| Videm-Krško, 4. decembra 1954 Štev. 48 Leto Vil Lastnik in izdajatelj: Okrajni odboi Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Vid em-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 1? — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru iurm—m CENA 10 DIN G L A S I,L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO ZAPISKI S POSVETOVANJA V ČATESK1H TOPLICAH Osiso^nš panogi gospodarstva krškega okra!a sfia kmetijstvo in industrija Dvodnevnega posvetovanja o ekonomskih in kulturno-prosvetnih vprašanjih Spodnjega Posavja se je udeležilo 62 strokovnjakov, več ljudskih poslancev, predstavniki raznih republiških ustanov, 0L0 Krško in političnih forumov našega okraja Že v petek zvečer se je v Cateških Toplicah zbralo večje število povabljenih tovarišev, ki so se pp skupni večerji seznanili in izmenjali misli o raznih tekočih vprašanjih iz gospodarskega in kulturnega življenja našega okraja. V pozdravni besedi je predsednik OLO Krško Tone Zupančič želel zbranim dobrodošlico in omenil namen dvodnevnega posvetovanja, ki naj pomaga reševati številna vprašanja, ki so pred okrajnim ljudskim odborom in njegovp upravo. V prijetnem razpoloženju je potekel petkov večer. Povabljeni gostje iz Ljubljane in drugih krajev pa so ponovno zatrjevali, da imajo od takih posvetovanj in neposrednih razgovorov korist predvsem tudi predstavniki republiških ustanov, saj se na tak način seznanjajo z življenjskimi problemi posameznih predlogov naše republike. V soboto zjutraj se je začel dnevni red posvetovanja z referatom o gospodarstvu krškega okraja, ki ga je podal podpredsednik OLO Stane Nuncic. V dvorani smo opazili podsekretarja Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS tov. Mirka Hočevarja, docenta fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterino prof. Franceta Adamiča, prof. dr. Mihajla Rostoharja, ing. Frančka Kovačca univ. prof. Tehniške fakultete ljubljanske univerze, ljudske poslance Toneta Zupančiča, Karla Sterbana, ing. Toneta Koželja, Milana Dimnika, Lojzeta Colariča, Franca Kerina in Franca Dragana, predsednika okr. odbora SZDL Krško Fran-ca Kolarja, predsednika Sveta za socialno politiko in ljudsko zdravstvo pri OLO Gustava Pečnika, predsednika Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Roziko Bohinc, načelnika Geodetske uprave LRS Miroslava Černivca, urednika Slovenskega poročevalca Frančka Drenovca, konservatorja Zavoda za spomeniško varstvo LRS Ivana Ko- 1I!™illl!!Elllini!llt!!ilin!!!l!!liIllllill!llllllll!l!l!!!l!lll!!iniil 7 PNI PO SVE.TU V času, ko je občutno Popustila »hladna vojna« m slisimo na vseh straneh bodrilne izjave o ugodnih pogojih za miroljubno sodelovanje med državami vsega sveta, ne glede na različno družbeno ureditev, se zdi naravnost nerazumljivo, da se še vedno porajajo načrti za nove vojaške tvorbe in da celo nastajajo. O tem smo že večkrat pisali, V glavnem predstavljalo posledico večletne propagandne viihre, ki je terjala v povojnih letih tudi lepo število človeških žrtev. (Jugoslavija je to najbolj občutila na lastnih plečih!) Nezaupanje se je tako globoko vkoreninilo med državnike in politike »obeh blokov«, da se ga še ne morejo otresti. Kakor kaže, za sedaj še ne zadoščajo nekatera miroljubna dejanja na tei ali oni strani. Vendar ogromna večina ljudi po vsem svetu želi, da bi enkrat vzniklo medsebojno zaupanje, kajti le tedaj bomo lahko govorili o jasnih perspektivah za mir in široko, plodno mednarodno sodelovanje. Nekateri od zadnjih dogodkov mečejo, žal, dokaj slabo iuč na vsa prizadevanja v tem pomenu. Govore celo o tem, da se bo položaj na svetu spet poslabšal, če bo šlo tako naprej. V Moskvi je osem delegacij vzhodnoevropskih držav že sklenilo, da se bo strnilo v obrambnih prizadevanjih in ukre- (Nadaljevanje na 2. strani) Na pobudo okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi je OLO Krško v dnevih od 26. do 28. novembra t.l. sklical v Cateških Toplicah posvetovanje, katerega so se udeležili razni strokovnjaki našega okraja, povabljeni tova-riši-domačini, ki so na službenih mestih drugje v LRS, kakor tudi tovariši, ki poznajo razmere Spodnjega Posavja in se z njimi poklicno ukvarjajo. Na posvetovanju so udeleženci temeljito obdelali številna vprašanja o dosedanjem, kakor tudi o bodočem razvoju gospodarstva in kulturnopro-svetnega življenja v okraju. Izmenjali so poglede na razne probleme s teh področij, dali mnogo koristnih pobud in napotkov za bodoče delo, poleg tega pa so domači kadri navezali neposredne stike s predstavniki republiških ustanov, zavodov, podjetij in ljubljanske univerze. v letu 1953 4 milijarde 280 milijonov din. Delež industrije ir, rudarstva v vrednosti družbe nega proizvoda je znašal leti. 1953 48,6 odst., državni sektor gozdarstva 1,7 odst., kmetijstvu 25,6 odst., gradbeništva 6,1 odst., prometa 8 odst., trgovine 3,8 odst., gostinstva 0,8 odst. in obrti 5,4 odst. Narodni dohodek, to je čista, z delom na novo ustvarjena ; ocenjujemo okraj v luči gospo -vrednost v vsem gospodarstvu ' darstva, je treba reči, da spa- Zdraviiiški dom Cateških Toplicah, v katerih so z vzorno postrežbo poskrbeli za udeležence dvodnevnega posvetovanja melja, predstavnika Direkcije železnic Ljubljana ing. Venčeslava Funtka, načelnika TT Podjetja za PTT promet Ljubljana