh v Garmischu le nekoliko precenjevali. Velika ovra za smučanje v Italiji je predvsem v zemljepisnih in podnebnih razmerah. Saj se lahko le ozki rob alpskih prebivalcev severne Italije resno bavi s tem športom, ker ostalih pri tem ne zadržuje samo prazen žep kakor pri nas, ampak tudi pomanjkanje terenov in snega Poglejmo torej nekoliko, kako deluje športna organizacija ,ki je navzlic vsem omenjenim ovi/am uspela tako imenitno Znano je. da so (meli italijanski tekači finskega trenerja, da so jih pripravljali z dolgim n resnim treningom itd. Pa tako delajo tudi druge države, boste rekli. Vzrok tiči torej še globlje. Pa kje? Predvsem v živahnem zanimanju države za ta sport in njeni izdatni podpori. Italijanska smučarska organizacija, ki je podobna našemu z msko-športnemu save-zu, je FISI (Federazione italiana sport Invernali). Peča se z organizacijo tekem, prvenstev, smučarskih Sol. za katere pridobiva za učne moči svetovne kapacitete. Najznamen'tejša italijanska smučarska šola je Hans Nöbleva v Sestrieru. FISI markira tudi smuške poti, med njimi proge za znamenite smuke kakor n. pr. na Marmolati in gradi tudi skakalnice. Nar dalje poš;lja italijanske tekmovalce r.a inozemske tekme, jih uvršča v kategorije. Najvišja kategorija so takozvani »azzurri« (sinji) .to so tekmovalci, iz katerih se sestavljajo državne reprezentance, katerim skrbi tudi za trening. Sploh ima. kakor že rečeno, enake funkcije kakor naš savez, le da ima več denarnih sredstev. Toda vse številne tefcme, M jih organizira FISI, vse številne smuške in sla-lomske prireditve, ki jih ima leto za letom v sporedu, vsa širokopoteznost, s katero lahko deluje zaradi bogatih sredstev, še ni bila vzrok za tako velike uspehe. Poseči je treba Se bolj globoko, začeti je treba 2e pri mladin in si ogledati njene organizacije. Italijanska mladinska organizacija je seveda fašistična ln po novem tudi strogo centralistična. Je to GIL (Gioventù italiana del Littorio), Jo? ima v rokah vso italijansko mladino, od ljudsko-Solske »balille« tja do maturanta »avanguardista«. Slična je tudi delaivska orga- j ohmtetpL OWD (Opna ko), svojo organizacijo r stranki pa jo tudi vlsokoSoLdL Vsaka univerza ma svojo skupino GUF (Gruppo universitario fascista). Jasno je, da prednost teh organizacij in vzrok uspehov ne leži niti ▼ njeni politični usmerjenosti niti v dejstvu, da imajo sploh politično obeležje, pač pa predvsem v tam, da Je to državna organizacija. Tako lahko razpolaga z zadostnimi gmotnimi sredstvi, zbore pa tudi ves človeški športni material v državi. V vsakem kraju obstojajo fašistične skupine (v večjih mestih po več). Tudi te skupine lgraja poleg pravih športnih kluibov približno vlogo našh športnih društev. Prirejajo Izlete, tudi k oddaljenim smuškim terenom. Velika množina otrok ln fantov (pri diopolavorističnih Izletih tudi delay-cev) ima tako možnost, óa se hodi smučat. Prevažajo jih z vlakom ali v ogromnih avtobusih. Za ugodne cene imajo organizirane Izlete s prevozom, prehrano ln prenočevanjem. Bo!jä'.m atletom plača skupina večinoma sploh vse stroške. (Samo, da so žal bolj&i smučarji le tisti, ki so Imeli že od vsega začetka dovolj lastnih sredstev, da so se naučili, smučanja ali da so si sploh kupil) opremo). Omenjene fašistične Skupine prirejajo tudi zimske tabore z dobrimi trenerji tn tudi tukaj nudijo svojim najboljšim močem vča-si kar po več tednov brezplačnega treninga. če pomislimo, da ima že vsako večje mesto po več Skupin, kj prirejajo take Izlete šn tabore ln da vsi alpski kmečki fantje, ki imajo vendar največ naravnih zmožnost) tn prilike za ta sport, tako organiziran", že od mladosti sistematično trenirajo, bomo velike uspehe mnogo lažje razumeli. Pomembno vlogo imajo tudi že omenjene številne smučarske šole, ki so v vsakem važnem kraju v Dolomitih in po drugih smučarskih terenih. Med njimi je tudi mnogo izvrstnih Sol za smučarske učitelje z odličnimi celo inozemskimi učnimi močmi. Te Sole se lahko primerjajo celo s švicarskimi ali avstrijskimi. Svojo lastno, posebno športno organizacijo imajo visokošolci. Tudi njih GUF-i prirejajo razen izletov in zimskih taborov (vneto širjo tudi alpinizem) številne tfkrnie in prvenstva. Tako pokrajinska prvenstva, medfakultetne tekme (agonali) in državno visokošolsko vsakoletno prvenstvo zimskih športov (litteriali della neve e del giaccio). Ta priredtev Je izrednega propagandnega pomena. Siično Je seveda tudi z drugimi poletnimi sporti. Letos so bile te zimske tekme v Madonni di Campglio. Obsegale so hekej na ledu, hitrostno drsanje na raznih progah, in smuške tekme, k,- so se jih morali obvezno udeležiti vsi GUF-i Italije (26). Smuške tekme so bile: 18 km. smuk, slalom, skcfkd, obe kombinaciji in 4x6 km štafeta. Pri smuških disciplinah so se najbolj izkazali v alpski kombinaciji, kjer je bilo okoli 20 »kanonov«, ki so vsi smučali kakor peščica naših najboljših v tej disciplini in potem jih je bilo (od 90 tekmovalcev) še približno 30, ki za »kanom'« niso mnogo zaostajali. V teku na 18 km se jih je udeležilo oikol) 120, ki pia niso pokazali nič posebnega. To je bolj stroka krepkih kmečkih fantov kakor študentov iz velikih mest Zmerni so bili tudi uspehi p^ skokih. Glede alpske kombinacije je zanimivo ,da je bil smuk na zplo težki progi, ki je bila na zgornjem delu prav strma in med skalami, na spodnjem pa je teku a skozi gozd z nagimi obrati na velikih strminah. To je sploh značilno za smuška prvenstva v Italiji, da jih prirejajo na tak h težkih progah, ld so že bolj podobne slalomskim kakor pa za smuk. Tudi slalom sam je b i na izredno strmem pobočju ozki jasi sred| gozda, ni pa Imel onih najtežjih likov, Ta velika zimska prireditev, ki je bla skoraj letošnji Ga-Pa v malem. Je pokazala res ogromen propagandni uspeh v Širjenju zimskih športov. Franci PREIS (Milano). Ar tt t sporto In Soicoktrt gto najvišje cilje. Sport in Sokolstvo bi moralo v tej panogi telesne vzgoje hoditi : skupna pota, dolžnost onih pa, ki o tem odločajo. Je, da zapišejo to na prvo stran svojih pravilnikov, čim prej, tem bolje! za zeleno mizo JZSS je strogo kaznoval dva vidna funkcionarja GZSP. Z Jesenic smo prejel j dopis naslednje »sebine: »JZSS je z nedavnimi sklepi prepovedal izvrševanje funkcij predsedniku in tehničnemu vodji GZSP gg. Jožetu činko-vicu in Stanku Ravniku, činkovicu je prepovedal delovanje za dobo dveh. Ravniku pa za dobo enega leta. Savez utemeljuje ta ukrep tako, da sta oba funkcionarja ponovno kršila savezne sklepe s tem, da sta dovolila članom športnih klubov, ki so tudj člani sokolskih društev, udeležbo pri tekmah za slovansko sokolsCto smučarsko prvenstvo na češkoslovaškem. S tem sklepom sta bila lz vrst delavcev pri GZSP Izločena dva najbolj vidna in sposobna smur čarska organizatorja, ki sta vse svoje proste ure žrtvovala baš smučarstvu, ki je to zimo na Gorenjskem slavilo še prav poseben razmah. Gg. činkcvic ln Ravnik sta sklep saveza sprejela mirno v znanje v prijetni zavesti, da sta kot funkcionarja GZSP več ko opravila svojo dolžnost. Toda gorenjska športna javnost bo oba odstavljena funkcionarja težko pogrešala, kajti delala sta v tej športni panogi že dolgo vrsto let in sta močno priljubljena v svojih klubih. pa tudi ostali smučarji, njuni prijatelji šolsk) ln poklicni tovariši znajo vsi ceniti njune soposbnosti, pa tudi njune napake. Zadeva prepovedi nastopa na sokolsklh tekmah na češkem ni bila v pristojnosti omenjenih funkcionarjev in JZSS bi bil storil prav, če bi bil njuno postopanje ob tej priliki ocenjeval drugače, ne pa samo po mrtvih črkah pravilnikov alj pa besedah, ki so padle za zeleno mizo. Gorenjski smučarji bodo odslej hodili svo ja pota, Ljubljana pa bo mora'a prenesti torišče Wojega dela od zelene mize na bele pollame ter si bo morala vzgojiti svoje tekmovalce, če bo hotela oatatj središče zimskega sporta.« ★ Gornji dopis spet z druge strani osvetljuje spor, ki je brez potrebe in po neznani krivdi nastal med JZSS in SKJ zaradi nastopa smučarjev, članov športnih klubov. na sokolskih tekmah v Tatrah. Prav za prav je neumljivo. da nd med množico faktorjev pri zimskem ali sotoolskem sa-vezu nikogar, ki bi sprevidel kako kvarno in škodljivo je takšno beganje ln preganjanje športne mladine, ki Se v svojem športnem zanosu noče brigati za mrtve čr ke pravilnikov, temveč strami za edinim Pozdravni večer Francetu Smoleju V sredo zvečer se je ▼ Hermanovem salonu ma Jesenicah zbralo lepo število športnikov, ki so v svoji sredi prisrčno pozdravili smučarskega olimpijca Franceta Smoleja, po vsem svetu znanega edinega udeleženca Jugoslavije na letošnjih FIŠ tekmah na Finskem. Slavja so se udeležili številni člani domačih športnih klubov, podružnice SPD. Ae-rokluba in zastopniki SK Dovje Mojstrane. Ker od uprave GZSP ni bilo nikogar, je na splošno žeJjo otvoril večer predsednik SK Bratstva g. Jože Cinkovlc. ki je uvodoma pozdravil vse navzoče športnike, nato pa v lepem govoru orisal Smolejeve zmage na belih poljanah v zadnjih letih. G. Cinkorvic Je poudaril, da Gorenjci nimajo zlatih pokalov, niti zlatih ur ln plaket ali kolajn, pač pa k z vsem srcem veselijo Smolejevih uspehov in se mu tudi ed srca zahvaljujejo za vse. kar je v daljni tujini na športnem polju ßtoril za našo domovino. Govornik je nato prečital brzoiavne čestitke JZSS in izročil Smole.ru »opek rdečih nageljev. France Smolej se je ganjen zahv&lH za Izrečene besede in v odeovom oživil nekaj spominov na svoje bivanje na Finskem. Predvsem mu Je ostalo v spominu, da je ves ta finski svet prepreden s smučinami in najbolj ga ie veselilo, ko le videl, da je ves narod na smučkah, pri nas pa vidi toliko in toliko ljudi, ki nosijo smuči s seboj le za parado. V prijetni družbi in ob zvokih dr. Schu-bertove godbe je kaj hitro minil ta lepi športni sestanek. Cross-country v Celju. Danes ob 11. so bo pričel v izvedbi SK Celja na Glaziji v Celju cross-countrv tek za prvenstvo Celja. Proga za seniorje meri 5.000 m, za juniorje ta za senorje-srednjeprogaše pa 2.000 m. Vse tekmovanje bo na Glaziji. Ker je prijavljenih tudi nekaj najboljših lahkoatletov lz Maribora in Ljubljane, bo prireditev gotovo zelo zan'miva. JZSS (službeno), vse podsaveze tn klube, člane JZSS pozivamo, da nemudoma pošljejo izpolnjene statistične formularje, ki so jih prejeli z okrožnico št. 4 z dne 17. marca ti. in jih je treba izročiti ministrstvu za telesno vzgojo. S. K. Slavija. Prvenstvena tekma Slavija — Korotan bo na igrišču Reke oto 14.30, ne pa na igjišču Jadrana, kakor je bilo objajvljeno prvotno. SK Ilirija (plavalna sekcija). Seja načelstva bo v torek 5. t. m. ob 20. v klubski sobi. Zaradi prihoda trenerja udeležba obvezna. — V ponedeljek ob 15. morajo biti vsi plavaöi in vse plavačice v kopališču. Udeležba strogo obvezna! Iz Julilske krajine Istrski premogovniki Tudi istrski premogovniki so v zadnjih letih pod kontrolo komisarijata za vojno industrijo. Preteklo sredo se je v novi rudarski naselbini Raši vršilo veliko zborovanje rudarjev, na katerem je poleg drugih govoril o razvoju italijanskih premogovnikov direktor istrskih premogovnikov ing. dr. Batini. Uvodoma je ugotovil, da so v Italiji še 1. 1935 porabili 13 milijonov ton raznih vrst premoga in 2.5 milijona ton bencina, mineralnih olj, petroleja in derivatov, tako da je odpadlo od teh goriv po 425 kg na prebivalca. Takrat se je na Mussolinijevo pobilo ustanovila od države subvencionirana SACI (delniška družba italijanskih premogovnikov), še 1.1935 je bila Italija prisiljena uvoziti iz tujine za poldrugo milijardo lir tujega premoga in tekočega goriva. Od takrat dalje so se tudi raziskavanja tal zelo pomnožila in izkopanih je bilo samo v Istri večje število sondažnih jaškov in rovov, tako v bližini Pirana, pri Rodiku nad Herpeljami in v Plominu. Zlasti v piranski okolici in v Plominščini so naleteli na nove sklade premoga, ki jih sedaj tudi že eksploatirajo. še 1.1934 je znašala produkcija istrskih premogovnikov 289.000 ton, v 1. 1936 pa se je že zelo dvignila, tako da so ga izkopali v januarju 41, v maju 63, v avgustu 73 tisoč v oktobru 1937 pa celo 80.000 ton. še 1.1934 je bilo v vseh teh premogovnikih zaposlenih rudarjev 1237, v preteklem mesecu pa že 6.700. V okviru tega zborovanja so razdelili tudi 24 nagrad po 100 lir delavcem, ki so jih ocenili za najbolj pridne. Med njimi sta V» istrskih Hrvatov. Drobne novice Trije velikonočni izleti v Ljubljano. Goriški tujskoprometni urad namerava prirediti za Goričane, pa tudi za interesente Iz sosednih krajev tri velike izlete v Ljubljano in na Gorenjsko. Vsi bodo potevali s kolektivnimi potnimi listi. Prva skupina se bo odpeljala iz Gorice na veliko soboto ob 7. z avtobusi preko Postojne v Ljubljano, kjer bo ostala do velikonočnega ponedeljka, ko se bo proti večeru po isti poti vrnila nazaj. Cena za ta izlet bo znašala 75 lir. Druga skupina se bo odpravila na pot na veliko soboto. Z vlakom bo ob 8.27 krenila preko Podbrda v Ljubljano, od koder se bo 20. aprila popoldne odpeljala spet nazaj. Za ta izlet bo znašala cena 70 lir. Končno nameravajo organizirati poseben izlet avto-mobilistov in motociklistov, ki se bodo v soboto pred veliko nočjo v popoldanskih urah odpravili preko Postojne v Ljubljano. V nedeljo se bodo odpeljali na Bled in se še zvečer vrnili nazaj v Gorico. Obvezni prispevek za ta izlet bo znašal po 125 lir. Prijave za vse tri izlete se bodo sprejemale le še do torka, 5. t. m. pri uradu za potovanja v Gorici (Ufficio Viaggi, corso Vittorio Emanuele ni, 18). Javna dela v Matuljah. Velika občina Matulje pri Reki. ki sega malone od morja vzdolž reške proge in ceste vse do Velikega Brguda, bo v kratkem najela pri nekaterih reških denarnih zavodih nekaj posojil v skupnem znesku dobrih 2.5 milijona lir. Z dvamilijonskim posojilom reške posojilnice nameravajo zgracHti vodovod za Matulje in vse okoliške vasi. Polmi li jonsko posojilo bodo porabili za novo šolsko poslopje v Matuljah. Nadalje nameravajo zgraditi dve kraiši cesti, novi pokopališči v Brezi in v Velikem Brgudu ter dovršiti še nekatera druga manjša javna dela. Senožeški vodovod spet grade. Zadnje čase so gradnjo senožeškega vodovoda zaradi pomanjkanja sredstev opustili. Omrežje vodovoda, za katerega bo vodo zajeli lz studencev ▼ zapadnem podnožju VremACU os, nameravajo rmdlxttl ai senožeške občine. Te dni so se dela spet obnovila. Pri Smoljevem polagajo sedaj vodne cevi in grade velik rezervoar. Pri delih Je trenutno zaposlenih le 45 delavcev. Na Reki se Je pri delu smrtno ponesrečil 25-letni delavec Ivan Mavar. V tovarno »Conpesum« so pripeljali pred dnevi voz debelih hlodov. Ko so hlode spravljali z voza in baš odpeli verige, 8 katerimi so bili speti nanj, se je velik hlod zvalil na Mavarja ln mu zdrobil prsni koš ter zlomil hrbtenico. Nesrečnemu tovarišu so delavci v naglici skušali pomagati, toda zaman. Že pol ure po nesreči je umrl. Smrtna nesreča, že pretekli teden se Ja v Vipavi hudo ponesrečil 25 ìmt stari Ivan fiedevčič. Pri delu je padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Spočetka se ljudje resnosti njegovega stanja niso niti zavedli, šele ko se mu je v ponedeljek do skrajnosti poslabšalo, so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer pa je dva dni na to podlegel poškodbi. Požar. V Ustju pri Ajdovščini Je pred dnevi nastal požar v hiši kmečkega posestnika Antona Klemžeta, ki jo ima v najemu vdova Ana Petričeva. Požar Je na nepojasnjen način nastal v kuhinji ln Je uničil vse pohištvo. Tudi hiša sama je bila po požaru tako poškodovana, da sedaj ni mogoče prebivati v njej. Požar so vaščanl pogasili z velikimi napori, škode Je za kakšnih 10.000 lir. RADIO Nedelja. 