Daneta Dovjaka in šefa telefonske sekcije Podjetja za PTT promet Stanislava Kodrana, elektrotehnika Julija Gliho iz Celja. Navzoči pa so bili tudi nekateri člani OLO Krško, predstavniki Okrajne zadružne zveze, načelniki in referenti uprave OLO Krško, zastopniki Okrajne gozdne uprave. Vodnogospodarske uprave Brežice, »Pionirja« z Vidma, Celuloze, rudnikov Krmelj in Senovo, okrajne Trgovske in Gostinske zbornice, »Gradisa« z gradiVšča avtostrade, javni tožilec okraja Krško Franc Mišič, predsednik LOMO Brežice Ivan Kolenc, ravnatelj brežiške gimnazije prof. Bogo Javornik in pred- jetij v okraju. Dopoldne sta na posvetovanje prišla še zvezni ljudski poslanec Živko Bernot in direktor Geološkega zavoda LRS ing. Danilo Jelenc. Izčrpen, z mnogimi številkami in nazornimi podatki podprt referat podpredsednika OLO Staneta Nunčiča je dodobra osvetlil dosedanji razvoj gospodarstva v krškem okraju in njegove perspektive. Referat je bil dobra analiza sedanjega gospodarskega stanja v Spodnjem Posavju, hkrati pa objektivna ocena obstoječih proizvajalnih sil in razpoložljivih prirodnih bogastev v okraju. Referat n' obravnaval splošnih ali teoretičnih vprašanj, pač pa, je prikazal gospodarsko sliko okraja in določene probleme, ki jih pred okrajni ljudski odbor, občine, delovne kolektive in vso stavniki nekaterih večjih pod- našo skupnost postavlja razvoj. Na 8. mestu po številu prebivalstva, na 11. po površini v LRS cej pod slovenskim povprečjem in je blizu jugoslovanskega povprečja. Družbeni proizvod in narodni dohodek Podatki o družbenem proizvodu in narodnem dohodku so najznačilnejša slika gospodarstva nekega področja. V letu 1953 je znašala vrednost celotnega bruto produkta v okraju 7 milijard 160 milijonov dinarjev. Tolikšna je bila vrednost vse proizvodnje in uslug vseh gospodarskih panog v okraju, računano po prodajnih cenah. Vrednost družbenega proizvoda (ki ga dobimo tako, da od bruto produkta odštejemo materialne stroške, tako da vsebuje le med letom z delom na novQ ustvarjeno vrednost in amortizacijo) pa znaša V uvodu je tov. Stane Nun-čdč govoril o ekonomskih in geografskih značilnostih krškega okraja. S površino 93.162 ha se uvršča okraj Krško na 11. mesto med okraji v LRS, po številu prebivalstva, ki ga je po podatkih popisa iz leta 1953 73.694, pa na 8. mesto. Dolina Save, ki teče skozi krški okraj v dolžim 47 km, je zares nekakšna zemljepisna in prometna os, ob kateri teče tudi glavna prometna žila — železnica Ljubljana—Beograd Ob tej prometni osi je nastala vsa glavna industrija v okraju. V prometno geografskem pogledu ima okraj zelo ugoden položaj, ki ga bo nova avtostrada Ljubljana—Zagreb še izboljšala. Za ravninsko področje okraja je značilno poljedelstvo mešanih kultur, ki pa imajo sorazmerno nizke hektarske donose. Ugodne Podnebne prilike omogočajo tudi uspešno gojitev takih kultur, ki sicer v večjem delu Slovenije ne uspevajo, ki pa bi bile, če bj jih smotrneje gojili, prav zato zelo donosne. Poseben problem je 10.000 ha zamočvirjenih površin, ki leže večinoma v predelih, ki bi lahko bili najbolj plodni. Značilno je tudi sušno področje na krškem polju, ki ima izredno propustna tla. V industriji je danes zaposlenih 3147 prebivalcev okraja ali 8 odst vsega aktivnega prebivalstva, skupno Pa živi od industrije 11,4 odst. vseh prebivalcev okraja. V kmetijstvu dela 23.960 prebivalcev, skupno pa živi od kmetijstva 41.753 prebivalcev ali 56,6 odst okrajnega prebivalstva. V obrti dela 1918 ljudi, od obrti pa živi 3996 ljudi ali 5,4 odst. prebivalstva. 2940 ljudi dela v gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini, gostinstvu in komunalni dejavnosti, kar predstavlja 7,5 odst. vsega aktivnega prebivalstva, od teh panog pa živi skupno 7436 prebivalcev ali 9,8 odst. vsega prebivalstva. Neproizvodnega prebivalstva (kamor štejemo zaposlene nameščence v državni upravi, svobodne poklice, upokojence itd.) je v okraju 121)70 ali 16,8 odst. vsega prebivalstva. Delež v industriji zaposlenega prebivalstva je zelo nizek, pre- okraja, pa je znašal lani 3 milijarde 700 milijonov din. Delež industrije v narodnem dohodku okraja je znašal lani 49,2 odst., kar je dokaz precejšnje industrijske zaostalosti, saj znaša republiško povprečje de- damo med gospodarsko zaosta-lejše predele republike. Na enega prebivalca v krškem okraju odpade približno 51 tisoč din narodnega dohodka. Povojni napredek se je doslej pokazal predvsem v indu- leža industrije v narodnem do- j strlji, ki pa ni doživela kakš-hodku približno 65 odst. Ko nega bistvenega povečanja in napredka v primerjavi s predvojnim stanjem, razen gradnje tovarne rotacijskega papirja. V zadnjih letih narašča proizvodnja električne energije, premp-ga, nekaterih vrst celuloze, pohištva in pletenin. Za dvig kmetijstva se ni mnogo oz. dovolj naredilo, nitj ni bila določena točna smer, kako naj se kmetijstvo razvija. ndusirlle, obrt, kmefrsivo ra ostale pan®ge V nadaljevanju referata je tovariš Nunčič opisal delež industrije in rudarstva v okrajnem gospodarstvu ter zlasti poudaril vlogo kerpične predelave lesa, Iti je pomembna tudi v vsedržavnem merilu (tovarne celuloze, papirja in tanina). Posebno vprašanje se nam postavlja zaradi izkoriščanja lesnih odpadkov. V premogovnikih Senovo in Krmelj bo treba preiti na racionalno razporeditev izkoriščanja preostalih zalog po letih, ker sp dosedanja ugotavljanja zalog pokazala, da bo v 15 do 20 letih zmanjkalo zalog premoga. 