8. aprila LJubljana 8: Vesel nedeljski pozdrn* (flavta g. F. Bernard in plošče). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos glasbe ta franČ. cerkve. — 9.15: Postni govor (dr. Fr. Kimavec). — 10: Izpod južnega solnca (plošče). — 11: Otroška ura: Gašparček. — 11.30: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 13: Napovedi — 13.20: Hajdrihovs pesmi poje akademski pevski kvintet — 16: Prenog koncerta obmejnih mladinskih zborov in Dravograda. — 17: Kmet. ura: Gozdarstvo (ini "K. Tavčar). — 17.20: Nadaljevanje prenosa lz Dravograda. — 18: Slovenske narodne ob spremijevanJu KmeSkega tria poje gdč. Poldka Zupanova — 19: Napovedi. poročila. — 19.30: Nac. uhl — 19.50: Slovenska ura: Klavirske točke izvaja prof. M. Lipovšek, o pomladi ob Vipavi in Soči predava prof. Filip Terčelj. — 20.30: RadÜj-ski orkester, vmes harmonika solo (g. A. Stanko). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Znani plesni orkestri (plošče). Ponedeljek 4. aprila Ljubljana 12: Za kratek čas (plošče). — 12.45: Poročila. — Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18; Zdravniška ura (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Operni nape vi (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Slovstvo ob letu 1818. (dr. Ivan Grafe>-nauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti — 20: Prenos koncerta Glaäbene Matice I» Maribora. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (Radijski orkester). Beograd 16.45: Plošče. — 17.25: Orkestralni koncert. — 18.45: Lahka glasba s plošč. —s '20: Prenos opere lz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Praga 19.15: Pestri glasfoenl spored. — 20.45: Lahka glasba s iplošč. — 22.30: Lahka gedba im ples. — Sofija. 17.30: Koncert bolgarske glasbe. — 18.10: Orkester ln solisti. — 19.30: SHhfoničnl koncert. — 21.50: Godba za ples. — Varšava 20: Lahka to plesna muzika. — 21.40: Poljska literatura. — 22: Prenos simfoničnega koncerta. — Dunaj 10.50: Kmečke godbe igrajo. — 12: Orkestralni koncert iz Hamburga. — 15.30: Vesele dogodivščine. — 16: Popoldanski koncert — 17: Plošč«. — 17.30: Koncertna ura. — 19.10: V dunajskem ritmu. — 20: Iz romantičnih nemških oper. — 21.20: Koncertna ura. — 22.30: Lahka In plesna muzika lz Leipziga. — 23: Kakor Stuttgart. — Berlin 1^.10: Moški pevsk, zbor. — 20: MaS oiftestetr. — 21: Plesni komadi — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Lahka godba ln ples. — München 19.10: Stare ln nove pesmi za ples. — 20.50: čitanje. — 21.10: Koncert Beethovnove glasbe. — 22.20: Kakor Dunaj. 23: Prenos jz Stuttgarta. — Stuttgart 20: Koncert malega orkestra ln solistov. — 21: Avstrijski večer. — 22.30: Koncert velikega orkestra. — 24: Lortzln-gova komična cipera »Hams SaJ UTKU« St. 78. Nedelja, S. IV. 1938. 3ackson Gregory: 60 Juana Castanares Roman Ta hip je bil Bud ena izmed straž, ki so imele nalogo, posvariti prijatelje, ako se pokaže kaj sumljivega, in zato se mu ni zdelo pametno, da bi začel s Hawkom oseben prepir. Z osornim glasom mu je dal zaželjeno pojasnilo. »March je najbrže legel za nekaj ur spat, kakor tudi ostali fantje. Kar naravnost, še sto metrov, pa se spotaknete ob tabor.« »Hvala.« je rekel Hawk in krenil dalje. Prav nič ga ni bilo skrb, da bi zbudil tabor iz spanja; tudi če so bili March in ta ali oni izmed starejših, izkušenejših mož dovolj hladnokrvni, da so spali, jih je večina gotovo bedela, ker jim napetost trenutka in pričakovanje, kaj še pride, nista dala zatisniti oči. Najbrže so stali ali sedeli v gručah, se pomenkovali o dogodkih minulega dne in prerokovali, kaj bo jutri. Napeto prisluškujoč se je bližal taboru. Nedaleč od njega so se trije pritajeno razgo-varjali. Ko so začuli njegove korake, so umolknili. Napeto pričakovanje je viselo v zraku. Pretema je bilo, da bi bil mogel kdo koga spoznati, in Hawk je vprašal po Marchu. Živčen možiček. eden tistih, ki vse vedo in se jim zmerom mudi oddati svoje znanje naprej, mu je pokazal pot: ondukajle se je belilo nekaj pošastno svetlega, nedoločni obrisi sprhnelega debla, pod katerim najde Marcha trdno spečega in zavitega v šotorno platno. »Ali gre za kaj važnega?« je vprašal možičeg, ves lakomen na novico. Hawk mu ni privoščil odgovora. Ne da bi se zmenil za ostale, je krenil naravnost proti zaznamovanemu mestu. Obljubil je bil Gueri, da je ne bo pustil dolgo čakati; naj se pa March drugič naspi. Sklonil se je k negibni postavi in tiho zaklical: »Mister March! Jaz sem, Hawk. Rad bi —■-« Presunljiv krik je odjeknil v noč. Hawk je osupel odskočil. Izpod gub šotornega platna je planila dolga, mršava postava in zaklatila z rokami po zraku, pretresaje doslej toli pokojno tišino z rezkimi kletvicami in obupnimi klici po »pihalniku«. In zdajci je vrgel tako nenadoma zbujeni zaspanec obe roki Hawku okrog vratu. Ta, ki ni bil pripravljen na buren napad, je izgubil ravnotežje in v padcu potegnil nasprotnika s seboj. V naslednjem trenutku je zavladal v taboru obči poplah. Zbegani možgani so delovali naglo, a narobe. »Kaj se je zgodilo?« se je oglašalo z vseh strani, in nekateri, ki niso vedeli nič več od drugih, so na slepo trdili, kar je prišlo komu na misel. Večina jih je menila, da se je priplazil mednje morilec ter porinil nekomu nož med rebra, ko je najslaje spal. Visoko nad obči hrup se je dvigal divji krik starega Sama. Bil je še vedno med spanjem in bedenjem In se nrral s Hawkom, ki ga Je M tako besno popadel, takisto kakor z brezumnimi prikaznimi svojih sanj. »Indijanci!« je bila v njegovem vpitju edina razumljiva beseda. Nato sta vendar že pridirjala John Cobb in Dan'1 ter se s komolci prerila skozi gnečo. Zaman sta skušala utolažiti hrup in pojasniti zmoto. Stari Sam je bil okrog sebe kakor norec, tako da ga je Hawk komaj premagal, ne da bi bil moral zagrešiti umor. Nazadnje se mu je vendar posrečilo, da je položil starca na hrbet. Pokleknil mu je na prsi in mu skušal s pestmi vtepsti nekaj pameti. Toda še preden je zdramil starega Sama iz njegovih sanjskih domišljij in ga spravil k zavesti, je planila množica po njiju. Nihče se ni bil uprl trditvi, da se potikajo po taboru zločinci; narobe, postavi, ki sta se mikastili na tleh, sta menda celo potrjevali sum, da je bil nekdo v spanju z nožem napaden. Kakor bi trenil, so odtrgali Hawka od starca. Kakih deset jih je besno padlo po njem, med tem, ko so se drugi sklanjali nad drgečočim telesom njegovega nasprotnika, češ, ali še diha. Stari Sam je spet spoznal svoje divje tuljenje. Čeprav je s tem dokazal, da je še jako živ, so povzročile njegove besede le novo zmešnjavo. »Devet jih je! Le poglejte! Sami indijanski morilci, okrvavljeni od glave do nog! Trem ali štirim sem razparal trebuhe. Hoooj —« Na srečo sta bila blizu John Cobb in Dani, ki sta imela dovolj prisotnosti duha, da sta hitro posegla vmes. Vedela sta, kako je treba ravnati s starim Samom, in sta ga brez težave pomirila: krepak udarec po obrazu in rezek oklik, pa je bilo. Nekdo je prinesel plamenico ter posvetil staremu Samu v obraz. Zaspano je pomežiknil in se v zadregi zarežal. Nato je med krčevitim hihitanjem oznanil: »Malo je manjkalo, pa bi ga bil pokončal! Samo puške nisem mogel najti v temi« — na kar je znova zlezel v svojo spalno vrečo. Ko sta tako storila starega Sama neškodljivega, sta se tovariša prepehala skozi gnečo do Hawka, na vse strani zatrjujoč, da je imel stari norec samo hude sanje, kar ni pri njem nič novega. Ko so ljudje zapopadli in izpustili Havka, se je vzdignil bučen grohot. »Toma Marcha sem iskal,« je Hawk nejevoljno pojasnil. »Neki preklet bedak je trdil, da tukaj spi, in tako sem se zaletel naravnost v to staro klopotačo.« March, ki ga je bil krik zbudil, je prihitel k njemu. »Vi, Hawk? Mene ste iskali?« »Da. In Dannyja, ki je tudi že tu. Pa Johna Cobba. Ta dva naj izrečeta svojo sodbo o tem, kar vam imam povedati.« »Pojdimo!« je rekel March. »V tem hrupu človek samega sebe ne sliši. Fantje,« je smejé še dodal, ko je že stopal dalje, »prav za prav bi morali staregla Sama vsak večer privezati in mu skriti puško!« »Oh, saj se mu je le sanjalo,« je menil Dani. Nekoliko v stran od tabora so obstali in pričakujoče pogledali Hawka. Z Budom Bellom vred so se že prej čudili njegovemu nenadnemu izgi-njemu. Mariborski kalejdoskop Staroslavni mariborski grad v novem licu — Gledališki premieri i. Staroslavni mariborski grad je že teden dni v lesenem ogrodju. Tako je pred nami v surovi obliki, brez ometa. Sedaj se na tej mrki, impozantni stavbi točno razločujejo obrisi prvotne gradnje in poznejših dozidav, zlasti pri severnem delu in pri siloviti bastiji. kjer krepko izstopa spodnji masivni, kameni ti del, dočim je vrhnji del poznejšega izvora in veliko manj masiven. V par mesecih pa bo mariborski grad v centru našega obmejnega, zelenega Maribora ves prenovljen, stal bo pred nami v vsej svoji mogočni, izvirni podobi, brez vsakršnih zunanjih nasilnih olepšav ter sprememb. Pri severnem bastijskem delu bo spodnja kamenita polovica fugirana, gornji, vrhnji del pa posipan z grobim ometom. Na vseh straneh bo čim možneje ohranjena prvotnost ter izvirnost ob točnem upoštevanju elementov prvotne gradnje in poznejših dozidov. To je osnovno načelo, ki ga pri teh prenavljalnih delih zagovarja naš mariborski arhivar prof. Baš. Pa tudi v notranjosti je vse v nekem preurejevanju, prenavljanju, da bo staroslavni mariborski grad lahko sprejel vase zgodovinske, muzejske dragocenosti, ki jih bodo te dni pričeli prevažati iz dosedanjega muzeja v Cankarjevi ulici, ki se bo po izselitvi preuredil za policijsko vojašnico, v prvo nadstropje mariborskega gradu, ki bo do jeseni kolikor toliko prenovljeno, dočim se bo mezanin, kjer se bo uredila predvsem etnografska zbirka, preadaptiral v teku prihodnjega leta po izselitvi zadnjih strank, ki tamkaj še stanujejo. Glavni dohod v novi mariborski muzej bo po impozantnem, baročnem stopnišču, ki pa bo za javnost odprto le za posebno slovesne prilike. Strop bodo tukaj pre-pleskali z žametno-rdečo barvo, okraske na stropu pa bodo pozlatili. Vrh stopnišča bo kip vladarja. Križni hodnik bo prost in se bo dosedanja stena, ki je ločila stanovanje v prvem nadstropju od stopnišča, podrla. V južnem delu mogočne grajske stavbe bo med drugim nameščena baročna galerija, poleg nje renesančna dvorana. Glavna dvorana, prelepa viteška dvorana, bo služila le za reprezentančne sprejeme in slovesna zborovanja, tako da bo prostor baročne galerije ob takšnih prilikah lahko služil za sprejemanje in zbiranje gostov. Impo-zantna loža s krasnim razgledom po aveniji pa bo služila lapidariju, kjer bodo zgodovinski kameniti spomeniki razporejeni v dveh pasažah. Takšnega lapidarija ni danes v vsej srednji Evropi. Tukaj bo v strnjenem pogledu podana zveza davne preteklosti z najsodobnejšim življenjem, ki bo valovalo spodaj pred prostori tuj-skoprometne zveze, kjer se bo po prenovitvi grajske stavbe uredil avtobusni vozni park za inozemske vožnje. Severni del mariborskega gradu pa bo namenjen predvsem Mariboru. Tukaj bo poseben kulturni historični oddelek, posvečen pomembnim možem, ki so globoko posegli v nacionalni razvoj Maribora. Tukaj bo mariborska galerija, kjer bodo slike mariborskih županov in veljakov. Ta prostor bo obenem služil tudi za razstavno dvorano mariborskim likovnim umetnikom Ta del bo jeseni kot prvi otvorjen v znaku posebnega mariborskega poudarka. Priključeni bodo še rimski, numizmatični, orožarni oddelek, ki bodo skupno z drugimi oddelki v novih prostorih povzdigovali pomen in veljavo mariborske kulturno zgodovinske tvornosti in prizadevnosti. Običajen vhod v novi muzej pa bo iz Grajske ulice, nasproti dosedanjemu grajskemu stolpu. V prostorih ob vhodu bodo muzejske pisarne z garderobo. Drugo dvorišče bo služilo kot težki lapidarij, dočim se bo v prvem priredil vrt Grajske kleti. Del ob kapeli do baročnega stopnišča bo spremenjen v majhen vrt, dosedanji vrt, ki se razprostira od severne bastije do vogala Grajske in Gregorčičeve ulice, pa se bo preuredil v nekakšen muzej na prostem. Sedanja lesena ograja bo padla, mesto nje pa pridejo kameniti podstavki v duhu Plečnikove šole. S preurejenim in prenovljenim mariborskim novim muzejem, kjer ostanejo vsa okna v dosedanjem obsegu, kjer ne bo nobenih bistvenih sprememb in bodo le tla parketirana, ter z novo Valjakovo palačo nasproti gradu bo osrednji živec mariborskega družabnega in prometnega življenja močno poudarjen v osišču Grajska ulica - Grajski trg - Vetrinjska ulica ter Slovenska ulica - Grajski trg -Trg svobode, ki bo v zvezi s postavitvijo spomenika kralju Aleksandru L primerno reguliran. Naš mariborski arhivar prof. Baš, ki Je ves vzhičen in zadovoljen, da bo lahko svoj muzej spravil pod novo streho, pa modruje po Mariboru takole: Cast in hvala dr. Lipoldu, ki je grad kupil, četudi bi ga za muzej nikdar ne dal, čast ln hvala tudi dr. Juvanu, ki je grad muzeju dal, četudi ne bi ga nikdar kupiL IL V Narodnem gledališču v Mariboru smo med tem gledali Parmovega »Nečaka« v proslavo 801etnice rojstva znamenitega skladatelja in častnega kapeinika mariborske opere pokojnega Viktorja Parme. Spremembe poživljajo. Upravičenost te resnice je pokazala tudi predstava »Nečaka«. Trije novi možje so stopili na plan in temeljito ter vešče pripravili uprizoritev. Vojaški kapelnik kapetan Jiranek je bil pri dirigentskem pultu ter je čvrsto uravnaval homogenost v izvajanju solistov, zborovcev in godbenikov. Kot režiser je gostoval naš stari znanec Povhe ter se je še veliko bolj izkazal, kakor ob lanski uprizoritvi »Dolarske princese«. Iz vsega, kar je bilo na odru in kar se je na odru dogajalo, je dihala vneta režiserjeva prizadevnost. Edo Ver-donik pa je skupno s Povhetom pripravil ter naštudiral plastično podane ter slikovito ubrane plesne nastope, med katerimi je zlasti ugajal prizor šestih možitve željnih deklet. Prenos dogajanja iz Dunaja v Zagreb ter v zagrebško okolico je predstavo še bolj približal občinstvu, ki je uprizoritev sprejelo z velikim navdušenjem in toplim priznanjem. Jelka Igli-čeva je bila v podajanju prirodno iskrena, Sancinov svetli tenor se je zlasti uve- ljavil ob znani podoknici v tretjem dejanju »Ivica, čuješ li«, Elza Barbičeva je z nežno liričnostjo odpela samospev »Prelestna je narava vsa« ter se je s svojo iskreno neposrednostjo živahno razgibala. Verdonikov smešno zabavni Anton Petek ni bil pajaceljski ali pretiran, marveč umerjen in zadrževan v mejah dostojnosti, Gorinškov komični grof Plamenov pa je žel največji uspeh ob spevu »O žene« v drugem dejanju. V ostalih, epizodnejših vlogah pa so uspešno sodelovali skoro vsi člani našega mariborskega ansambla. Mariborska drama pa je oskrbela uprizoritev Benedittijeve tipično italijanske komedije »Dva turata rdečih rož«, ki je zmagovito šla po vseh večjih odrih in ki je umevno tudi v našem Mariboru v J. Kovičevi režiji žela prodoren uspeh. Bistra iskrost. ki preveva to fantastično ter izvirno zasnovano komedijo, je z odra prehajala na občinstvo ter ga toplo navdušila. J. Kovičev Alberto je bil v ljubosumnosti ves žgoč in plamteč. Marina Branke Rasber^erjeve galantna, polna kapric in skritih nagnjenj ter koprneča po življenju. Košičev Tomaso Savelli pa je bil v svoji naivni dobrodušnosti in tepčkarskem nastro ju krepko podčrtan. Jugoslavija v švicarskem radiu Curih, 2. aprila. AA. V ponedeljek. 4. aprila bo ob 19. po švicarskem radiu Be-ramünster recitirala ga. Marga Müsch, profesorica konservatorifa nekatera dela iz jugoslovenske književnosti v nemškem prevodu. Radiocrrkester jz Curiha bo ob tej priliki zaigral tudfi nekaj jugoslovenskih skladib. □□□□□□□□□□□□□□ krojaškr odrezkK stari pap r tt-Ksl ne oipadse ovčjo tomo govejo d a ko laravco) - Kup; vsa ko množino AKlitITER Mar-hm 'ltavska ul 15 □□□□□□□□□□□□□D ITEL.I 2 9 5 1 A|VEC|E DOMAČE-5TP0CNE TVRT T KR' OVOfiSKì C0&WELD ^ZA6REB ! t N»KOÙC£VÀ 10 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik N SEKIRA J V „JUTRU"! prav vse čebelarske potrebščine zares najceneje pri JOS. ZALTA železnina — Ljubljana, Tyrseva cesta 9 (poleg Figovca) OBIŠČITE POMLADANSKI BEOGRAJSKI SEJEM OD SO. APRILA DO 9. MAJA 1938. LETA Največja jugoslovenska revija domače in svetovne proizvodnje — Najpopolnejša razstava poslednjih tehničnih pri-pridobitev — Največja izbira — Pojasnila daje uprava beograjskega sejma Sejmišče pošt. pretinac 538 telef. 28-526, 28-8-2. Popusti 50% na železnicah ln paro-brodih. Hotel „JADRAN" Dalmacija mgwWPWEWPmgPBg J E L S A je otvoril sezono Oskrba odlična — solidne cene — vino Ia. — Okolica z bujno vegetacijo — kopališče z ažurnim morjem in belimi jadrnicami! Ilustr. prospekti pri »Putniku« ali direktno. Kam za velikonoč? . . . 0 «3 0 0 anufakturist perfekten in samostojen aranžer za modno in manu-fakturno stroko dobi trajno mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Celju pod šifro »Samostojen aranžer«. f Umrl mi je moj srčno ljubljeni soprog, gospod Konrad Vodenlk žel. nradnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 4. t. m. ob 5. uri popoldne z Glavnega trga na farno pokopališče v Laškem. LJUBLJANA — LAŠKO, dne 2. aprila 1938. Globoko žalujoča soproga ŠTEF1 VODENIK ter ostalo sorodstvo. Oglas licitacije Najem odnosno nakup strojev za obdelavo statističnih podatkov po sistemu preluknjanih kartic ter nabavka 540.000 komadov kartic s tiskanimi glavami teksta. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v ponedeljek 2. maja 1938. 1. ob 11. uri dopoldne v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3'III, drugo javno ofertalno pismeno licitacijo za najem oziroma nakup strojev za obdelavo statističnih podatkov po sistemu preluknjanih kartic ter za dobavo 540.000 komadov kartic s tiskanimi glavami teksta Ponudbe, pravilno taksirane po odredbi T br. 25 taksne tarife zakona o taksah, je treba oddati ali po pošti dostaviti v zaprti in zapečateni kuverti najdalje do gori imenovanega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba štev. 305). Kavcijo v znesku 5% za domače in 10% za tuje ponudnike je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba Stev. 420) najkasneje do 10. ure na dan odrejene licitacije. Pogoje zamorejo dobiti Interesenti pri Osredjem uradu za zavarovanje delavcev (soba 305) brezplačno v času uradnih ur (8—14), a eventuelna potrebna navodila v sobi 520. ZAGREB, 29. marca 1938. štev. 15.177-1938. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU. VELIKA JUBILEJNA PRODAJA MANUFAKTURNE EV MODNE TRGOVINE PRI >BAJŽELNU< na Roženvenskem klancu v Kranju Ob priliki 50-letnice ustanovitve tvrdke bomo v jubilejnem letu 1938 prodajali vse manufakturno in modno blago po zelo nizkih cenah ter Vam nudili na naše, že itak nizke cene še 10% popusta IZKORISTITE REDKO PRILIKO IN NASE JUBILEJNE CENE V LETU 1938 ünseriraite v >0utru plačati pri preda* oziroma Jih je vpoelati ▼ pismu obenem s naročilom, aH pa p» poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ee zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjska pristojbina Din 5.—. Vm naročila in vprašanja, tičoča m mafTh oglasov, Jc naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. .Beseda 1 Din, davek 3 Dia za šUro aii aajanje cuto.uv. o uiii.. ^ajnirt-njai znesek 17 Din. Ne pozabite kie se boste -Laues najbolje zibavali. Gotovo da v gostilni pn »P A iN j U«, Vegovi ul. 10. Zito pridite čim preje ta pripeljite s sabc še svoje znance, da se bodo še oni zabavali pri kozarčku dobrega vinca, petju, igranju klavirja, baiin-canju ter pri drugih raznih domačih zabavaa. Ne bo \ aru lai današnjega one. Zato kmalu nasvidenje. Se vljudno priporoča m Vas vabi go*uinič»r — TON'ü HUC 6782-18 Danes vsi k Lasanu * Müs« Jtjcf se Doste dobro zabaval: pri pečenem janj-«Jka, čevabč.čih in ražui-«f'h. Dobra pijača. Se priporoči Mariji in Roko. 6714-18 Slovenci ki potujete v Zagreb ob-Ličite domačo aioveu sko gostilno ANTON DUBUAVC. Petrmjska 2ö, vis-a-vis po.lcije. — Dobra bizedjsKa vina, — domača lira na. prsive fcanj falsa klobase. 668618 Gostilna Martine Dsuieo večer slovenske gLasbe. Pristna liapljica ui razne kuhinjske dobrote. Novo urejen vrt-6645-18 »hli.fiji 1 Beseda 1 Dia. davek S □ln za arfro ali dajanje □ asiova 5 Din. Natmanjši znesek 17 Din. Vrtnarja samostojnega v vseh kulturah, sposobnega, sfyejme v stalno službo proti dobri plači vrtnarstvo. Ponudbe na og. odd. Jutra pod »Vrtnar 3«. 6515-1 2 frizerki dobre izurjeni ter prakti-kantko, sprejmem talco) v stalno službo. Rep Viktot, frizer. Ljubljana. Gledališka 8. 6417-1 Pri Kramarju na Dolenjski cesti bo <±anea pun iflrlanska vese ica. Igra najboljši SJublJanski tamburaški arkester. 6716-18 Največ užitka od nedeije imsite. če na pravite popoldanski iz-prehod preko Golovca ad po Dolenjski cesta v Rudnik, kjer vam snana gostilna Jeršln nudi naj boljša dolenjska, ln štajerska vina. Domača ku hinja. Pot z Golovca Je marlclrana. 6565-18 V nedeljo ▼si v destavracijo »Trt glavi v Zg Šiški. Toči ee lzborno belo vino po 14 in prima črno viško po 12 din Na razpolago tepla t mrzla Jedila. Za obi'.en obisk se priporo ča l£ostanjšek. 6773-18 V restavracijo Frankopanski dvor (Reininghaus) na bon c?rt priljubljenega Jazz tAkordc-on-. Iz borna vitla. dobra kuhinja. Jag nji? pečeno na ražnju 30 din kg. 6903-18 Med mestom in deželo posreduje »»i litrov« mali oflfisnlT; Trg. pomočnik železninar dobre tronca v stroki, dobi stano mesto. — Ponudbe $ prepisi spričeval na ogl. odd. Jatra pod značko »Soudeležba«. 6591-1 Natakarico polteno, pridno, sim ordino, od 19 do 25 let, «taro, sprejmem takoj. Dobrodošlo znanie nemščine. Ponudbe i)i ogl. odd. Jutr» pod šifro »Koroško«. 63R4-1 Absolvent tekstilne šole z znanjem strojepisja, dobi mesto. Natančne podatke z navedbo dosedanje prakse in zahtevkom plače je oddati pod »Tkalnica z» pisano bombažno tkanino« na ogl. odd. Jutri. 6383-1 Točilec spreten, vešč. pošten tn zanesljiv dobi stano službo v prvovrstni re srtavraclji v LJubljani. Ponudbe z navedbo dosedanje službe ln sliko pod »Veščak« aa ogl. od delek Jutra. 6567-1 Boljšo služkinjo začetnic» aa gospodinjska dela v pomoč v gostilni sprejmem takoj Pogoj poštenost ln čistost. Cerar Jernej, Volčji potok 40 pri Kamni ku. 6562-1 3 sedlarske pomočnike kl »o pred kratkim učno dobo dovršili, sprejmem Horvat, sedlarstvo, Sre dišče ob DravL 0638-1 Gospodično a nekaj sotorazbe, kl trna veselje do vrta tn gospodinjstva. sprejme 37-letnl uradnik- Obširne ponudbe a Bilko posla^ ti na oglasni oddelek jutra pod Potitene*?t.777 6635-1 Postrežnico za vsa dela ln ves dan sprejmem. — Vprašati Odovč. Sp. Slška. nasproti gostilne Brnet. 6620-1 Tekstilna tovarna — »prejme računovodskega uradnika, do 35 iet starega. Zahteva se večletno prakso ■n perfektno znanje slovenščine in nemščine. Ponudbe pod šifro »Lepa pisava« na ogl. odd. Jut». 6339-1 Brivski pomočnik dober delavec dobi takoj službo. Salon Loboda Rafael, Rožna Dolini, Ljubljani. 6700-1 Deklico pridno 14—16 let za pomoč gospodinjstvu in otroku sprejmem takoj. Krem-žar, Cesta 29 oktobra 5. (Rimska dvorišče desno). 6704-1 Mehanik dobi službo, nastop tako). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6713-1 Stara, dobro vpeljana mesnica v LJublja,ni Fe odda v najem Ponudbe pod šifro »Mesnica* na ogl od delek Jutra. 6570-1 Brivski pomočnik bubl štucer mlajši se spréjme takoj v stalno službo. Jurij Simunac. frizer. Kranj 6855-1 Trgovska pomočnica stara 24 let Izurjena v trgovini z mešanim blagom z nekaj kapitala kot kavcija dobi službo v rudniškem okraju na Koroškem. Ponudbe po možnosti ■ sliko pod »aglina ln simpatična« na ogl. odd Jutra 6623-1 Trgovski pomočnik vešč specerlje. galant. In manufakt. dobi službo. Vojaščine prost. Sprejme .se takoj v industrijskem kraju. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vesten In agilen. 6530-1 Blaga jničarko absolventko trgovske šole, zmožno slov. ste nografije, strojepisja in enostavnega knjigovodstva sprejmemo. 1'onud be pod »Zmožna začetni ca« na ogi od/d. Jutra. 6520 1 Iščem šoferja neoženj enega, sigurnega to dobrega vozača, kl opravlja tudi vsa draga hišna dela. Hrana ln stanovanje v hiši ponud be z natančno navedbo prejšnjih služb 1 zabtev ki na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja zaposlitev« 6648-1 JANKO T I Č E K EN NJEGOV ©ČF i^mmrm 46 Ko se je čez trenutek vrnil na tla, je p revidno držal vrč v obeh rekah ... Tik za gospodom Nosanom je obstal in privzdignil siromaku jopič... Izpod jo-p ča se je lepo bleščala nežna bela koža ... 47 Pljusk! Tebi nič, meni nič, je Džimi obrnil vrč! Mrzla voda se je ulila siromaku po hrbtu in pritekla za vratom in skozi rokave spet na beli dan. Ne, Džimi, vse, kar je prav, to si pa res grdo Eiagodil! Natakarica poštena ln pridna s kav cijo, kl bi servirala to bila obenem plačiLpa se Išče. Nastop po dogovoru Mesto stalno Ponudbe pod »Kavarna« na ogl. odd. Jutra. 6653-1 Frizerko dobro moč, veščo trajne. sprejmem za stalno Avgust Ferlič, Novo mesto, Zagrebška 1. 6657-1 Prodajalko popolnoma izvežbano v galamterijski stroki — sprejme takoj v službo fta'javljaina zadruga usi. drž. žel. v Ljub.jaii. Reflektantke naj se do 6. t. m. med 16 ln 18. uro osebno zglase v tajništvu zadruge na Ma-sarykovj c. 17, soba šte vllka 15. 6723-1 Izurjeno šiviljo mlajšo, pošteno, sprejmem takoj. Trata 14. bližina tovarne Štora. 6726 1 Trg. pomočnika(co) sprejmem v trgovino. Po nudbe Francka Martin-člč, Bloke, p. Nova vas, pri Rakeku. 6462 1 Agilne akviziterje s prakso za požar ln akvlziterje aa življenje sprejmem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod ši fro »Dobra eksistenca« 6755-1 Plačilna natakarica pridna. lepega vedenja se Išče sa aezljo, teto-tam služkinjo, veščo ne kaj kuhe. Zglaslti se: Ivan Kerne, dimnikarski mojster, Kalanova 16 (vis a via Sok. m,) LJubljana. «785-1 Oskrbnico za planinski dom pridno, vestno in polteno, od 25 do 35 let staro, čedne zunanjo»ti m kavcije zmožno »prejmemo. Ponudbe, lastnoročno pisane z navedbo referenc in »liko, nasloviti n» Anton Ručigaj, Jesenice — Fužine. 