2e zdaj bo treba misliti, kje zaposliti rudarje, ko bo rudnik izčrpan. Proizvodnji nekovin se obeta lepa bodočnost v razširitvi pridobivanja kremenčevega peska m prvovrstnih glin. Slabo je razvita industrija gradbenega materiala, k; pa bi se dala dvigniti z modernizacijo opekarne v Brežicah in zgraditvijo modeme opekarne v Krmelju. Tekstilna, živilska in kovinska industrija so v okraju doslej slabo zastopane. V okraju je 738 obrtnih obratov, od teh 92 odst. v privatnih rokah. Obrtništvo je sorazmerno močno razvito, vendar kaže zadnja leta znake upadanja, čeprav bi se nekatere obrtne stroke morale še močneje razviti. Družbeni vlogi obrtništva bo treba posvečati več pozornosti, saj je obrt dopolnilo in podaljšek industrije. Industrijska proizvodnja nikakor ne more nadomestiti obrtnih uslug. Kmetijstvo je prevladujoča panoga v gospodarstvu v našem okraju, saj se preživlja z njim skoraj 57 odst. prebivalstva. Delež kmetijstva v skupnem družbenem proizvodu in narodnem dohodku pa bi moral biti veliko večji, kot je, ko n. pr. 57 odst. kmečkega prebivalstva ne more prehraniti ostalih 43 Odst. nekmečkega prebivalstva v okraju. Vsako leto moramo v naš izrazito kmetijski okraj uvažati n. pr. 3500 ton mlevskih izdelkov in približno 200 ton masti! tijstva posledica preteklosti. Proizvodna tehnična raven je izredno nizka, sodobnih načinov kmetovanja poljedelci ali ne poznajo ali pa se jih ne poslužujejo, na nizko raven kmetijstva pa vpliva seveda tudi kulturna zaostalost. Silna zdnob-Ijenost kmetijskih gospodarstev in površin je eden izmed nadaljnjih vzrokov, da še nismo prešli na umno in racionalno napredno kmetovanje. Blagovni delež v kmetijski proizvodnji j« zelo majhen, saj kmečka1 dru-(Nadaljevanje na 2. strani) Res je današnja zaostalost kme- cr>C>C^>00OKC^iKZ^I>0090<«)i Km pravijo h komunam naši goidarfi? Ožji odbor Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije, sekcija Brežice, je zavzel v razpravljanju o orga-nizacijsko-pravnih in tehničnih problemih -komun naslednje stališče: 1. Osnujejo naj se samo občinske (komunalne) gozdne uprave kot samostojna pravna telesa za upravljanje vseh gozdov. Pri skupnostih komun (okrajev ati okrožij) naj se formirajo gozdarski inšpektorati in posebni projektivni biroji za taksatorska in druga projektivna dela. Gozdarski Inšpektorati bi odobravali proračunska vprašanja in nadzirali delo komunalnih uprav. 2. Gozdno gospodarstvo naj se formira po gozdno-gospodar-skih območjih v okviru, katerih Proslave ob Dnevu republike V Krškem Na pobudo Mestnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Videm-Krško je bila v soboto zvečer v nabito polni dvorani Partizana slavnostna akademija, s katero so delovni ljudje Vidma in Krškega počastili letošnji Dan republike. Mesto je bilo okrašeno z zastavami, izložbe številnih trgovin pa s slikami naših voditeljev in z zelenjem ter s cvetjem. Slavnostno razpoloženje je vladalo tudi med vsemi udeleženci akademije, ki jo je začel mladinski orkester glasbene šole z državno himno. O zgodovinskem pomenu 29. novembra, rojstnem dnevu Titove Jugoslavije, je govoril predsednik okr. odbora Socialistične zveze tov. Franc Kolar. Sledil je ljubek nastop pionirjev z Vidma, videmski oktet pa je zapel več pesmi. Sledile so recitacije, z venčkom narodnih pesmi, ki ga je zaigral mladinski orkester, pa je bil spored zaključen. V Brežicah Tudi v Brežicah so slavnostno proslavili Dan republike. Mesto je bilo svečano okrašeno z zastavami, delovni ljudje pa so bil-; zares praznično razpoloženi. V soboto zvečer je bila v veliki dvorani Prosvetnega doma proslava, na kateri, je govoril prof. Stane Skaler, na sporedu pa so bile tudi pevske točke, recitacije in folklorni nastop. Spored je priredila brežiška gimnazija in mladina, obisk pa bi bil lahko boljši. Bilo je premalo obvestil za prireditev, vmes pa ie menda tudi bojazen odraslih, da dvorana ne bi bila zakurjena. V nedeljo dopoldne je priredil proslavo pionirsk-; odred osnovne šole v Brežicah. Prireditev je bila v veliki dvorani Doma JLA, ki je bila polna. Spored je bil obširen, pester in zanimiv, posebno še nastop pionirjev v krojih Tudi ostali delovni kolektivi so proslavili svoj praznik z internimi svečanostmi in družabnimi večeri. V Sevnici Že v soboto popoldne se je tudi Sevnica odela v praznično razpoloženje. S hiš so zaplapolale državne in republiške zastave, v mraku pa je s pročelja gradu zažarel velik transparent z letnico: 29. XI. 1943. sestavljen iz več kakor 100 električnih žarnic. 29. novembra se je kmalu po 18. uri začela sestavljati povorka na dveh straneh: v Šmarju in Sevnici. V Šmarju so se zbralj delavski kolektiv; Kopitarne, Jugotamina in parne žage, v Sevnici pa se je zbrala množica Sevničanov in prebi- je nujno, da poteka tudi meja skupnosti komun. Eksploatacija gozdov najbolj naravno kaže skupna gravitacijska gospodarska področja tudi za ostale panoge gospodarstva. Tako obsega n. pr. sedanje gozdno gospodarstvo Brežice čisto gospodarsko naravno poleg območja sedanjega okraja še sledeča gozdarska področja: dotino Sopote (Radeče), Mirensko dolino (Mokronog), Šentjemejsko polje s Škocjanom, Kozjansko področje z delom Planine (porečje Bistrice in Sevnične). 