6624-1 Mehaniškega pomočnika M ae mame na samostojno popravljanje koles, šivalnih strojev ln izdelavo trlclklov ter av togenlčno varenje, s trgovsko naobrazbo se — sprejme. Ponudbe a »U-ko to opisom dosedanje ga posla na Franjo God-ler, Zagreb, Elea 111. 6539-1 Gospodično sprejmem v dobroidočo obrt na prometni točki. — Potrebna kavciji 3.00C Din. Naslov r vseh poslovalni-cah Jutr». 6817-1 Kdor mi posod) 10 do 15 tisoč din ms dim stalno »tnžbo ▼ Trgovini lroti dobri m«scčni plači. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Tikoj 15.000«. 6720-1 Brivski pomočnik pomočnici, dobri moč, ki zni tudi nekij onduliriti, dobi mesto zi Ì4 dnevno iz-pomaganje, event. pozneje tudi mesto praktikanta. Salon Mrak, Radovljica. 6529-1 Spretnega mizarja sprejmem takoj. Ponud be na ogL odd. Jutra pod »Stalno«. 6672 1 Služkinjo mlad*, tudi k otroka. — sprejmem. Stanislava, Zg. ŽJka 285, Perkov» pot 6815-1 2 krojaška pomočnika dobtta «bitno službo pn modnem krojaštvn Beden« Ivan, Slov. Javor-nlk 66, Gorenjsko. eroi Usnjarski pomočnik vajen vseh del pri apnu se sprejme t stalno me sto. Ponudbe na ogl od delek Jutra pod »Dobra moč« 69101 Urarskega pomočnika dobrega zanesljivega samostojnega delavca a kompletnim orodjem takoj sprejmem. Milan Levlfcnlk, Jesenice, Gor-6630-1 Več delavk kl so bUe uslužbene najmanj dve leti v tvor nlcl kanditov, kartonaži kemični tovarni aH sorodni stroki, spretne pri pakiranju, sprejme ta koj tovarna v Ljubljani Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na ogl. odd Jutra pod šifro »Spretna delavka« 6802-1 Služkinja pofttena ln urna. kl zna tudi kuhati se sprejme takoj. Verstovškova 27. Mirje. levo od tobačne tovarne. 6850-1 Skladiščnika - mehanika kolesarske stroke, sprejmem takoj. Prednost imijo kavcije zmožni. Jerše, Ljubljana. Gajeva 6. 6820-1 Čevljarski pomočnik dobro tzvažban, dobi takoj mesto za boljša dela. Vsa oskrba v hiši. Plača od para kakor v mestjj. Anton Nun-čič, čevljarstvo Slov. Konjice. «779-1 Služkinja vestna pridna In poéto na dobi takoj službo prt štiričlanski družini. Rož na dolina, cesta XV-19 6608-1 Prodajalko pridno ln pošteno t tog. s epdjem to zelenjavo sprejmem takoj. Stanl-čeva ul. 8, Bežigrad. 6607-1 Spretno modistko sprejipem takoj Vprašati Froner Selenburoo-va. 8617-1 Dobre tesarje sprejme Zon bar Jakob, tesarski mojster, Medvode. 6586 1 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme takoj Ivan Konopa, frizer, Logatec. 6584.1 Modistinjo samostojno pomočnico za takoj ln stalno Išče Salon Chic, Ljubljana. Wolfova uL 3- 6604 1 Brivski pomočnik dober dejavec v moških delih ln bubl štucer do bi sta.no mesto. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe s plačilnimi zahtevki na Kolin, brivec, Murska Sobota. 6579-1 Risarja modelov za umetno vezenje — (Kunststickerei), kl dela tudi ila vtikalnem stroju (Stechmaschine) — sprejmemo. Nastop takoj ali po dogovoru. Po nudbe pod »Zagreb — 49340« na 1'ubLicitae, Zagreb 6540-1 Za vodstvo prodajnih skladišč t ra jonih poedinih banovin Iščem resne to odgovar jajpče ceebe, kl bi ista prevzee. Potreben kapi tal 3000 do 5000 Nudi mo stalno eksistenco ln zelò dober zaslužek, ker prihaja v poštev pred met nenadkriljive važno sti, z velikimi ekonomič nimi vrlinami, ki se plasira v masah, poleg tega je edinstven, epo halen ln brez konkuren ce fismene ponudbe na Publlcitas. Zagreb pod »49330« 6538-1 Mlajšo uradnico Išče industrijsko pod jetje z nekaj prakse v trgovski pisarni. Predpo goj znanje nemščine. V ponudbe navesti višino zahtevane plače to na vedbo sedanjega službo wanj a pod šifro »Zmož na ln zanesljiva« na ogl odd. Jutra. Nastop takoj 6535 1 Zvesta prodajalka e kavcijo, zmožna slovenščine ln nemščine dobi takoj službo Naslov v vseh poslov. Jutra. 6537-1 Fotografskega pomočnika izvežbanega Leiclsta ln kopista za amaterska de la sprejmem v sezljsko službo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6544-1 Uradnico 2 znanjem knjigovodstva, strojepisja, stenografije ter italijanščine in nemščine — sprejmemo. — Ponudbe na qgl. odd. Jutri pod šifro »Zmožna«. 6806-1 Gospodična poštena ter izučena v trgovini z mešanim blagom, dobi službo na deželi. Prosilka naj se zgla&i : Ljubljana, Prešernovi ul„ v trgovini Vesel Josip. «754-1 Dekle zdravo, pridno, pošteno, vajeno kuhe, staro do 30 let, »prejme — Kari Gold-schnigg, umetni mlin Fram pri Mariboru. Plača 200 D. 6888-1 Spretno pomočnico sprejmem takoj t trajno službo. Modni atelje Se tfak, Miklošičeva c. 16 6914-1 Kohinjska blaga jničarka «moftna nemščina a kav eljo ln natakarica dobra servirka ae Iščeta za sezono. Ponudbe na npdr. Jutra ▼ Celju pod »Zanealjiva« 9900-1 Radiotehnika sposobnega sprejme takoj Radio Bremec. Celje 6896 1 Brlv. pomočnika kl ve ca lokal sigurne eksistence ▼ LJubljani Iščem. Samo sigurna ek sistenca. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Brivec« 69251 2 šiviljski pomočnici ms prtdnt sprejme takoj atelje Mire Skabar, Alefc Bandrova 5-H. 6936-1 šivilja ki bi pomagala v fergonm, dobi takoj mesto — s kavcijo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Šivilja«. 6878-1 Prodajalko » kavcijo, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod značko »Maribor«. 6379-1 Žagar dobi ddo 2i polnojarmenik in ki zna delati ni skobel-nem stroju (Hobelmaschine) Ponudbe ni podružnico Jutra Maribor pod »Žagar«, 6886-1 Šivilje samostojne v damskl konfekciji ta perilu — sprejme Karalčnlk Nebo tlčnik. 6805-1 Res pridno služkinjo prvovrstno, Izvežbano, sprejmem takoj. Oglasi ti se od pol 2. do pol 3. vsak dan. Bregar Krek, Miklošičeva cesta 19. 6798-1 Pomočnice sprejme salon »Vogue«. Gajeva 8 IV. 6849 1 Pomočnik avtollčaeskkl ln sedlar skj se takoj sprejme. Su šteršlč, Frankopanska 21 6826 1 Natakarico servirko sprejmem takoj za več Jo restavracijo. Ponudbe naj pošljejo samo res Izurjene servlrke na ogl. odd Jutra pod »Restav racija LJubljana« 68531 Frizerko dobro moč, sprejmem takoj. Vaši. Sv. Petri C. 44. Ljubljani. 6861-1 Prodajalko za pekarno, samostojno in vestno, vajeno mlekarne, ne premlado, sprejmem. Kavcija zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ilna«. »Zanesljiva in agil 6867-1 Frizerka prvovrstna, — dobi »talno službo. Nastop takoj. Koc- Eek, Bajt, Maribor, Can-arjeva 1. 6871-1 Uradnica z večletno prak»o, zmožna strojepisja, srbohrvaščine in nemščine, dob- takoj -fužbo — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Četrtek 7«. 6764-1 potem kupite seda] etroSke nogavice moške nogavice • »...... ženske nogavice »...>>>• moške srajce ......i ■ • moške kravate damske hlačke svilene •••••• damske kombineže .«••■•■ damske rokavice moške ovratnike .*■••■*»• otroške čevlje.......« « fantovske čevlje........ moške čevlje z usnjenimi podplati . « ženske čevlje z usnjenimi podplati . • otroške mornariške obleke « . • « fantovske obleke ...«•••■ moške obleke športne ..••*! moške obleke zelo ugodno • • • • Din 3.— dalje w 3— » M 6-— m rt 18.50 M m 7.— m » 10.— » m 22.— 99 m 12.— m m 6.— 99 m n.— 99 „ 65.— 99 M 80.— 99 m 68.— 99 m 68.— 99 n 90.— 99 m 140.— 99 » 220.— 99 pri tvrdki ANT. KRISPER, LJUBLJANA Mestni trg 26 Stritarjeva ullea 1—3 Službe išče beseda i Din, davek -tan. ea àuro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši sretek 17 Din. Trgovski pomočnik — šofer mešane »troke, vojaščine prost, mlad abstinent in nekadilec, želi mesu v trgovino. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Trgovski pomočnik — iofer«. 6699-2 Mlinar dober ai£anmtot,. »aaiski, s kavcijo želi primerno služ bo. Ponudbe na ogl. oddel. JutTa pod »Mojster 777«. 6732-2 Hotelska sobarica srednjih le« zmožna slovenskega, nemškegi in hrvit-skegi jeziki išče sezijske zaposlitve. Ponudbe m ogl. oddel. Jutr» pod »Solidni in poštena«. y 6729-2 Blagajničarka kavcije zmožna, ISČe službo T kavarni adi re stavradJL Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sezija 777« 6654-2 Gospodinja Mesto gospodinje »če 30 letna zdrava, krepka v zakonu razočarana. Gre kamorkoli. Le resne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Nesrečna« 6678-2 Natakarica vešča nemščine želi bolj še mesto izven Ljubljane. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Simpatična« 6524 2 Brivski pomočnik dober to hiter delavec Išče ahižbe. Nastopi takoj. Podobnlkar Alojz St. Vid, Dravlje 30. 6571-2 Avtomehanik — šofer išče zaposlitve Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Avtomehanik«. 6663 2 Iščem službo sluge aH delavca v skladišču ali kjerkoli. Grem tudi na kmetijo, sposoben za vsako dele Zdrav ln močan Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromen ln pošten«. 6637 1 Natakarica želi radi slabega prometa po štirih letih služ bovanja premenltl službo. Ref.ektlra na dobro idoča mesta. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6536 2 Gospodična zmožna nemščine, žlvah na ta prikupna Išče služ bo kot prodajalka, gospodinja ali k otrokom. Sprejme vsako primerno mesto. Ponudbe pod »Po trebna« na ogl. odd. Ju tra. 6676 2 Prodajalka z večletno prakso, vsestransko verzlrana Išče službo v LJubljani ali Mariboru. Ponudbe pod »Aglina 222« na ogl od delek Jutra 6627-2 Popoldansko zaposlitev Iščem s popolnim znanjem knjigo-računovod-stva. slovenske, nemške i korespondence. Ponudbe I na ogl. odd. Jutra pod »Vesten« «605-2 Vrtnar Cesta na loko 4, ae priporoča zasebnikom za sajenje ta druga dela. 6727-2 Mesarski pomočnik dobra moč. zmožen tudi prekajevanja želi primerne. stalne službe za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6422-2 Trg. pomočnik - šofer manufakturist, vešč mešane stroke, vojaščine prost Išče Službo tudi kot skladiščnik. Zmožen 5 do 10 tisoč kavcije. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Agilen« 65332 Mlad pošten fant vojaščine prost Išče stal ne službe. Vešč tudi ml zarstva. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nagra da 900 dta« 6340 2 Plačilna natakarica mlada, zmožna, perfekt-na r nemščini ln češčl nI Išče službo Izven — LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačilna« 6773-2 1000 Din dobi tisti, kl ml preskrbi stal no službo. Naslov v vseh poslov. Jutra. V 67802 Trgovski pomočnik vešč špecerije in delikatese, vojaščine prost, želi takojšnje zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6813-2 Diplomirana odgojiteljica ilče mesto k otrokom, najrajši k nemški družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6756-2 Mlada prodajalka inteligentna, zmožna sa mostojnega vodstva, s perfektnim znanjem — nemščine, državnega Je zika ter deloma tujih Jezikov, vešča pisarni ških poslov, strojepisja, išče mesta za sezono na morju ali kot vzj Jite ljlca k otrokom. Naslov v vseh poslov. - Jutra. 6841-2 Gospodinja resna, poštena, išče mesto gospodinje. Gre tudi k stari gospe ali gospodu. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«. 6862-2 Prodajalka z znanjem nemščine, ieli službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in agil na«. 6766-2 Gospodična z znanjem nemščine, želi mesta k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Preprosta«. 6767-2 Trgovski pomočnik spece ris t, prost vojaščine z daljšo prakso želi premenltl mesto. Ponudbe poslati na podr. Jutra v Celju pod šifro »Hvaležen« 6895 2 Izobražena v vsem gospodinjstvu te vežbana mlajša moč, sa m osto J na v vodstvu fine kuhinje menja služ bo. Ponudbe na podr. Jutra Celje pod »Samostojna«. 6891 2 i&itrK;:;iti*(;;m!:tMtuiiimauMfH(HtM(Nni«tMmHii:riii> Vajenci (ke) 'illl»Willllll!ll)l!iUl!UHl!:iltllllilli!ltll!IIWtllli;iiH!lffi, Beseda 1 Din, davek ^ Din za šifro ali dajanje nasiova 5 Dta. Najmanjši «nesek 17 Dta. Vajenca ki ima veselje do trgovine in dov-f-n» 3-razredne srednje šole, »prejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Veselje«. 6734-44 Frizersko vajenko sprejme frizerski salon »Ra-kar«, Prešernova nI. 7. 6728-44 Vajenca mehanika iz Ljubljane sprejme Fran Kristan. Tyrševi c. 54. Mehiničoa delavnica. 6724-44 Vajenca za specerijo išče mesto. Naslov v vseh poslov. Ju tra. 6602-44 Vajenca s predpisano srednješolsko Izobrazbo sprejme trgovina B. Motoh, ljub ljana, Vodnikov trg 5 za takoj. ' 6459-44 Mehanične obrti aii ključavničarske se že ll Izučiti 161eten zdrav, močan fant z vso oskrbo to to na deželi. Zg. Šiška 310. 6395 44 Vajenka s prakso v nemščini Išče mesta ▼ manufak-turnl trgovini ali droge rljl. Ponudbe n® ogl. odd. Jutra pod »Vajenka« 6537 44 Trg. vajenec išče mesto z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec 3006«. 6812-44 Zobotehniško vajenko s 4 razredi srednje šole sprejmem. Ponudbe pod »6792« na ogl. odd-Jutra. 6792-44 Učenko kl Ima veselje do trgovl ne. pridno s primerno šolsko lzobraabo Sprejme takoj R. Gabrovšek trg. z meš. blagom Pre voje, Lukovi ca. 6790-44 Šiviljsko vajenko kl ae je že učila, Iščem. Naslov t vseh poslov. Jutra. 6845-44 15 letna vajenka išče mesto v trgovini 2 mešanim blagom 2 vso oskrbo v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6875-44 Atelje Hity Kongresni trg 13, sprejme spretno šiviljsko vajenko. 684744 Modni salon A. Augustln, Gajeva ul 8 sprejme takoj vajen ko 6928-44 Din. »a Slfro aH dajanje Beseda 1 Din. davek 3 aasiova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Din. Tisoč dinarjev ta več BBslužlte mesečno z delom doma. Poel ljam material, prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben. Zalite raj te prospekte, priložite znamko za odgovor. »Hemlda«, Pančevo Trg kralja Aleksandra S. 6018 3 Vsako prepisovanje na stroj pieTmur.em na dom. Na slov pustiti v ogl. odd. Jutra. 6697 3 Din 1.000 najmanj zaslužite mesečno. '• Pišite »ANOS«. Maribor, Orožnova 6. — Priložite znamke ! 6885-3 r/. deseda 1 Din. davek " Oln aa šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovski potnik dobro vpeljan v dravski banovini želi premeniti mesto. Po potrebi lastni avto na razpolago. Ponudbe na podr. Jutra v Trbovljah pod »Avtovozač uspeh zajamčen« 6598-5 Tovarna išče potnike ta krajevne zastopnike za prodajo fine metalne robe Dobro uvedeni go spodje naj pošljejo ponudbe z referencami pod »Metal 490-43« na In terreklam d.d., Zagreb Masarykorva 28. 6628-5 Potnika B tepltom Iščem « po tovanje Gorski Kotar— Sušak. SpUt proti prosti vožnji. Ponudbe tar koj na ogl. odd. Jutra pod »Samovozač« 6554-5 Pouk UesKda i Dta. davek 3 Dta za 6Uro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Izkušen profesor poučuje z uspehom po zmerni ceni matematiko, fiziko, kemijo, nemščino. Blelwelsova 5. 127-4 Strojepisni pouk Večerni tečaj za začetnike in irvežhance. Dva oddelka — od pol 7. do " in gd pol 8. do 9 rvečer. Najmodernejša strojepisnica. na razpolago 25 najrazličneiših pisalni!; strojev. — Vpisovanje dnevno od pol 7. do 8. zvečer. Šolnina najnižji. Pričetek pouka 4. aprila. Tečaji 2 do 4 mesece. — Christofov učni 2avod. Domobranska cesta 1). 6396 4 Nemško konverzacfjo ( jaanlmtwo, poceni ) nudj izkušena učiteljica. Poskusno uro brezplačno. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6618-4 Nižji tečajni izpit Posebni učni tečaji a ta izpit se prične v torek 5. aprila. Zrinjskega cesta 7-11 lstotam tečaji za redne dijake ia privatste. 6S2M Nemško govoriti to slovnico ae naučit» najhitreje ta najceneje po moji metodL V skupinah ceneje. InlomMV-cije vsak dan 9 do 10. to pol 7. do pol 8. zvečer. Salentirova 4-n prt Pajk. K Ljutova- 6851-4 Dipl. učiteljica poučuje nemščino, francoščino tn klavir. Honorar zmeren. Naslov T vseh poslov. Jutra. 8919-4 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gospe, gospodične, gospodje zakonci, posestniki bres otrok ! — Kdo »prejm« fantka boljših zakoncev, sedaj v osirotelem položain. za «rojegi, tri in pol leta starega, čvrstega, čednega in zgovornega. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Veselje na stara leta.«. 6698-U Na dobro domačo hrane sprejmem gospoda aH gospodično. Cena S50 do 400 din. Naslov V vseh poslov. Jutra 6656-14 Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali d«Janje naslova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din. Wells: Svetovna zgodovina ugodno naprodaj. Nasi, v vseh poslov. Jutra. 65024 1 m33L "0 l m Radioaparat znamke Telefunken 6-W cevni, skoraj nor, prodam za polovično ceno. Našla» v vseh poslovalnicah Jutra. 6810* Radioaparat 3+1 znamke »Oriotfc« dobro ohranjen pr dem. Prane Dobnikar, Ježlca 27. 6933-0 S Ssa Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — jnvelir, Ljubljana, Wolfova uL Gnof nične črpalke razpršilce Travniške brane — pluge — okopalnike — osipalnlke — sejalnice L t. d. Vam nudimo po izrednih cenah A. KREM2AR strojno podjetje $t Vid »X]« Zahtevajte brezplačne in neobvezne ponudbe! »JUTRO« it 78. 16 Nedelja, 3. IV. 193*. Za oomladno zdravljenje^ ZDRAVILNI Č A3 Radi selitve a godno prodam razno opravo, tudi Šivalni stroj. Kopač, Miklošičeva 22-111. 6811-6 Otroški voziček moderen, gloook, dobro ohranjen, naprodaj. Rožna dolina. Cesta V. št. 24. 6807-6 Tvrdka Robot Pražakova 8. bre2obvezno pokaže vsem gospod'0)1™ 'n gosp. pomočnicam kako epo n z lahkoto ostrugamo parket. Predvajanje od 4 do 9 aprila med 9. in 10 uro do-podne in 2. in 3. popoldne. 668S-6 Narodno nošo kompletno, starinske — skrinje prodam. Ogled dopoldne. Frankopa.ri.sk a VH., Ljubljana. 6836-6 Reg. 2007/?' Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Polno jarmenik in lokomobilo 95 KS, ugodno prodam. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra. «559-6 Žaganje hi drva K dobi po «godni ceni na ìagi R. Hojak, Rodica p. Domžale. 6455-6 Dolom itili pesek ca posipanje dvorišč, vrtov, tenis in balin prostorov, pesek v raznih barvah, se-jan po želji za napravo ocnetcv, nadalje kamen za beton itd., Vam dobavi naj-»olidneje K. Vodn k, Podutik 25, Ljubljana VII. Naročila sprejema in daje informacije tudi Jeklo, Stari trg 11, telefon 28-45. 6433-6 Radi seiitve ngodn prodam kuhinjsko pohištvo, katič m fotelje, omare, perzijske preproge k) drage starinske stvari Ogled palača Dnnav, vrata štev 2:!. II. nadstr. vhod Beethovnova nI. 14. 6329-6 Postelja z žimnico 2 kredenci, omara za knjige, okvirji naprodaj. Mestni trg 7.-L 6684-6 Otroški voziček globok. dobro ohranjen prodam. Stožice 152. 66SO-6 športni voziček naprodaj. Naslov ▼ «veh poslov. Jutra. 6667-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen prodam. Podmllščakova ul. 17. 6603 6 Baročno mizo ln stol renovlrano ugod no prodam. Metelkova 3-1. 6844-6 Veliko preprogo gramofon in moško kolo, poceni prodam. Pred škofijo 15-111., desno. 6859-6 Frizerji zrcal», omarice, aparati za trajno kotiranje naprodaj. Ogled 4.. 5. ln 6. dopoldan. Reber 7. a 6595-6 Peč na oglje za pogon tov. avtomo bila se proda. Vprašati v delavnici Jurkovič Iv. mehanik. Tyrseva c. 36 6746-6 Vrtnice, nizke, holandske novejäh vrst ln barv. 10 komadov 60 din. Vi šoke dveletne k»mad 15 plezalke vseh barv 6.—. poljanke 6.—, elematis 30.—, vrtne hortenzije 5.—, mahonije 3.—. me sečne Jagode 50 sadik 20 din ter vsakovrstne cvetlične ln ze enjadne sadike ln semena razpo Silja vrtnarstvo Ivan Je mec. Maribor, Prešerno va ulica. 5493 6 2 lekarniški tara tehtnici nosilnort do t kg. ór^zhib ni, žigosani »z medi, brez omarice, ugodno prodam. Lekarna Hočcar, Vrhnika. 6343-6 Jermena Ia transmisijska vam nudi in montira »Jermenarna« Franc Požar. Ljubljana — Dravlje 6705-6 Vodne turbine X ležečo osjo, rabljene, v najboljšem staniu, za padce od cca 3 m dalje, za različne vodne množine, proda ugodno Brcar & Co, Ljubljana, Kolodvorska 35. 6741-6 Ugodna prilika 4 komadi patent pneumati-ke za navadni voz ali »Gik« se ceneno proda. Ljubljana, Kolodvorska 35. desno. 6709-6 Športni voziček otroški, prodam. Hurdes, Cesta 29 oktobra 21-a III. od 11 do 2. 6722-6 Magnolije rdeče s cvetnim^ popki ln drugo okrasno grmičevje, perene. rast:ine za kamenite sklade in igli čevje itd v najbo.jši iz biri nudi rajsadnik »PE RENCVET«. P Ungar. — Vrapče. Zagreb. Zahtevajte takoj cenik 6457-6 Izložbena okna in vrata za trgovino v dobrem stanju prodam Naslov »Velik promet 555« na T vseh poslov. Jutra 6545 6 Otrošl.i voziček globok poceni naprodaj Naslov v vseh poslov Ju tra 6592 6 Otroški voziček globok, dobro ohranjeo poceni prodam. Koceno-va 7. 6564-6 Več umivalnikov z marmorjem ln ogledalom ter z umi vaino garnituro ugodno prodam radi napeljave tople in mrzle vode. Ogleda se Lahko vsak čas. Hotel »Bellevue«, LJubljana 6566-6 Posebna priložnost! Mecetsnove doge, kadi ln stavbno skladišče na prodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6513-6 Kompletno opravo za gostilniško sobo in balančno tehtnico proda Pr. Kiiam, Miklošičeva cesta 8. 6521-6 Leseni strop za kmečko sobo 4.60x4.20 m z enim lepo izrezanim tramom. 150 let star, prav dobro ohranjen ugodno naprodaj. Perso. Poljane 8. nad Škof j o Loko. 6642 6 Otroški voziček globok, ugodno prodam. Naslov: Aljaževa c. 4 6711-6 Otroški voziček globok, skoraj nov, poceni prodam P0dr07nik c. I. št. 9. 6611-6 Usnje različno, pod ceno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6765 -6 Močnatih vreč iz jute, prodam večje število a kg 85. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Najvišja cena«. 6781-6 Otroško posteljico z aH brez modroca prodam. Ručlgaj, Slomškova ulica 16-11. 6937-6 2 pisalni mizi dobro ohranjeni, — proda ABC, Ljubljana, Medvedova 8, telefon 2444 poleg gor. kolodvora. 6872-6 Otroški voziček globok, skoraj nov, naprodaj. Ljubljana VII, Le-podvorska ul. 31. 6909-6 V ngodno komisij, prodajo sprejmemo kolesa, šivalne, pisalne stroje, radio, foto in vse druge predmete v novo organizirano komisijsko trgovino. Fototehnika, puharjeva 1 (blizu Figovca) strog center. Siguren uspeh ! 6915-6 ßeseda 1 Din. davek 3 Oln. za šifro daianje oaslova 5 Din. Najmanjši mesPtr 17 Din Otroški voziček že rabljen poceni kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Voziček«. 6730-7 Staro damsko kolo železni štedilnik in šivalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Še uporabno«. 6737-7 Soboslikarsko in pleskar, orodje prodam v Krškem. Prevzemnik dobi tudi de lavnico v najem Stöger Drago, slikarstvo, pie skarstvo. Trbovlje. 6621-6 Proda se dobro ohranjen gasilski voz za ročno brizgalno z oljnatimi osmi Nasaov v vseh poslov. Jutra. 6652-6 Registrirna blagajna maio rabljena naprodaj za 4000 din. Naslov v sk/tainleah Jutra 6583-f VL.O in klavir črno ln belo, dobre kva litete ln prvovrsten kla vir ze 4000 din nahaja joč se v Ljubljani pri Pr. Frderbar. Novi trg 5 I nad. naprodaj Več Iv. Zupan, Sv Ema 33 p Pristava, štajer 6528-6 Otroška posteljica ugodno naprodaj Krekova ulica 7, Moste 'poleg cerkve) 6750 6 Športni čoln (Kielboot) dobro ohranjen kupm. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »športni čoln« 6660 7 Kupim 3 traverze po 5 m ln 1 roleto. Sket, Vransko 6640-7 Šivalni stroj specialni, dobro ohranjen za šivanje vreč ku pim. Krlžnič. Maribor. Dan j kova 10. 6476-7 6 močnih stojal od šivalnih strojev ku —■-< Poi_ud :* s eno na ogl. odd Jutra ped ši fro »Tvornlca« 6547-7 Tehtnico decimalko do 250 kg nosilnosti z uteži kupimo taknj Po nudbe na ogl od Jutra pod »Tehtnica« 6760-7 Kupim opremo za žago venecnan-ko. Ponudb ? jpisom in ceno. Nemanič. Čurile 1. p. Metlika. 6633-7 Otroški voziček dobro ohranjen dvotni. Ku pim. Ponudbe z ogl odd Jutra pod »6749« 6749-7 Stare moške oblek« čevlje, perilo, pohištvo ku ,)uiem. Pišite Drame Aloi zija. Ljubljana Gallusovi nabrežje 29 6901-7 Radio aparat »Hls Master Voice« ku pim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »1938« 6795-7 Otroški voziček tn krojaški stroj kupim. Ponudbe pcyj »Takoj« na ogl. odd. Jutra 6827-7 Štedilnik rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Štedilnik«. «763-7 mmmi Beseda i Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Domač cvetlični med nudi najceneje J Me nart, Domžale. 6142 33 Vino, partija 2—3 vagone, največ rizlinga, nekaj črni ne minulih let. medtem zrelo vino za buteljke, proda v zidanici na Tr-škj gori vinogradnik: Franc Seidl, Novo mesto. Najmanj po 10 hI. 3656-33 Jajca popolnoma sveža n bolnike, otroke vlaganje Itd ter raznovrstno pitano perutnino nudi po naj nižjih dnevnih cenah »Niko« št. Vid nad Ljub Ijano ln Novi trg 3. te lefoh 21-05. 6791-33 čajnega masla 1000 kg konzerviranega takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čajno«. 6924-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro sni dajanje naslova ó Dtn. Najmanjši znesek 17 Din. Automat — gramofon primeren za gostilno in radio 8 cevni »His Masters. prodam. Gostilna Martine. Zg. Šiška. Ljub ljana. 6644-26 Dvoje harmonik prodam, 1 dvotonsko, 1 tritonsko. Vodnikova 163 Zg. Šiška. «710-26 Klavir dobro ohranjen, prodam takoj radi selitve. Cena 4000 diru Zidani most 7, Pšeničnik. 6436-26 Alt saksofon dober, že rabljen, kupimo. i'onudbe na S-" sko društvo, Hrastnik. 6456-26 Klavir kratek, prvovrsten skoro nov prodam Ogled do poldne. Frankopanska 9 Ljubljana VII. 6837-26 deseda 1 Din, davek 3 Oln za šifro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanjši «nesek 17 Oln Kolesa Dospela je zupet nova po šiljatev vseh vrst koles od Din 550 dalje. Na zalogi mamo tudi otročja dvoko lesa. NOVA TRGOVINA. I yrševa c. 36 Dunajska c. nasproti Gospodarske zveze. 6506-11 Kol prvovrstnih «namlr DOr kopp. Anker ln rabljene od 250 Din naprej, dobite v trgovini TRI GLAV, Resi j e v» 16. 6719-11 Nemška nova kolesa tn mate rabljen* od 250 din dalje dobite pri Zatlerju na Ježlci. 6932-11 ym>i rr Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto Steyer • 6 sedeži, odprt v zelo dobrem stanju, ceno proda Bernhard Adolf, Maribor, Aleksan drova 51 5886-10 Motorji — novi modeli »Triumph« 100 ccm in 200 ccm in »Excelsior« so prispeli. Cent nizke, ceniki franko. »Tribuna«, F. F. L. Ljubljana, Karlovška c. 4. 5564-10 Avto Opel 4 sedežen v zelo dODrem stanju prav ugodno na prodaj. Ogled avtollčar Vlncek, Ce.ovbka cesta 42. 6670-10 Tovorni avtomobili rabljeni na bencin tn na plin (oglje) Saurer, Chevrolet, Bedfort, Tatra. Ford ugodno naprodaj. Avgust Copie, Marl bor. 6600-10 MotoT 350 ccm Harley Davidson, ▼ tabornem stanju, ugodno prodam. Garaža Stupica Slomškova ulica. 6687-10 »Ford« 4 sedežni v najboljšem stanju ln skoro nova reg. »National« blagajna ugodno naprodaj. Nasi, v vseh poslov. Jutra. 6616-10 Mercedes limuzino, skoro novo. voženo 11.000 km prodam ali zamenjam za tovorni arvto v istem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mercedes 170« 6580 10 Kupim motor dobro ohranjen, ca 200 ccm V zameno moško in novo žensko kolo ali 6-cevni Ra-dione 36. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3753«. 6809-10 Avtomobile tovorne, osebne in avtobuse, dobro ohranjene, vseh ja-kosti, kupite najceneje pri O Žužek. Krupp zastopstvo, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 6818-10 Motor 350 ccm Harley Davidson, v prvovrstnem stanju prodam. Vladimir Pečnlk. LjubM. Dalmatinova 10. 6838-10 Chevrolet limuzino 4—5 sedežno, t najboljšem stanju, poceni prodam. — Reflektanti pošljite naslov na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Avto«. 6877-10 Kolesa Več malo raDljenlh ln partija popolnuma novih . dakovrbtnih znamk po izredno nizkih cenah na prodaj pri Promet, nasproti križanske cerkve. 6590 11 Naprodaj Torpedo kulo Strellška ul. 18. Jerše 6675-11 Kolo »Adler« 3 prestave, balon gume ln FOTOAPARAT 4.5x6. film Compur, na prodaj Sv Petra c 91 I 6669 11 Novo damsko kolo poceni prodam. Supan žič, Vodovodna 5 6772-11 Novo moško kolo poceni piodam rac* selitve Vprašat v trafiki, Frančiš kanska ulica 6, 6753-10 Žensko kolo kompletno, z d namo. prodam Plešei Mina. Vodmat-ska 19. Moste. Ljubljana. 6816-11 Osebni avto 4-sedežni, dobro ohranjen, pripraven za potnika poceni piodam. — Naslov: Matz, Maribor, Aleksandrova 17. 6884-10 Steyer cilinder blok ali komplet z motorjem tipa 16, kupi Gasilska četa Fram pri Mariboru O887-10 2 nova motorja 100 ccm, ugodno prodam. Cena D>n <.000 in 5.500. Perdan Rudolf, mehanik. Celje Mariborska 11. 