3. Gozdno gospodarstvo naj bi bilo podjetje, ki bi vodilo srnje poslovanje ped nadzorstvom inšpektorata za gozdarstvo pri skupnosti komun. Ing. Anton Šetinc Ne pozabimo na podeželske otroke! Okrajni ljudski odbor je predvidel milijon dinarjev za Novoletno jelko. Sredstva so kajpak zelo skromna in razne organizacije (predvsem pa Društvo prijateljev mladine) se bodo obračale tudi na podjetja, ki prav gotovo ne bodo odrekla njihovi prošnji. Saj si vsi tako zelo želimo, da bi naše malčke kar naj- valcev bližnje okolice. V povor- i bolj razveselili in jih kar najlep-ki so sodelovali tudi konjeniki. I i* obdarili. Moramo pa odkrite- sindikalna godba na pihala in šolska mladina. Pod nebom so plavale številne rakete v najrazličnejših barvah. Kmalu po 19. uri se je v domu TVD Partizan začela slavnostna akademija. Pomen tega praznika je v klenih besedah razložil Jože Jenčič, predsednik pododbora rez. oficirjev. Sledile so pestre točke pionirskega zbora nižje gimnazije, gasilskega moškega pevskega zbora, tam-buraškega zbora mizarske zadruge, godbe na pihala ter posamične in zborne recitacije. Zal je bila dvorana Partizana premajhna, da bi sprejela vso množico, ki je proslavljala naš največji državni praznik. Večje število proslav, akademij in prireditev pa je bilo tudi v drugih krajih Spodnjega Posavja, s katerimi je delovno ljudstvo krškega okraja dostojno počastilo praznik republike. ga srca priznati, da so organizacije In društva v mestih in industrijskih središčih v veliko boljšem položaju kakor pa one na podeželju. Ne bi pa bilo lepo, če bi bili otroci na podeželju prikrajšani za vse tisto, kar bodo podjetja lahko nudila otrokom v mestih in industrijskih središčih. Zato naj vsako podjetje, ko bo namenilo večji ali manjši znesek za Novoletno jelko v svoiem kraju, pomisli tudi na vse ti-sle otroke na podeželju, kjer ni podjetij. _________-nc Vremenska napoved za čas od 6. do 12 decembra: V prv; polovici prihodnjega tedna (med ponedeljkom in torkom) nadavine in prehodno topleje. Sredi tedna in v začetku druge polovice suho oziroma lepo vreme z mrazom ponoči. V nadaljrl"w -«*'>'?. spet nagnjenje k padavtiiam. (Nadaljevanje s 1. strani) žina porabi večino svojih pridelkov doma in se pri tem niti ne more pohvaliti, da dobro živi. Prirodni pogoji pa za kmetijstvo v okraju vendarle niso tako slabi. Nasprotno, okraj ima za nekatere panoge kmetijstva naravnost ugodne pogoje. Potrebna pa bo načrtna preusmeritev kmetijstva. Opustiti bo treba nedonosne kulture in okrepiti tisto kmečko dejavnost, ki je v danih pogojih najdonosnejša. V okraju bo treba predvsem gojiti kulture vinske trte in sadja ter močno razviti živinorejo. Naravni pogoji bodo pri tako specializiranem kmetijstvu zelo ugodna podlaga za visoko in donosno proizvodnjo. V naših gozdovih je malo lesa če velja, da je tetko in kritično stanje gozdov v slovenskem republiškem merilu, drži to še prav posebej za gozdove v krškem okraju. 45 odst. vseh okrajnih površin predstavljajo gozdovi. Od vseh gozdov je le približno 18 odst. državnih gozdov, vsa ostala večina pa je v privatnih rokah — vendar pa donaSajo vsi ti gozdovi kmetom le približno 8 odst. narodnega dohodka. Z gozdom je poraslih le 40.000 ha, 2000 ha je grmičevja, blizu 400 ha pa je neob-raslih gozdnih površin. Bo grobih ocenitvah znaša lesna zaloga v gozdovih okraja približno tri milijone 800 tisoč kub. metrov, normalna zaloga na taki površini pa bi morala znašati 7 milijonov 000.000 kub. metrov. Posebno slabo je stanje v zasebnih gozdovih, kjer znašajo povprečne zaloge lesa na enefn hektaru le 80 kub. metrov, medtem ko bi morala biti normalna zaloga 230 kub. metrov na hektar. V državnih gozdovih je stanje nekoliko boljše; zaloge znašajo približno 120 kub. metrov na hektar. Letni ppsek znaša v zadnjih letih približno sto tisoč kub. metrov; čeprav je manjši kot prirastek, pa je še vedno mnogo prevelik. Pri takem načinu sečnje bi dosegli normalno stanje gozdov in normalno zalogo čele v se- demdesetih letih. Da rešimo, kar je v interesu skupnosti nujno potrebno rešiti, bo treba uvesti skrajno varčevanje z lesom, gozdove pa bo treba obnavljati z obsežnimi in premišljenimi ukrepi. Potrebni bi bili novi predpisi, ki bi bolj kot dosedanji zavezovali posestnike, da se podredijo načrtnemu gospodarjenju z gozdovi. Letošnji izvoz iz okraja znaša 373 milijonov din Ko je na kratko opisal naloge trgovine v socialistični družbi, je tov. Nunčič ocenil vlogo trgovin v okraju. Dejal je, da trgovinska mreža svoje naloge in vloge v celoti še ne opravlja popolnoma zadovoljivo. Zlasti velike slabosti kaže zadružna trgovina, ki vlaga premalo ustvarjenih sredstev za napredek in dvig kmetijstva. Skupni izvoz v letošnjem letu znaša do 1, novembra 373 milijonov din. Od tega so za 190 milijonov din izvozila industrijska podjetja, za 183 milijonov din pa ZTP Posavje. Osnovni panogi gospodarstvo sta ksn©ll siwc? in induslrija, obe pa bo treba hitre fe razvijati Kakšni so gospodarski izgledi krškega okraja za bodoči razvoj? Osnovni panogi gospodarstva sta in bosta ostali: kmetijstvo in industrija, tema dvema pa se morajo prilagoditi tudi ostale panoge. Številke kažejo, da je Sp. Posavje med zaosta-lejšimi predeli v Sloveniji zato bo