6892-10 Javorovih desk cr> Kubične uetrt do pro iamh na iavni dražbi r I ržiču, « Predilniški ulici št l 25 iprila jb 11 uri Na dražbo opozariamr m eiesente. 63J3 15 Bukova drva 2"-0 klaftei na panju, prodam. postala Poljčane Po nudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Bukova drva« 6889 15 Kupuj domače blago ! DRŽA V GLAVNI KOLEKTURI ZRI? DNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« Alojzij Flaninšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Tel. 35*10. Strogo solidno poslovanje Pohištvo Beseda 1 Din. davek a Din, ea turo tU dajanje oaslova S Din. Najmanj61 ■nesek I? Din. Vsakovrstno pohištvo lüjcenejte, naimoden-ejée, « priznano solidni izdelavi «— se dobi tamo * veliki zalogi tvrdke »OPRAVA« LJubljana, Celovška 99 Sprejemalo »e naročila. 75-12 Pohištvo novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od deiek v komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo samt. Sporočite nam na dopisnica ali ustno. Prevoz po hi št va v naš komisijski oddelek preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan. Ljubljana. Tyrseva cesta 12. 79 12 Češnjevo spalnico 11 kosov zelosolidno izdelano zaradi selitve prodam pod ceno. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 6694-12 Radi selitve prodam poceni pohištvo porcelan tn razno dru-Naslov t vseh poslov. Jutra. 6662 12 Kompletna jedilnica velika miza, 12 visokih stolov, velika kredenca, z nastavkom, mala orna rica z ogledalom (Pfeiler kasten). staronemšk| — s'.og, ročno delo rezlja-na, zelo dobro ohranje na se zaradi selitve ugodno proda. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6651-12 Prodamo trdolesno politirano veliko kredenco, lstotako opravo za spalnico. — Naslov v vsehl poslovalnicah Jutra. 6636 12 Kupim rabljeno, dobro ohranje no pohištvo. Moderno spalnico, po možnosti tudi s kuhinjo po primerni ceni. Poljanec.— Večna pot 7. 6649-12 Pozor! Na obroke. POHIŠTVO Od najfinejšega do najcenejšega. Največja izbira sobnih in kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, oreh korenina politirane že od 6.R00 Spalnice že od . . . 1600 Omare.....400 Postelje.....150 Kuhiniske oprave . 750 Kuhinjske kredence . 450 Kuhinjske mize . . 120 Kuhinjski stoli ... 50 Zaboj za premog . . 80 Gost'lniski stoli . . 25 Otročje posteljice . . 30O Otročji madraci . . 120 Madraci . . . , . 190 Žični vložki .... 95 Otročji vložki . . . 70 Izvršujemo vsa popravila po konkurenčni ceni. Sprejemamo naročila. Se priporoča : TVORNICA POHIŠTVA »SAVA« Rožna dolina. Cesta IV, štev. 18. Trgovina pohištva v Nebotičniku. Gajeva ulica 6323-12 Jedilno mizo s štirimi stoli, fotelji In pisalno mizo s stolom, vse f.kora t nove. ; • a m zeO poceni Štefanija Prdbevšek. Komen skega ulica 20 6846-12 Moderno spalnico ln kuhinjsko opremo po ceni proda nova mizar ska delavnica Ignacij Oblak. Gosposvetska 13 (Kolizej). 6938 12 Obrt Slava Grli krone ia knjige • kozmetiki Cesta m Rožnik it. 29. «915-M Rentabilno podjetje produ» n<ü lelitre. Ponudb« pod »Dobra eksistenca«. «902-50 Beseda 1 Din davefc ■> Din ra ilfro ali dajanje laslova 5 Oln n»i manjši En«*»* 17 Din Ureditev dolga potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije. Sestava in aprobacija bilanc. Preskrbe kreditov. Nasveti glede hranilflüi vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščit«. Edina koncesioniraaa komercialna pisarna. LOJZE ZAJC LJubljana, Gledališka 7. TELEFON 38-18. Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice obveznice vnovčuiem po oaiviiji cent takoi * gotovini. Kopajte srečke Dri. razredne loterije v moti kolekturi »Vrelet sreče«. AL. P LAN IN SEK Ljubljana, Beethovnova 14. Telefao 55-10. Trg. agenrura za bančne in kreditne posle. 25-16 Kapital oziroma del istega. Sče družba, ki namerava graditi odprto kopališče v centru Zagreba, katero se more že vnaprej smatrati visoko rentabilnim. Interesenti se naj lavijo na ogl. odd. Jutra pod »Odlično naloženo«. 6451-16 • »•■•ril«! Prodno bo odločite sa nakup «onoj ioga motornega kolesa, ie*, dajo 1331W predrag, pomislite, da «e prej ali slej povrnete k ■namkl SMltV ln tako ntr-plto še lagnbo pri prejšnjem vozila. «rs Iščem kompanjona z 20.000 din za Izdelovanje prvovrstne kreme za čevlje ln ostale kemične predmete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrsten zcelužek« 6641 16 Dolgoročna posojila na zelo ugodne mesečne obroke dobijo vsi državni, samoupravni nastavljenci in upokojenci. — Informacije brezplačno v pisarni (Bajtar) zadruga žel. uslužbencev. 6689-16 Družabnike za osnovanje večjega elitnega kinopodjetja z glasbeno dvorano v Zagrebu, ka-teiemu je prospeh popolnoma zagotovljen in predvidena visoka rentabilnost, — iščeio priznani strokovnjaki. Navesti višino ev. deleža in ponudbo poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »•Cen-tar Zagreba«. «450-16 Finančniki ki »e zanimajo za soudeležbo pri večjem rentabilnem podietju, katero bo ev. subvencionirano tudi z javnimi sredstvi, se prosijo, da pošljejo svoj naslov z navedbo višine eventuelnega vložka na ogl. odd. Jutra pod šifro »Akcija«. 6449-16 Trgovska tvrdka potrebuje » srrho razširjenja prometa glavnice 100 do 200.000 Din. Garantira 15% rentahiliteto letno; pn osebnem sodelovanju 20% in prosto stanovanie. Samo ponudbe nad 60.000 Din pridejo v poštev. Ponudbe na podružnico Jutra (ese niče pod značke »Udeležba« 6437-16 Din 25.000 posojila iščem proti Jamstvu ln visokim obrestim. Ponud be na ogl. odd. Jutra ood »Izredna prilika — 777« 6803 16 ' Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vrednostne papirje, delnice, kupone. dobropise 3°/e obveznice kupujemo po najvišjih cenah. Različna posojila Oblastv dovolj, pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA Gledal, ul. 12. Tel. 38-10. 6840 16 Prilika!! Radi družinskih razme-in radi odpotovanji pro dam lepo 8 stan. bišo v LJubljani v bllžni — tramvaja, ki nosi čistih 8% letno, po jako ugodni ceni. Zraven lep vrt, 1500 m2. Tudi hran. knj Mestne ljublj. vzamem. Cena zelo ugodna. Naj boljša raložitev -ja Rudolf Zore. LJubljana. Gledal ulica 12. Telef. 38-10. 6839 16 Sprejmem Hranilne knjižice Ljudske posojilnice t Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Plačam takoj«. 6695-16 Kompanjona(-ko) t» novo otvorjenje trgovine kratke, pletene in manu-fakturne robe na prometnem mestu iščem za takoj. Potrebna gotovina do 40 tisoč Din. Naslov » vseh poslovalnicah Tutra. 6682-16 \/saka beseda 50 par da /ek 3 Din za *lfro aH lajanje naslova 5 Din lajmanišl vnesen 1? Din Novost za dame!!! Izvršujem trajno ondu acljo na najnovejšem in najlažjem aparatu se danjosti. posebno pri poročljiv za občutljive dame. Frizerski salon— »Rakar«, Prešernova ul 7. nasproti slaščičarne Košak. vežnl vhod 140 30 Konjači, pozor! Ker sem podpisana Man Ja Wasch. konjačica v žkofjl Loki odpovedala konjaško obrt. je sedaj to mesto prazno Kdor Izmed konjačev se za nima za to službo, naj se tozadevno obrne na merodajno mesto v Skof JI Loki. 6503 30 STEZNIKE rebušne pasove, nedr Ike po meri Hitra in točna Izvršba v salonu A. Hutter. Gledališka uL 7-n 6668 30 Obrtni list za gostilno n trgovino, oddam po dogovoru v Slove niji. Cenj. ponudbe na Jutro Maribor pod »Zanesljiv« 6873-30 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pri denarnih zavodih. Naložbe kapitala. Poravnave. Uprava nepremičnin. Davčne napovedi. — Informacije. — Ureditve revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva in vse druge trgovske gospodarske posle izvede »Svetovalec« koncesionirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačič LJUBLJANA Cesta 29. oktobra št. 7. (preje Rimska cesta.) 6739-16 Pristopim k ndravl trgovini ali obrti 8 100 000 ženite v ni izključena Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovsko naobražen 28« 0626 16 3000 Din prosim, da si omogoötm zaslguran zaslužek. — Kdor bi bil tako pleme nlto dober naj piše na ogl odd Jutra pod šl fro »Rešitev ln hvaležno vračanje« 6679 16 Iščem kompanjona ••.a vpeitano staro trgo vino manufakture ln pletenin na najboljši— točki. Ponudbe v kate rth je navesti točne po datke na ogl. odd. Ju tra pod »Stara trgovina« 6494 16 finanserja s 50—40.000 Din gotovine, zraven eksistence, hrane in stanovanja nudim 12% obresti. Istotam sprejmem hišnika in slugo z Din» 5.000 kavcije v gotovini za graščino v Sloveniji. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Takojšen nastop«. 6874-16 Do 40.000 Din sem pripravljen investirati v podjetje. Ponudbe na ogl. odd! Jutra pod »J. H«. 6768-16 Beseda 1 Din davek i lin za šifro al) dajani" naslova 5 Din Najmanjž' criftsek 17 Oln. Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih par cel i vodovodom n elek triko v bi žini postaje Po lasnila Vižmirif 59- 49-20 Hišo — vilo trgovske oo. gostilniške hiše. stavbne parcele ln posestva kupite ali prodaš te še vedno naj ugodneje, najhitreje in najsolldneje le potom moje pisarne. P. P ris ta vec. real pisarna. Ljub ljana. Erjavčeva c. 4a. Telefon 23 81. 141-20 Stavbene parcele so naprodai v Celin Vpraša se pri Famnger. Glavni trg it. 8, Celje. 6424-20 Dvostanovanjsko hišo s trgovskim loka om v Ptuju prodam Naslov v vseh poslov Juti a 5895-20 Umetni mlin z arondl ranim posestvom v Sloveniji prodam radi odsotnosti. Naslov v vseh poslov Jutra. 5887-20 Manjšo hišo z velikim vrtom na periferiji T iubljane dam v najem ali pa silno ugodno prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ispod sto«. 6731-20 Gostilna takot naprodai radi družinskih razmer, 20 minut od glavnega kolodvora Msribor — Potreben kapital 200.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5770-20 6 stavbenih parcel ob Celovški cesti v bil žinl gostilne Eavčlč pro dam po ugodni ceni. Na slov v vseh poslov. Jutra. 5588 20 Enonadstropna vila podkletena, naprodaj ca periferiji Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »190.000«. 6733-20 Štiristanovanjsko hišo za Bežigradom prodam za 295.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6743-20 Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in obsežno parcelo ob Dolenjski zekzn'Ci 10 km oddaljeno od Ljubljane, 4 minute od kolodvora ugodno prodam, eventuelno tudi več njiv, travnikov in gozdov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6fc« -2 C Dvodružinsko hišo v LJubljani, novejšo, z večjo hipoteko kupim I'onudbe ua ogl. odet Ju tra pod »Novejša« 6654 20 Novo hišo obrestanoeno, 8 stano vanjsko tik Maribora z gospodarskim poslopjem garažo, velikim sad n i m ia zelenjadnim vrtom prodam. Informacije daje Joško Keber, čevljarstvo, Pobrežje pri Mari boru. Tržaška c. 1 6601 20 Tik Celja prodam kresno ixjsestva. hmeljišče, stavbišča Jenkova 3, Celje. 6597 20 Kupim hišo eno ali dvostanovanjsko v bližini mesta Ljubljane. Prevzamem hipoteko ali plačam v goto vini. Ponudbe z naved bo cene na og\ odd. Jutra pod »Prijeten dom«. 6625-20 Rentabilno hišo novozidaru) čim bližje centruma kupim do din 400.000. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Ljubljana 400.000« 6514 20 Lepa parcela ob Tyrsevl 66 nasproti stadiona ugodno napr> daj. 6523-20 Ugodna prilika! za nakup enostanovanj-ske hiše s kletjo ter s primernim gospodarskim poslopjem, vinograd ln posestvo, z lepim sadov njakom. Lega par minut od postaje in par minut od Savinje. Pripraven kraj za moderno uredi tev. Jako ugodno zia upo kojence, le wv Ličarje in vsi ed miru tn čistoče zraka za bo nlke. Cena Jako ugodna. Premični ne po dogovoru. Polzve se prt tvrdkl Mìkué. — Šmartno ob Pak! 6443 20 Malo posestvo e gospodarskim p os! op Jem ln poljem za rejo 3 glav živine 10 min. od škofje Loke prodam Naslov A Vaš. Suha 1. škof ja Loka 6489 20 Hiša z gostilno ln gospodarskimi poslop jI ter vrtom naprodaj. Več se poizve pri Aloj zu Znldaršlču v Ložu. 6431-20 Večje posestvo a rondi rano enonadstrop na hiša (gostilna, trgo vina), njive, travniki vinogradi, gozdovi v pro metnem kraju Dolenjske 10 min. od železnice na prodaj. Naslov v vseh po6lov. Jutra 6582-20 REALTTETNA PISARNA A. ADAMIČ Ljubljana, Gosposveiak* cesta 7. proda: VTLO nevozidano, StlzV stanovajijsko, dono* 7%. Cena 400.000. B». Krištof. HIŠO novozidaru», d*o-stanovanjsko, vrt. Cona 165.000, Rožna dolina. VILO novozldanos trist» novanjsko. kom'ortao, 700 m2 vrta. Cena dia 290.000. Hipoteka. Boži 2 rad. BIŠO r rTOvskostanovanJ sko. trinadstropno, ren tabilno. Cena 800.000. Hiooteka 400.000. Center. BISO revozldauo, dvonadstropno, sedemst»-novanjsko. Neto donos 52.000. Cena 750.000.— Eližina centra. HIŠO s trosobnim «eäj vanjem m 3000 m2 vrta Cena 130.000. hipoteka 40.000. Severna Ljubljana. DVE PARCELI r» nadstropne hiše, center Ljubljane po zelo ugodni ceni. Nadalje parcele ln hiše v vseh delih mesta ln okolice. 6T71-20 V Trbovljah ob glavnj cesti prodam več« tan o vanj sko hišo z veliko delavnico za mi ko obrt Loke 297. 8022-20 Enodružinska vila s 57 arov posestva c4> glavni cesti cena 35.000 din, potrebne lO.OuO din naprod-aij na večletno od plačilo. Vselitev takoj. Vila broj 4, JasOrebci, železn. postaja Dravsko Središče. Lastnik Vičar Nehajska 77, Zagreb 6560-26 Stavbne parcele poleg banovinske ceste št. Vid—Brod tudi ob železnici Vižmarje ugod no naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6612-20 Kmetsko posestvo lepo t izmen SI Jofcw* (1784 a) prodam z voo premičnino za 38.000 din Jeretir» Lovrenc, Lo&a-vec, p. Rimske Toplice. 6576-20 Hiša zidana, s opeko ki ita, obstoječa tz treh stanovanjskih prostorov in pritiklin z ali brez 10 tisoč m2 obdelane tem. lje. pripravna za sadovnjak. trt min. lz vasi Šmartno naprodaj po nizki ceni Vprašati na upravo Grmače Šmartno pn Litiji. 6532-20 Stavbeno parcelo prodam v Rudniku. Naslov t vseh poslov Jutra 6550-20 Hiia z vrtom ln njivo ob prometna ce sti v Ljubljani primerna za vsako obrt naprt«daj. VpraSatl Anžifc, Zaloška C 119 6784-20 Kmečka hiša stara v narodnem slogu, v nailepšetn gorenjskem letoviškem kraja se proda bremen prosto. Poleg je zelen i ad m vrtiček. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6632-20 Prodam stavbišče 500 kv m ali več po 95 Din v Sp. Sišfa ob cesti. Naslov v vseti poslovalnicah Jutra. 5970-20 Sostanovalca v lepo «oočno »ot>o, s hrano in vso oskrbo, sprejmem takoj poceni. S». Jakoba trg štev. 5. «761-20 Tristanovanjska vila 10 mina« od Glavnega kolodvora radi selitve zelo ugodno naprodaj. Natančneje pn Drevenšek. Maribor. Praprotnikova 10. 6881-20 NOVA MOTORNA KOLESA ! Vzmeti na sprednji ln zadnji osi ter z premakljivim sedežem na pero Ing. G. Tönnies, LJUBLJANA — TYRSEVA CESTA 33 Telefon 27-62. — »JUTKU« St. 78. 67 Ifede^Ja, S. IV. 1938. , ČOKOLADA^ S PRIUODNtM MASLOM ZAGREB Hiša prtpnm za »travnika bllrsu bolnic« ugodno naprodaj. Ponudbe pod »T?, godno» na ogl. odd. Jutra. 6797 20 Stavbena parcela lepa velika t Rete*i&h ob Bori takoj ugodno aar prodaj. Ponudb« na ogl odd. Juta* pod ->Kcra« 6830 20 Enodružinska vila X vrtom in garažo, »e odda » naiem takoi kasneje. Najti, Triaika c. 1<>a 6863-30 Brivski lokaj oddam takoj za («sa se zone. Üobra točka na Gorenjskem, Ponudbe na podružnico Jutra Je senlce pod šifro »St. 99« 6634-19 Kupim ergo vino z meiantrji blagom v večjem raestu Slovenije s prometom òez 100.000 din my*feečno. Piačam ob prevzemu. Ponudbe pod »PirAnet 555« na ogl. od/i. Jutra. 6556-19 Prodam parcelo odi premisleki, 7 minot od Glavnega ,rea ▼ Maribor«. Pojasnila t trafiki. Vodnikov trg. Maribor. 6876-20 Parcele db Strojnih 878 irv. a», pri Stadiona 746 kv. m obde-delana, zasajena, ograiena z »rtno cto in bazenom prodam. Žircrvnik, Gajeva 6. 6821-20 Nova hiša S rHilcim sadnim o srfe-Bjadnim vrtom, ugodno na-»•.odaj v okolici Maribora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6882-20 Enonadstropno vilo 10 kv m z lepim vrtom po nizki ceni prodam v St. Vida. približno 100 m od Celovške cementne ceste. — Albin Novak, Tacen 72 p. «t. Vid. 6905-20 Solnčno parelio rogalno, prodam. 940 kv. tn gramoz na meato, v začetku Bežigrada. Poizve se Podmilščakovi 19. 6903-20 Posestvo blizu Cel'.a z novo hiio iti relikim \Ttom, pripravno za npokoicvnca, ugodno napro-dil za^ Din 30.000. N.isiov r vseh poslovalnicah lutra. 6899 20 Trgovine, trafike, industrije restavracije, hotele, go stilne, kavarne, bufete vlnarne. krčme, mlekar ne, parfumerlje. drogerl Je. lekarne, prodajamo, ln posredujemo nakup hitro ln uspešno Po slovnica Pavlekovič. Za greb, niča 144. 6799 19 V centru Bleda n« najbolj prometni toč ki oddam takoj spece rljsko. delikatesno ln ga lanterljsko, trgovino, po goj prevzem Inventarja ln blaga Ponudbe pod »Center Bleda« na ogl. odd. Jutra. 6854 19 Luksuzna vila X vsem komtortom v Celin, enonadstropna, numo naprodaj Cena Dm 110.000. Lavoslav Mcjavšek, Celje. Gosposka 25. 6S98-20 Posestvo rzamerr v najem. Ponudbe oa podružnico Jutra Celje pod »Vsak čas«. 6893-20 Krasno posestvo r okolici Cel;a z vinogradom. ugodno prodam Va-slov v vseh poslovalnicah futra. 6890-20 Din., za šilro ali dajanje ttasiova n Dui Najinaajs znesek 17 Oln Lesni trgovci! 2*ga vececlanka se od da v najem. Naslov v vseli poslov. Jutra. 6438-17 V najem odciaim i la aprilom do bro tdočo mesarijo Ivan Baiar, Višnja gora 6609-17 Lokal oCMam na prometnem kraju tudi za mlekarno z inventarjem Bergant. Sv.. Jakoba trg 6 6548 17 Skladišče, hleve itd rse zunaj mitnice od dam v najem Naslov v vseh oo6lov. Jutra 6939 17 Beseda 1 Din davek c Din za šifro ali dajanje oiisi o va 5 Din Naimanlè1 snesek 17 Din Hotel z restavracijo ooro zgradbo, prodam alt takoi oddam v naiem v ko pališkern nesrn Njivice, bit zu OmiJta (otok Krk) s 6 sobami, 12—15 poste!) velika dvorana 2 mventanem iti vrtom. Naslov: Petrovič. Staklaoa, Suiak. 5811-19 Trgovino i gostilno ili posamezno vzamem ta koj v naem. Kupim sred tije posestvo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ra? polagam z gotovino«. 6691-1S Lokale T novi stavoi oddam 1. ju Lì j a bollšemu damskemi frizeriu, nadalje za {pect njo, pisarno io drugo, 2f minot od poKopal-nlca« 6594 21a Z majem aH pozneje bi rad primerno stanovanje 2—3 »ob z vt-tom. Mirna stranka, točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primerno stanovanje«. 6904 21« Enosob. stanovanje i vsemi prltlklmanil zu 1 maj iščem Ponudb« ->od »Bca« na ogl. odd Jutra 6588 21 a V Celju :ščem komfortno stan« vanje 4 sobno, solnčno 3 kopalnico po možnost' v prvem nadstr ln v sredini mesta Ev vza mem tudi celo vi'o v na jem. Ponudbe na podr "'itra v Celju pod »To čen plačnik« 6477 21a štirisobno stanovanje komfortno v rlM Iščem za 1. maj. Po možnosti garaža. Ponudbe na na 5lov: Fönsch. Vrhnika. 6456 21a Dvosob. stanovanje s kopalnico Išče državni nastavljenec Ponudbe na ogl. odd. Jutra pot? »Redni plačnik. 6610-21b Dvosob. stanovanje iščem za maj Bežigrad Slška. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Točen plačnik« 661521a Enosob. stanovanj? iščem Ponudbe pod šl fro »Uradnica« na ogl odd. Jutra. 6578 211 ^vo ali trisobno stanovanj ^ vsem komfortom ln 7 'toorabo vrta Iščem. Pc nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Maj 999« «751-218 Beseda 1 Din. davek 3 Din za éllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ene«ek 17 Din. Solnčno sobo prazno, eventuelno opremljeno, čisto zračno s posebnim vhodom, oddam v Ciril-Metodori ulici št 19-1 n. desno. 6692-23 Lepo solnčno sobo separirano z souporabo kopalnice r strogem centru oddam stalnemu gospodu. Istotam malo sobico. Naslor r rseh poslovalnicah Jutra. 6706-23 Dve prazni sobi vhod z stopnišča s pritiklinami oddam r Križevniški ulici 6-L «736-23 Opremljeno sobo oddam takoj v rili boljši osebi za Din 250.—. Ko-cenova ulica 6 ob Cesti v Rožno Dolino. 6738-23 Solnčno sobo s posebnim vhodom od dam po zmerni ceni. Je mec, Mivka 16.11 6665-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam gospe j ali gospo dlčnl. Dalmatinova 3-11. levo. 6673 23 poaebal vhod. čisto s 1 all X postelja ina blizu Tabora od dam. Fügnerjeva ul 13, LL nadstr, vrata 16. 0543-23 Prazno sobo oddBan. Pripravna taufe za pisarno. Beethovnova 14. 6758 23 Prazno solnčno sobo a uporabo kopaln Ire v centru odd&m. Naslor v rseh poslov. Jutra 6776 23 Sobo 8 pasebn. vhode« böno tramvaja oddam. Rožna dolina XV-2 6777-23 Bivalni itit) pasnadjlv, okrog«! dotiti ček. popolnoma nov Baratti selitve prodam s» polovično ceno. Novi trg 4 prltučje. 6794-29 Pisalni stroj prvovrstne znamke, skoro nov, raen vhod oddam solid tieimi gospodu 15 maja Ogled popoldne Resile va c. 5. pritličje desno 6717 2:- Veliko sobo s souporabo kopalnice na šmartlnskl c 15. lepo xldam Istotam oddam tudi avtogaražo 6712 T Sostanovalko sprejmem Bogataj — Emonska cesta 10. priti zadnja vrata. 6379 2? Gospod ;tar 33 let mlrneoa zn;-čaja z gotovino ln ne premičninami 85.000 din in mesečnimi dohod k1 4000 din, želi znanja z gospodično trgovsko na obraženo radi ženltve Priženil bt se tudi na poeestvo aH trgovino Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »fejst Pnt«? 6389-25 Dve prazni sobi s souporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6619 23 Krasno sobo lepo opremljeno, sončno mirno, s souporabo ko •mlnice ln klavirja r sredini mesta oddam mirni dami po zmerni -eni. Nasi"" v vseh po *lov. Jutra. £6558-23 Sobo lepp opremljeno s posebnim vhodom oddan-G!Q(laUška ul. 12. v<=->kc pritličje levo. 6557 22 Sobico oddam Sv. Petra cesta 27-1. s kopalnico ln hra no boljši solidni dlčnl. 6852-2.' Lepo sobico xldam pri kolodvoru. Na slov v vseh poslov Ju tra. 6927 23 Prazno sobo lepo s souporabo kopalnice v centru oddam. Na-slov ▼ vseh poslov. Jutra. 6930 23 beseda 1 Din. daven > Oln, u, šifro ali daiaujr T.islrira 5 Din NaimanIS' znesek 17 nin. Stanovanje t zračno sobo ter tečno domačo hrano, potrebujem taki» ta gimnaziica peto Solca blizu tretie resine gimnazije za Bežigradom, najraie k profesorski družim radi inS'rukriie Plačam dobro. Ponudbe na ogl odd Jutra pod *ifro «Takoi« 6473-23» Opremljeno sobo v centru, separiran vhod. do ! 50 Din, .ščem za takoj Ponudbe n» og. odd. Jutra pod »Center "7«. 6759-23a Jeseda 1 Din, davek i Oln za šUrc ali dajanje naslova 5 Uln. Najmanjf znesek 17 Din. Šivalni n pisalni stroj elo malo rabljeiia se cent ao proda. Ljubliana, Kolo uvorska 35. desno. 6708 Pisalni stroj . j-oijeu. dobro ohranjen cupimo po ugodni ceni Ponudbe na naslov Pro ■»tovoijne gas čete. — Hrastnik 5699-21 Stroj za sladoled looro ohranjen kupim Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Dobe: stroj« 6598 2» 18 šivalnih strojev skoraj popò.noma novih z* štikanje ln Stopanje po izredno nizkih cenah naprodaj pri Promet na proti križanske cerkve. 6591 2J Mizarji pozor! Mizarske univerzalne— stroje a vgrajenim elektro motorjem, dobav lja že od 6.500 din na prej Peter Angelo, d. z o. z., Ljubljana. Franti škanska 4. Istotam po ceni naprodaj težki Ire zar, rabljen, vendar v brezhibnem stanju, z vsem orodjem. Od 8. aprila dalje nov naslov: Peter Angelo a z o. z Ljubljana. Tyrseva 36. 6796 21 Šivalne stroj? pogrezljlve prvovrstnih znamk, tudi rabljene, kupite najsenejše v tr govlnl TRIGLAV. Res jeva 16. C71S-29 FUatiliju Beoeda 1 Din, davek 3 Din » šifro Bil dajanje naslova 5 Din. Najmanjèi Bnesek 17 Din. Filatelija poceni serije novejših spominskih dobrodelnih in avionskih znamk Evrope. Plcvelj, Ljubljana Svabičeva 15. 6721-39 W4mtm Beseda 1 Din. davek i Din ea šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš; znesek 17 Din. Kapim čistokrvne saanske jarce 1 leto star* kupujem. Potrebujem 25 kom. In 2 kozi. Ponudbe z najnli jo ceno na N. Ulamec. Zagreb, Tkalčlčeva ul 4 ris pritličje. 6531-27 Angora mneko mlado kupim. Ponudbe pod »Angora« na ogl. odd. Jutra. 6831 27 Žive lisice kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »21 ve lisice« 6935 27 Ifraibért tieseaa i Din. daveK j Din za šilro al: dajanje naslova i Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba oglja Začasna državna uprava razlaščenih oozdov v jJub.jani, Cesta 29. ok tobra M, proda dne aprila 1938 na Javni lražbj ccu 39 vagonov jukovega oglja lz svo jih gozdov v Straži pri Novem mestu. Razglas pogoji, tiskovine in po jasnlla se dobe pri gor nj) upravi r Ljubljani :n S umski upravi v Stra ». 5950 3'. Mlad poslovodja s yvrwi. «« idi seznaniti z gospodično, ki ima gotovino, da r skupnosti prevzameta doore idočo trgovino, Dopise na podružnico Jntra Maribor pod značko »Ugodnost«. «880-24 Vsaka beMda t Din; davek • Dia aa èajaaje nasiera 6 Dia; aajmanjii cBSMk 30 Dm. Državna uradnica r pokoju želi moža prijatelja r zakon. Ponudbe na ogL odri. Jutra pod »JTva kateoonja« 6561-36 Ljubljančan zlatar stalno r Zagreba aa- meščen po« oči gospodično 24—28 let z nekaj premoženja. Ponudbe aa ogl. oddel. Jutra pod lifro »34 let stal«. «707-23 2 eni t ve in možitve boljših krogov posredujemo vestno, reelno ln strogo solidno. Prvorazredne veze r najboljših rodbinah. Velika izbira odličnih partij. Prospekte proti nakazilu 10 din r znamkah diskretno razpošilja Rezor, Zagreb pošta 3. 6800-25 Gospodična s 30.000 gotovine bi se poročila z gospodom 38—45 let s sigurno eksistenca Gre tudi r Dalmacijo ali Črno goro Samo resne ponudbe na ogl odd. Jutra pod Ü-fro »Cvetoča pomlad« 665&-2S Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dtn. Najmanjši En17 nin DELAVEC ZA POPRAVO HARMONIK dobi stalno namešCe-nje. — Nastopi lahko takoj. — Pismene ponudbe pod S5953 na Publlcitas d. «L, Zagreb, Dica 9. Dražba drv Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v — Ljub.jani proda na Javni draibl dne 4. maja 1938 v Rogatcu cca 4720 prm v režiji izdelanih bu kovih drv frco vagon Rogatec. Sv. Rok ln Do bovec. Pogoji ln tiskovl ne ter pojasnila se dobe pri gornji upravi v LJubljani. Rimska cesta 24-1. In pri Revlrnem vodstvu razlaščenih goz dov Log, Sv. Rok Lupl-njak pri Rogatcu. 6434 32 Informariji Opozarjam cenj. občinstvo da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Ana Ollplc. — Oliplc Tomai, Jesenice. M uro va 26. 6629-31 Mi podpisani nismo plačniki na naše ime narejenih do gov. Edmund in Katarina Stopper, Ljubliana, Janševa ul. 5. 6762-31 tfsaka beseda 2 din: da vek 3 din. za da'anje naslova 5 din naimanl 61 znesek 20 din M. M. Čakaj r četrtek. 6685-24 Trgovec pride enkrat mesečno v Ljubljano Seli poznanstva 8 samostojno damo radi družbe. Dopise oa ogl. odd. Jutra pod »Poročen« 6444 24 Mlad restavrater ,ell znanja s dobro go spodlnjo. Ponudbe s sil ko na podr. Jutra Ma rlbor pod »Čedna pro «ost« 6478-2* Oospod S. G. Nikonenko -uski -Tiierant, ki se ie ne kako konrem leta 19^6 ne rnano kam odstranil iz La škega pri Cel u. se naproša, da sporoči svoie sedarne vvališče sam, oziroma kdor koli bi za niegov naslov vedel, proti nagradi Din 100 n povrnitvi stroškov na ogl oddel. Jutra pod šifro «Doroeomu sinu Matuški« 6742-24 Boljši obrtnik iz Ljubljane posestnik želi poročiti dekle z dežele. Prednost Imajo dobre gospodinje z nekaj premoženja. Do pisi na ogl. odd. Jutra pod »30 let« 65G9 25 Starejši samski gospod akademik, aktiven, vi sok državn< uradnik, bi se rad priženil na graj 6ko ali veliko posestvo. Odgovor na ogl. odd. Jutra pod značko »Za tajnost — mož beseda«. 6715-25 Agilen restavrater išče družabnlco za ho tel ob morju z 20 do 50 tisoč din. Denar osi guran. 2;enltba nI izk ju čena. Ponudbe na Ret-tlng. restavracija, Ben-kovac. Dalmacija. 6460 25 Mlad trgovec posestnik Išče sebi pri merno družico b nekaj dote v gotovini. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Gorenjec« 663125 Gospod s precejšno gotovino po ročl boljšo gospodično z eksistenco 26 d<- 35 let staro z gorenjskega ali mariborskega okraja ali prevzamem lokal. Slika zaželjena. Dopisi na ögl. odd. Jutra pod »Spo sobna 6G6« 6490-25 Dva brata oficirja poročnik m kapetan. 