treba doseč- hitrejši tempo razvoja, kot ga imajo naprednejši predeli LRS. Okraj bo že naprej agrarno industrijski predel, v katerem bo močan poudarek na kmetijski proizvodnji. Vprašanje nadaljnje industrializacije na področju okraja bo treba zelo trezno premotriti. Brez smisla in koristi bi bilo sanjati o zi~ davi tovarn, predvsem kakšne večje industrije, pri sedanjih pogojih in gospodarskih zgledih. S tem seveda nismo rekli, da se na področju industrije ne da nič več doseči. Nasprotno, odprte so lepe in potrebne možnosti za razvoj novih proizvajalnih sil v izkoriščanju prirod-nih bogastev nasloniti pa se bo treba pri tem tudi na okrepitev že obstoječih proizvajalnih podjetij. Potreben bo razvoj male, lokalne industrije. Preusmeritev kmetijstva bo omogočila Izgradnjo vrste manjših obratov, ki bodo predelovali kmetijske pridelke. Potrebne bodo nove obrtne delavn’ce ki se bodo Izpopolnjevale, in nam dajale nov kvalificiran kader in'ki bodo Izdelovale predvsem take predmete, ki jih še vedno primanjkuje. Lep primer takega podjetja je novo Zadružno podjetje kovinske stroke v Krškem, ki dograjuje novo delavnico in bo zaposlilo 60 ljudi Tudi Agroservis bi lahko začel postopoma izdelovati predmete M jih naši kmetje potrebujejo. Prirodno bogastvo se siom ooniiia Zemlja skriva precej bogastev, ki jih na prvi pogled. ne znamo takoj oceniti. Izkoriščanje teh bogastev pa je dostikrat najkrajša in najhitrejša pot, da posamezne predele gospodarsko dvignemo, ljudem na takih območjih pa nudimo zaslužek in obstoj. Kakor nalašč ležijo pri-rodna bogastva največkrat v pasivnih predelih. V okraju so ogromna nahajališča kremenčevega peska, ki ga potrebuje črna metalurgija in steklarstvo. Deloma tak pesek že izkoriščamo v Krmelju, Lončarjevem dolu in Globokem, kremenčev pesek pa je tudi na Bizeljskem, pri Kapelah, v Pišecah. med Senovim in Rožnim pri Raiči, na Velikem Trnu, Zabukovju, Brezovem, nad Prekooo pri Kostanjevici itd. V bližini Krmelja so pa ogromne zaloge (pribl. 3 milijone ton) zelo iskanega in potrebnega industrijskega kamna sileks roženca. Na Ledinah. Škovcu, Gor. Blanci in Impolci so nekdaj že kopali cinkovo in svinčeno rud. . Povsod v okraju je najti kvalitetne gline za opeko in za Samotne izdelke. Geološki sestav brežiške kotline in krškega polja daje tudi upanje, da skriva zemlja v svojih globinah nafto. V okolici Senovega je premiren lanor za izdelovanje cementa, pod Gorjanci pa se v okolici čemeče vasi baje nahajajo asfaltni Skrilj avci. Vse to kaže. da bo treba temeljito geološko preiskati posamezna področja v okraju, zagotoviti temeljite gospodarske račune, poiskati trg, k; bi kupoval rade in nekovine naših prirodnih bogastev ter nato nuditi ljudem kruh. Na kratko, je dejal tov. Nunčič. bi lahko označili razvojno perspektivo gospodarstva v našem okraiu takole: Preusmeritev kmetijstva na nekaj specializiranih intenzivnih panog; racionalizirati obstoječe industrijo in izkoristiti vse kapacitete; malo industrijo lokalnega značaja bo treba nasloniti na predelavo kmetijskih pridelkov; ustanavljati bo treba specializirane obrtne obrate In določiti stroke, v katerih sc bodo taki obrati sčasoma lahko razvili v manjše industrijske obrate, predvsem pa bo treba začeti z vsestranskim izkoriščanjem prirodnih bogastev. Obsežen gospodarski referat je podpredsednik OLO zaključil s pregledom komunalne in socialno zdravstvene dejavnosti v okraju, stanja v elektrifikaciji podeželja, s kratkim vpogledom v zdravstvo, zaključil pa ga je z mislimi o družabnem samoupravljanju. V zadnjem je posebei podčrtal vprašanje kadrov v držsvn-; upravi in načel problem organov družbenega samoupravljanja v komunah. Sodelovanje vseh državljanov v družbenem samoupravljanju naj bi s kvalitetnim In poglobljenim dajanjem pomoči organom ljudske oblasti boli ko- doslej pomagalo, da bi bilo delo za koristen razvoj in nadaljnji napredek Sp. Posavja uspešno in vsestransko plodovito. Dosedanji kader na okraju in na občinah bo prav gotovo moral prevzeti glavno težo strokovnega in upravnega dela v bodočih komunah. * Po kratkem odmoru je prebral svoj koreferat o stanju in razvoju- obrti in industrije v krškem okraju predsednik zbora proizvajalcev OLO ing Tone Koželj. Obdelal je predvsem delež obrtništva v okrajnem gospodarstvu, probleme rudarstva, industrije gradbenega materiala, proizvodnje elektrike v okraju ter lesno predelovalne indu- Za njim je podal pregleden in izčrpen koreferat o kmetijstvu Spodnjega Posavja predsednik Okrajne zadružne zveze France Dragan. Opisal je vzroke za zaostajanje kmetijstva v o-kraju kakor tudi probleme, ki jih je treba s tem v zvezi rešiti. Omenil je vprašanje politike kreditiranja zasebnih kmečkih proizvajalcev In uspehe, ki so bili z regresom za cement in plačane načrte doseženi v zadnjih mesecih, ko so kmetje zgradili 80 gnojničnih jam in 18 silosov Posebno pozornost je posvetil živinoreji in vzrokom, ki zavirajo njen večji razmah, poljedelstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu. O vprašanjih trgovine, turizma in gostinstva je nato korefe-riral ravnatelj zdravilišča Ca-teških Toplic Mitja Lebar, Po drobno je analiziral podatke trgovske mreže v okraju, dosedanje pomanjkljivosti trgovin, problem skladišč in ostalih vprašanj s tega področja. — Navzlic ugodnim naravnim pogojem tu-, rižem v krškem okraju ni razvit tako, kakor bi moral biti. Dolenjska in Posavje še vedno nista znana turističnemu zaledju. V ozki povezavi s problemi 'turizma je gostinstvo, njegovi kadri in nerešeni problem-; naših gostišč (nizka kapaciteta, plačni sistem, iskanje dobičkov itd.). (Zaradi pomanjkanja prostora bomo različne ostale zanimive podatke iz vseh štirih referatov objavljali v posameznih člankih še v prihodnjih številkah našega tednika, ker bi nam celotna objava gradiva s posvetovanja v današnji številki zavzela preveč prostora.) Po referatih ie načelnik TT Podjetja za PTT promet iz Ljubljane tov. Dane Dovjak obrazložil program najnujnejših PTT investicij v letu 1955 na področju krškega okraja, ki ga je pred tem v razmnoženih izvodih razdelil vsem udeležencem posvetovanja. O programu bomo ob prvi priložnosti poročali posebej, saj bo zanimal vse naše naročnike in gospodarske kroge v Spodnjem Posavju. Po skupnem kosilu so si udeleženci posvetovanja v večih skupinah ogledati Bregano, grad v Mokricah in Kostanjevici, Leskovec, nasad breskev in vinograd v Pišecah ter Bizeljsko Po večerji se je začelo razpravljanje o gospodarskih problemih, v katerem je sodelovalo 23 udeležencev. nai bi v bodoče ne bile več vezane samo na eno leto. Ing. Henrik Omak šef gradi-lišča SDP Pionir Videm je razpravljal o problemu mladih kadrov v gradbeni in tesarski stroki ter o politiki nagrajevanja vajencev. Prof. dr. Rostohar Mihajlo je razpravljal o potrebi pedološke karte okraja in poznavanju zemeljske skorje, ki je pogoj za pravilno uporabo gnojil. Omenil je, da bi tako karto s pomočjo strokovnjakov iz Ljubljane lahko izdelali za ves okraj v dveh letih. — S pomočjo večjih obrtnih podjetij bi si lahko zagotovili vzgojo strokovnega naraščaja, več pa bi bilo po njegovem mnenju potrebnih strokovnih gospodarskih šol. Mladini bi morali vcepljati ljubezen do dela in spoštovanje do ustvarjanja naših delovnih ljudi. Predlagal je, da bi podobna posvetovanja še prirejati Sn na tak način koristno iz menjavali mnenja. Prof. Venčeslav Čopič, prosvetni inšpektor OLO Krško, je razpravljal o socialističnih načelih obdelovanja zemlje v našem okraju, o melioracijah in ostalih delih v prid kmetijstva, o povezavi del na avtostradi, pri Obsotelski železnici In ob-savskih elektrarnah z načrt; o melioracijah Spod. Posavja. Rudi Clmperšek, direktor ZTP Posavje, je prispeval več plodnih misli o varčevanju z lesom in racionalni izrabi lesnih odpadkov v naši predelovalni industriji. Govoril je nadalje o nekaterih problemih izvoza, za dvig kmetijstva pa je priporočil poleg zimskih kmetijskih tečajev tudi ustanovitev ene ali dve kmetijskih šol v okraju. Načelnik geodetske uprave LRS Miroslav Černivec je govoril o katastrskem dohodku in problemih katastra v LRS in v okraju. Podčrtal je, da je za napredek kmetijske proizvodnje zlasti nujno racionalno Izkoriščati vse razpoložljive kmetijske površine v okraju. Revizija katastra je v teku, trajala pa bo še vrsto let in se bomo morali z dosedanjimi katastrskimi načrti še dolgo zadovoljevati, ker nova izmera v celoti pri sedanjem stanju strokovnega kadra ne pride v poštev. Dejal je nadalje, da komasacij ne smemo ločiti od melioracij, pri slednjih pa je priporočil predvsem tako zvane kratkotrajne melioracije. V okraju je veliko neobdelanih površin, katere je treba čim-prej privesti nazaj V kmetijstvo. Stanko Ilijaž, direktor »Vino« Brežice, je razpravljal o pomenu vinogradništva za krški okraj in o skrbi za sodobno kletarstvo. Julij Gliha je govoril o investicijah v proizvodnji elektrike ter o problemih nadaljnje elektrifikacije podeželja. Računati je treba z občutnimi redukcijami toka v letošnji zimi, ker potrebuje nova industrija čedalje več pogonskih moči. Ing. Drago Honzak iz OZZ Krško je govoril o prispevku kmetijstva za rast naše industrije. — Jože Hegler, direktor rudnika v Krmelju, je razpravljal o preiskavah terena, kjer slutijo nova nahajališča premoga, o izkoriščanju kremenčevega' peska in o pomanjkanju lesa. Okrajni veterinar Slokan Av- narske službe v okraju. Potrebna je graditev vsaj nekaj ko-njačij. Resen problem je zadnje čase kokošja kuga. — Vinko Vučajuk, direktor trg. podjetja »Krka«, je razpravljal o investicijah v trgovini, družbeni vlogi soc. trgovine in o potrebnih skladiščih. Predlagal je ustanovitev mlina in tovarne testenin v južnem delu okraja. — Rajko Zupanc, predsednik okr. sodišča v Sevnici, je govoril o vzrokih in posledicah gospodarskega kriminala in o potrebnem poznavanju kazenskih predpisov. — Ing. Franc Prijatelj je predlagal sortno gnojilne poizkuse v kmetijstvu, uvedbo heterozne koruze in ostalih sodobnih ukrepov za dvig donosov. Direktor elektrarne Brestanica Anton Javorič je predlagal dograditev termoelektrarne, kateri manjka dragi agregat, ki bi se izplačal že v prihodnjih desetih letih. Upravnik zadružnega posestva Leskovec Gvido Vesel je razpravljal o kmetih, ki so po vojni zelo spremenili svoj odnos do naprednih oblik v kmetijstvu. Predlagal je, da bi pri posameznikih začeli pomagati s krediti, da bi si sadovnjake in vinograde obnovili po sodobnih načelih sosedje pa jim bodo sledtii, ko se bodo prepričati o prednostih takega načina kmetovanja. Priporočil je tudi ustanovitev kmetijskih šol ob posameznih