27 in 32 let starosti, rmkt. ugledna. že'lta poznanstva radi ženltve z od govarjajočlma slovenskima gospodičnama. Informacije proti nakazilu 10 din razpošilja diskret no Rezor, Zagreb pošta 3. 6801 25 Avtopodjetnik 40 let star. dobrosrčen, se želi -vjročltl. Potreb no nekaj gotovine. Po m:db* na ogl. odd. Ju tra pod »Za lastni dom« 6825-25 Obrtnica naobrai?ena z lastnimi prihranki želi poroditi eo^Dodn do 35 let v dr Savni službi prednget '■dovei, logorici lzkljufe nI Ponudbe na ogl. oddelek Jutra D od »Dobra trospodlnja 777« 6929 25 Gospodična iz »»čieea trgovskega pod-iet'a fei' poročiti inteligentnega. treovsko izobraženega eospoda. z znaniem nem-ine. « prmerno eotnrino 2«—32 let Resne ponudbe rod »Sreča« na ogl odd lutra. 6858-25 Naročniki »JUTRA« so zavarovani z» 10.000 Din. odpotujete kupite si korčeg, torbice, aktovke, Ustnice, denarnice itd. pri IV. KRA VOS MARIBOR, Aleksandrova cesta IS Za vse Izolacije proO vodi, vlagi ln za hitro vezavo cementa BETONT BETONU kom. Izd. Maribor. SMRT! WO krat reč škode V«a napram mrčes r staao-noranju, kot stane Bai odlikovani H a m a d praSek! Zahtevajte povsod originalno HAMAD Ikat-lico. Din 5.- (znamke) za navodilo in vzorec. Tasta. Liublinna, — Stari trg 6. Breze&acen pov* » tprrtH/t/ POMLADNE NOVOSTI I vseh oblaCil, sport I namgarn, obleke, pum pari ce, perilo Ltd. najceneje P R E S K K R. Sv. Petra e. 14. Za proti vodi in vlagi nepropustni fasadni omet le Izolator B E T O N I T, kom. Izd. Maribor. Na Vas je ležeče da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica Sveže nalfinejSe norveško ribje olje lz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam a/1 ar« Dm ! Harmonike od . 59- , HELNEL-HEROLD as OJ.ZO/. tromrce %t>'t MARIBOR* toi CELULO1DNE ŠČITE ZA VIÌATA Med mestom in deielo posreduje »J atro v mali oglasnik II Ipill I CELULOID I V PLOŠČAH I naročajte pri F. Zmec Ljubljana, f Kopitarjeva uL 1 Prane Kregat 8c Co I Vižmarje 87 St. Vid f Ea strope iz najboljšega tnaterijala, vezano s pobakreno žico izdeluje in dobavlja Jos. R. Puh, LJubljana ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22. Telefon 2513. SoCdnetjevi mes&rs&L ^/d&r&l L Osnovano 1906 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE BRATJE G0LDNER S U B 0 T I e A ri^evsu**«"" Večja sigurnost ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev rastlin z uporabo »HERS AN-čaja, mešanice zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearsona šefa-zdravnika v Bengraliji (Angl. Indija). Z dolgoletnimi izkušnjami je ugotovljena vrednost »HERSAN-čaja« in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih : poapnenju arterij, bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, zaradi menstruacije (mene), migreni, revmatizmu, ledvičnih boleznih, boleznih jeter, želodčnih motnjah, hemoroidih, zapeki, otrovanju, protinu, črevesnih obolenjih, splošni in prenagli odebelitvi ter proti zgagi. — »HERSAN-čaj« se dobiva samo v " "l v vseh lekarnah. Beg. S. br. 14001-1935 Lepe grudi... 40 letne izkušnje znamenitih speciaiitet Schröder -Schenke Vam jamčijo za odlične ln zanesljive uspehe. Razvijanje grudi — Okrepljenje gradi — intimna higijena žene — Zaščitna sredstva — Stezniki in pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE ! Parfumerija in kozmetika »OMNIA«, oddelek 1/3 Zagreb, Gunduličeva ulica 8, polukat ———— TELEFON 97-67 ——— Avtomobilisti ! SHELL MOTOR OIL" DOSPELE NAJNOVEJŠE TIPE MOTORNIH KOLES 1938. od 100 ccm do 500 ccm — posebnost: tu di mali ARDIE 125 ccm opremljen z akumulatorjem dvojnim Izpuhom ter z BOCH signalom. 350 ccm ln 500 ccm — najnovejši na tr gu. Je znano vodeče motorno kolo opremljeno i preEtavaml na ročno ln nož no loslugo ter amerlkansklm »COLDM BUS« motorjem. 100 ccm, 120 ccm to 150 ccm — nova kon štrukclja 1938 ima nižje ln 6e močne jèe ogrodje, moùnejàj motor tei pojave mo. originalnih zavitkih aHTmp-E BRE5PlAČNt CENiK' vas več ne moti, ne po dnevi ne po noči, ako vzamete MIROPLAST. Mehke, plastične kroglice za zapiranje ušes. 6 krat jačji kot vata. Dobi se v lekarnah. Narcčaiki ,Jutra' so za* varovani za 10.000 Din. KOLESA za vsakogar. — Ugodni obročni plačilni pogoji! „Tehnik" Jos« Banjai, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 20. J. PRAPROTNIK, TRGOVINA MOTORJEV, iiOLES IN ŠIVALNIH STROJEV DOMŽALE. VRTNE SOLNČNIKE Izdelujem počeaJi od Din 80,— BELLA FETTMANN Zagreb, Masarykova 9. C KJ — n -a -c _ C U M •Ü > « S > ì3 i « J£J « • — N òèilèite naie (primotje ^riicvetstea morsko kopališče in letovišče v Hrvatskem primorju Informacije: kopališče in uradi Putnika. It er a p 1 es mM t f a m a i9 e vodeči hotel v Primorju. Ista uprava: Palače Hotel, Zagreb. VODNE TURBINE ZA VSE RAZMERE autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje ln dobavlja G. F. SCHNEITER ŠKOFJA LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference. — Zmerne cene.' I Nič več plešavosti. Javite zahvale, Porabil sem eno steklenico »MORÄNE« in uvidel njeno koristno delovanje. »MORANO« vsakomur priporočam. Djuro Gastovič, Kulen-Vakuf. Več kot zadovoljna sem z vašo vodo »MORANO«, ker ta zares deluje na lase. ponehalo je izpadanje las in izginil prhljaj. Hvaležna sem vam! Zofija Sikirič-Milikovci. Uporabil sem vašo vodo »MORANO« in sem zelo zadovoljen. Začeli so mi poraščati mladi in zdravi lasje, pa se vam zahvaljujem. Andon Spasič, Kumanovo. Pred uporabo »MORÄNE« so bili moji lasje polni prhljaja in strašno so mi izpadali, tako da sem izgubil celo veselje do življenja, toda uporabil sem »MORANO« in moji lasje so pričeli zopet rasti in vrnilo se je veselje do življenja, pa sem vam zato neizmerno hvaležen. Damjan Damjanovič, Plav. Prosim vas, da mi pošljete steklenico »MORÄNE«, ki mi jo je priporočil moj kolega Rito Perluvin kot najboljše sredstvo sedanjosti za lase. Arscn Simič, Bijeljina. »MORANA« je odlična, ž njo sem dosegel več kot sem pričakoval. Uporabljam jo še dalje in jo vsakomur priporočam. Karlo šifer, Svilojevo. Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo 10. aprila. m omt & usate izhodna točka za vse kraje na Jadra nu. Prijetno bivališče v vsaki letni dobi. Moderni hoteli in kopališča. Izleti na Platak. Informacije: Gradski turistički odbor. m*: ßlah čarobni, najlepši otok na hrvatskem Jadranu, idealno morsko kopališče in letovišče Informacije: Turistički odbor. •Maiinsiža oc*G) priljubljeno morsko kopališče. Peščena plaža. Večkratna zveza s Sušakom. Popolen pension z vsemi taksami dnevno: od 50— do 70.— din. Informacije: Turistički odbor. ßataee botet fiòàtti Tlovt itV ttcécURi) leži tik na plaži. Topla in mrzla voda. Dnevno koncert z zabavo. Obiščite nas na Zagrebškem Velesejmu 2. — 11. IV. 1938. TATUA AVTOMOBILI preizkušeni v trajnosti, sigurnosti in ekonomičnosti GENERALNO ZASTOPSTVO: PETOVAR LAVOSLAV, TATRA-AUTO, Zagreb, Gajeva uL štev. XI. — Tel. 71*17 ■ S MAMICAf PA TI IMAŠ SIVE LASE! Otroci so tako ponosni, če jim je mati mlada in lepa. Diviti se svoji materi pomeni začeti življenje, polno nade in samozavesti. Ostanite mlada mati, pokažite se svetu kot mlada, sveža in vesela žena, ki izgleda kot to-varišica svoji deci. Odpravite sive lase z aplikacijo Imédie. Imédia je dovršena barva za lase. Obstoji v neštevilnih divnih in naravnih nijansah. Vaš frizer Vas bo v teku 15 minut pomladil z Imédio za 15 let. t Na zahtevo pošljemo vsakomur brezplačno knjl žico »Tajna vaše sreče« z vsemi pojasnili o barvan j u las N° 2 NARAVNA BARVA ZA LASE Edina, ki je do3lej odobrena od Ministrstva Nar. zdravja 20.902 L'ORÉAL, ZAGREB, SmičikSasova 23'C PEH JE Ko'foSje, purje, ffosje, račje, navadno, s strojenj čiS^eno In óohano. Vzorci se pošiljajo brezpiaö- ^^ ,t no In franko. j^* ♦ v Oobavlja se v vsaki množini "«V E. Vafda, Cakovec Telefon *tev. 5». 60. S, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE., ZAHTEVAJTE CBINTR EN VZORCE! (O JIH DOBITE BREZPLAČNO! S «ffil Več prostosledov raziskanih, z večjimi ležišči črnega premoga, v neposredni bližini žel. postaje prodam oz. sprejmem družabnika. Investicija za početek z eksploatacijo, bi bila potrebna ■ jak0 mala. _ Ponudbe poslati na oglasni oddelek »JUTRA« S pod šifro »6.000 kalorij«. B»k1 «rt1 Onfkl franko' «BiBUMA« f. BAU EL. LJUBLJANA, Kartovika Podružnica: Maribor Aleksandrova cmta 2CL Preproge razne vrste kupite najceneje pri SEVER — Marijin trg 2 ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled. Kranj, Maribor. Novi Sad. Split. Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5% Oovolju e kratkoročne kredite v tekočem računu - Eakontira trgovske menloe NOVE VLOGE, VSAK CAS IZPLAČLJIV£, ZNAŠAJO Oin 27,000.000-- DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20.d00.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje J*»MJ», «• TV. IS» z vdelano rumenico. Dva ISOCHROM drobnozrnata a» proto]« i» »k«» atrmrf. M —pwlftnin* . kapttml, aitr« la «m dr*®» (ponovno (Das cpexariamo SU fttMiOfTJC VE'JV KOH I NOOR potnice so zajamčeno pralne, lahko za likati In nepremočljtve Zahtevajte povsod zajamčene pfttnlce! brijete najlažje Vas stane posamezna Številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa Imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zar varovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb GALVANSKA PREMA na poniklanje, kromanje, kadmi-ranje, pobakrovan.je ter opreme za brušenje in poliranje. EGON HAAS, Zagreb Mesnička ul. 13, telefon 24-0-75 gen. zastopstvo t. t. Langfeein-PSanhawser-Werke, Wie» — Leipzig šE NEDAVNO JE PADEL SNEG, DANES GREJE SPOMLAD AN SKO SOLNCE, VSA NARAVA SE JE SPREMENILA. ALI STB VI ŽE IZMENJALI OLJE V SVOJEM MOTORJU, MENJALNIKU IN DIFERENCIALU PO NAŠIH MOBILOIL NAVODILIH? VSAK AVTOMOBILIST ŽELI, DA SE VOZI UDOBNO. SIGURNO IN POCENL SIGURNO SREDSTVO ZA TO JE NAS MOBILOIL, KER JE TA ^ PO NAJMODERNEJŠEM «.FAIWSOL PO-«TrtPKTT JAMČI POPOLNO POGONSKO STKOST N NAJVEČJO EKONO-UCS ARO ŠE NISTE DOBILI NAS HTEVAJTE GA TAKOJ. RAZPOHW-AMO GA, DOKLER TRAJA ZALOGA, B R ezplačno BE?HE3araaSHES üiel mm Javlja, da se je odrekla zaščiti po Uredbi o zaščiti denarnih zavodov in da bo od 4. aprila 1938 dalje poslovala normalno. LJUBLJANA, dne 2. aprila 1938. DR. JOSIP KAMTJŠIČ 1. r. predsednik Točno plačil] »Jutru« naročnino, varnf svojcem zavarovalnino! Razglas OBČINA NOVO 3IESTO bo prodala v četrtek, dne 14. aprila 1938. ob i/2ll. uri dop. v občinski pisarni potom javne dražbe 810 m3 smrekovega lesa iz svojega gozda, oddaljenega 1.5 km od železniške postaje v Novem mestu. Interesenti, ki bi se ustmene dražbe ne mogli udeležiti, naj vlože do dneva dražbe pravilno kolekovane pismene ponudbe pn predsedstvu občine. Pogoji so na vpogled v občinski pisarni. NARODNA Tskarna UUBL3ANA KNAFL3EVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE Tu lzrežl ln prilepi na doplsnloot STAND ARD-VACUUM OEL COMPANY OF JUGOSLAVIA, INC. mm A T» V H «5 co O) ZAGREB VL PoŠt. pretina« L colite mi postati brezplačno ,PRIROČNIK ZA AVTOMOBILIH Ime in priimek:----— Naslov: Imam motorno vozilo znamke: ki ga kupujem pri: *o . S Posestvo v blähtTLiubliäne obstoječe iz hiše. gospodarskih poslopij, njlv ^iko^g^ skupno 3.5 ha, od tega lepega gozda 2 ha. SE ZAMENJA za približno vrednost posestva «vet. . vinogradom v Savinjski dolinL Se pa tudi proda. - Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod: »Prilika 5«._______ Najuspešnejši oglasi so ▼ dnevniku JUTRO ! ju /i« ■ ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti našega soproga, očeta, starega očeta, tasta ln strica, gospoda JOSIPA ERNEJC izrazili svoje sožalje in poklonili krasno cvetje ter ga spremljali na njegovi poslednji poti, izrekamo iskreno zahvalo, PoLno se zahvaljujemo g. zdravniku dr. Slavko trpljenja, čč. duhovščini, g, županu in podžupanu, podjetju Abbel vsem ov skim tovarišem Zagorja in Hrastnika, darovalcem vencev, ter vsem, ki so v tako velikem številu mu izkazali poslednjo počastitev. Vsem skupaj naša iskrena hvala! ZAGORJE OB SAVI, dne 1. aprila 1938. ŽALUJOČI OSTALI Sodna dražba posestva obstoječega iz hiše m gospodarskega poslopja v Sp. Šiški, Dolinska 6 ter več parcel v Šiški in v Trnovem se vrài dne 7. aprila t 1 ob uri pri Okrajnem sodišču v LJubljani, soba štev 16. Cenilna vrednost Din 310.598.25, najmanjši ponudek dinarjev 207.065.— Za fabrikacijo zelo rentabilnega konzum-artikla je potrebno Din 250.000,-. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soudeležba 250.000«. ____ _____- Nedelja, 3. IV. 1938. »JUTRO« St. 78. ==============================^^ 20 """"" Nafbo!J$a tračna otrottra obatev i» pomlad. so sandalU ft motnega ara* « ^njenimi podplati M. 27-30 Dln^O^-. Jt 31—34 Din 59.—, St. S5—38 lnn 79.—. Moški Din 99.—. Il POSLEDNJI DUNAJSKI MODELI D ekol tirani čevlji ijmodr^a^vro« « okraskom preko narta ln visoko pod-petni co. Zaponka Je kombiniram • ae-mlšem. Odlični deklläki čeveljček Izdelan Iz rajavega boksa ln kombiniran « » rjavim semlšem. Isti čeveljček Izdelan if črnega laka, kombiniran z črnim se- mišem. Za va Se najdražje fini ln lahki čeveljčki v rlavl barvi z okusnim okraskom ln preponko preko nartl. št. 27-30 Din 59.—, št. 31—34 Din 69.—. Borato okra*enl mo«kl ftevJJl te -aeälta ali drap usnja « «njenimi plati. Pr isto Ja Jo k vsaki letni oble Lepi damskl čevlji s modrega «emBa a belim ali modrim pletenim okrasom spredaj. Neobhodno »o potrebni k pomladanskim plaščem ln kostimom. K Ai PONOSI Okusen moSkl ter«U. Izdelan te fteen roja ve pa aU črnega usnja, «usnjenim podplatom ln usnjeno podpetnlco. m m MM mm -m m* Lep! otroSkl lakasta čeveljčki * okrasnim lezlkom preko narta. št. 3,-30 Din 69.—, St. 31—34 Din 79.—. Isti lz belega nubuka po Isti ceni. Lahki ln fini polčeveljčki s okusnim okraskom Izdelani lz rjavega Sevroa, • usnjenim podplatom in polvisoko peto. Oknsnl ln močni otroški čevlji izdelani lz močnega boksa s usnjenim podplatom ln petami, št. 31—34 Din 75.—. 35—38 Din 89.—. mesrintnl čevlji lz modrega »emlSa- P^-usnjem. — Vsi t Ljubljani