večjih kmetijskih objektih. Predsednik okrajnega odbora SZDL Krško Franc Kolar je podčrtal zlasti vprašanje kadrov, ki ga pred nas postavlja nadaljnji gospodarski razvoj. Zapostavljamo vzgojo obstoječega kadra v raznih organizacijah, ustanovah in upravnem aparatu. Sistematično je treba usmerjati šolanje kadrov za gospodarstvo in ga tudi stimulirati. To je stvar komune, osnovne skupnosti proizvajalcev, ki se bolj in bolj formira. Predlagal je, da bi gospodarski svet OLO formiral občasne oz, stalne komisije ali sekcije, ki bi se ___________ intenzivno pečale z vzgojo ka- j Formozo drov. Nadalje je govoril o druž- j ozemlje. PO SVETU _ _ , u/,tmi beni evidenci po ljudskih mno- hkrati žicah o našem upravljanju, o znanju teh ljudi m njihovi sposobnosti. Predsednik okr. gostinske zbornice Franc Černe je govoril (Nadaljevanje s 1. strani) . pih, če bo Zahod podpisal pariške sporazume o ustanovitvi Zahodnoevropske zveze in ponovni nemški oborožitvi v okviru te organizacije. Sovjetski predlog, naj bi se na hitro roko vršila vseevropska varnostna konferenca v Moskvi ali kakem drugem mestu, se je »prelevil v konferenco, ki naj rodi slej ko prej neke vrste vzhodnoevropsko obrambno zvezo, kot protiutež novi obrambni tvorbi — Zahodnoevropski zvezi — na Zahodu. Sicer se v Parizu slišijo glasovi, da bo parlament morda preložil razpravo o Zahodnoevropski obrambni zvezi. Vendar je precej jasno, da bo ta obrambna tvorba že prihodnje leto zaživela in d,a se bo postavila na noge podobna tvorba tudi na Vzhodu. Spričo nezaupanja, ki ga kažejo na obeh straneh, pa je ka,j težko verjeti, da bi se obe organizaciji v doglednem času približali druga drugi. Smo torei na pragu določenega odnosa sil, ki temelji na vojaških obveznostih. Resnica, da bosta obe organizaciji morda registrirani pri OZN kot obrambni, ne more nikogar pomiriti. Te dni, ko se je politični odbor Generalne skupščine spet lotil korejskega vprašanja, je ameriška, diplomacija naredi’a na daljnem Vzhodu nov korak, ki v nekem smislu pomeni uspeh skrajno desničarskih teženj, teženj »močne roke« v republikanski in demokratski stranki, Podpisala je vojaški sporazum s kuomintanško Formozo, ne glede na to, da so odnosi med obema kitajskima vladama zadnje mesece sila napeti. ZDA se med drugim zavezujejo, da bodo smatrale vsakršen napad na otek za napad na lastno Ta obveznost pomeni .... grožnjo pekinški vladi, naj nikar ne tvega kakršne koli osvobodile akcije proti Čang Kaj Šeku. Nikaka tajnost ni, da ima celinska Kitajska vso pravico do o nekaterih problemih gostin- I omenjenega otoka, ker je bil ves . i i .i mt i _s _ 1 X „ — »nrtt-mni rl ril 1/i1o lclrorf« 070 m — stva, kmet. tehniik Tit Dober-šelt pa je primerjal dohodke industrije in kmetijstva ter govoril o naložbah denarja za dvig kmetijstva. Podsekretar v drž. sekretari- čas sestavni del kitajskega ozemlja Prav tako ne povemo nič novega, če trdimo, da se ameriška cfotomačra žsr-di podpore desničarskih, finančnih mogotcev Can Kaj Sekovemu re- srt sMas« povabilo na koristno posvetovanje ter izrazil mnenje, da so »komunistično nevarnost« tudi na otok. Upravičeno tsfcn4* po aristni predle gi in pobode vanje ter izraz,! mnenje da so žity.- farnega dela Kitaj- Tl ^radfvo £ke z državo-matico prikrivajo z ia OLO Krško. Zbrano gradivo ld l(>šklmi »argumenti«, samo v referatih m koreferatih nudi de-elo svetovno javnost- vso podiago za nadaljnje načrt- prikaJjejo prav „radi tega no delo OLO, proti vsem Irttiča- ^ P Gšivno silo«. Ce bi torej kovanjem pozitivna m plodna k{ta)gka amada skušala iztrgati diskusija pa bo to se bolj orno- h kuom da sc )e vprašanj; socialističnega sektor-j} na daljnem vzhodu, ki je ja v našem kmetijstvu. Prav ta- u ^ tako nap0t (spomnimo ge ko pa je podčrtal vprašanje ka- samQ korejske tragedije!) sila drov in uslužbenskega aparata zaostril, Angieži priporočajo, naj OLO in občm. Nujno potrebna Formozo začasno nevtralizirali je evidenca splošnega ljudskega (tak mnenja je še nekaj dr premoženja, ki je eden izmed . .. n j. :—x:is na pogojev za dvig proivodnje v kmetijstvu, kar velja zlasti za žav) ali jo izročili Združenim narodom pod skrbništvo. Na ta na-"Uic-jo-u, -»1 naj bi zgladili upravičene površine, razdeljene z agrarno pek;ngke zahteve z ameriško tr-reformo. j doglavostjo. Toda nikjer ni jam- Zadnji dtskutant je bil ing. štev, da se bo kaj takega tudi Franček Kovačec, ki je poudaril pomen intenzivnega obdelovanja posestev in predlagal, da hi bili kmečki stroji za obdelovanje ce- gust je načel vprašanje veteri- nejši. ikrb za dvig ka1 listne stopale le naloga nos Ing. Danilo Jelenc je obrazložil nekaj načečnih vprašanj o geoloških raziskavah na terenu. Poudaril je pomen podatkov o prirodnih bogastvih, katerih zbiranje naj bi omogočal poseben fond pri OLO. Inventarizacija mineralnih bogastev in vsega ostalega je pri nas še vedno na sila začetni stopnji. Potrebne so nam geološke karte, kakršno nujno potrebuje tudi kršld okraj. Okraj je bogat na nemetalnlh surovinah ki se ponujam v eksploatacijo Mogoče je tudi ra- čunati na področju krškega okraja z izkoriščanjem nafte, kar je skupina geologov ugotovila prav te dni. Priporočil je izdelavo vrtin za namakalne namene v tistih predelih, kjer manjka vode Ing. Vlado Sega je načel vprašanje višjih hektarskih donosov, pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov in vprašanje predelovalne industrije v okraju, ki naj zaposli odvišno delovno silo s kmetij. »M- vsi imamo dolžnost, da priskočimo okraju na pomoč in sodelujemo pri vprašanju kadrov, če čutimo, da sm0 pravzaprav mi vsi okraj!« je dejal ing. Šega. Omenil je tudi borbo za racionalno porabo lesa. Ivan Videnlč, direktor Gozdnega gospodarstva Brežice, je razpravljal o stanju gozdov in povezavi gozdarstva s kmetijstvom. Menil je, da bi bilo treba pohištveno industrijo še bolj razviti, ker Ima bodočnost. Opozoril je. da naj bi v kreditni politiki prenehali z dosedanjimi načini investicij za gradnje, ki V nedeljo dopoldne je o pomenu kulturno prosvetne dejavnosti v naši družbi govorila Rozika Bohinc, predsednik Sveta za prosveto in kulturo pri OLO. Glavne misli in probleme iz njenega referata bomo objavili v prihodnji številki našega časnika. V razpravljanju po njenem referatu so sodelovali: Ivan Kolenc, predsednik LO MO Brežice; Franček Drenovec, urednik Slovenskega poročevalca; prof. Venceslav čopič, prosvetni inšpektor OLO; prof. dr. Mihajlo Rostohar, univerzitetni profesor; prof. Bogo Javornik, ravnatelj gimnazije v Brežicah; Franc Kolar, predsednik okr. odbora SZDL; Franc Novak, predsednik Trgovske zbornice Krško; Jože Hegler, direktor rudnika Krmelj; Ivan Konici j, konzervator Zavoda za spomeniško varstvo LRS, prof. Janko Jarc, ravnatelj Dolenjskega muzeja iz Novega mesta; Zvonimir Gaberšček, predsednik okr. sodišča Brežice; zvezni ljudski poslanec Janez Hribar, republiški ljudski poslanec Franc Kerin in direktor »Posavja« Rudi Clmperšek. Dasiravno je nekaj udeležen- cev posvetovanja izostalo pri nedeljskem referatu in razpravljanju o kulturnoprosvetnh problemih, je bilo zanimanje za snov ter probleme tega področja izredno veliko, razpravljanje pa zelo plodno. Pokazalo Se je, da bi bilo v gospodarstvu in njegovem razvijanju, kakor tudi v družbenem upravljanju precej manj problemov, kakor jih je, če bi vprašanju dviganja kulturne stopnje naših ljudi posvečati vsi, ne pa le prosvetni delavci, večjo skrb. Eden izmed glavnih zaključkov nedeljskega dela posvetovanja je bil, da je prosvetljevanje ljudskih množic dolžnost vseh naših Institucij, ustanov in organizacij, ki morajo v tem plemenitem prizadevanju nenehno podpirati delo poklicnih prosvetnih delavcev. * Ob zaključku posvetovanja se ie predsednik OLO Krško Tone Zupančič toplo zahvalil vsem udeležencem za navzočnost pri posvetovanju ln za plodno razpravljanje. dane pobude in številne napake, ki jih bo okrajni ljudski odbor s pridom izkoristil pri nadaljnjem delu. Pred- dogodtio. Ljudje dobrih živcev menijo, da je treba počakati in da bo že čas prinesel svoje. Vsekakor bi bilo lepo in prav, če bi prinesel pred vsem zaupanja med onimi silami, ki so ločene v obeh blokih m se teh okovov nočejo ati se ne morejo znebiti. I lagal je, da bi iniciativni odbor, k; je sklical posvetovanje, obdelal gradivo referatov, korefe-ratov in bogatega razpravljanja, ga poslal na vpogled vsem di-s-kutantom, nato pa dal v tisk. Z brošuro, ki b; jo na tak na-č;n dobili, bi seznaniti vse občine, vse šole v okraju, okrajne ustanove, vse udeležence posvetovanja, republiške ustanove itd. z dosedanjim razvojem gospodarstva ter kulturnopro-svetnega življenja v okraiu. Tako bi gradivo v celoti služilo pri formiranju komun., saj bo pokazalo bogato perspektivo nalog in ciljev, ki so pred nami. V nedeljo popoldne ie bilo uspelo posvetovanje zaključeno s skupnim kosilom, na katerem se je vsem udeležencem zahvali', za ' udeležbo in pokazani trud predsednik okr. odbora SZDL Franc Kolar, ki je med dirurim tud; želel, da ba navmmj stiki roditi za blaginjo krškega okraja in njegovih delovnih ljudi kar največ uspehov. jdprr,*j+p jn jtitaitp „POSAVSKI TEDNIK" I Senovega ipoiecafo V čast proslave Dneva republike je dramski odsek genovske Svobode naštudiral Kujun-džičevo dramo »Slepci«, s katero je minulo soboto in nedeljo nastopil. Drama je lepo uspela, kar je zasluga tako igralcev kot režiserja A. Horjaka. Referat o pomenu praznika je imela tov. Radejeva. Rezervni oficirji pododbora Senovo, k; zajema Senovo in Brestanico, s0 sklenili, da posvetijo zimski čas raznim predavanjem. V oktobru in novembru so imeli poučna predavanja, ki jih je pripravil tovariš Moljk. V decembra bodo imeli predavanje o najnovejših vojaških izkušnjah. Za zaključek svojega delovanja v letošnjem letu nameravajo prirediti akademijo v čast Dneva JLA, kjer bodo sodelovali senovski godbeniki, pevci in recitatorji. Med organizacijami, o katerih prav malo vemo, čeprav precej delajo, je tudi s en o vš ko društvo rudarskih inženirjev, in tehnikov. Skromno, skoraj neopazno deluje in rešuje strokovne naloge svojega delokroga. Letos so člani društva posebno agilni v organiziranju skupinskih ekskurzij. Obiskali so zagorske tovariše, si ogledali njihov rudnik, bili so na izletu na Mariborskem otoku in na Fali, pred kratkim pa tudi v Dugj Resi na Hrvatskem. Tudi sami so na Senovem sprejeli obiske več ekskurzij in s tovariši izmenjali strokovna mnenja. Priredili so nekaj predavanj iz stroke, tako pa mislijo delati tudi, v bodoče. TJspeb senovških nogometašev je posebno viden v zaključnem delu jesenskega tekmovanja moštev II. skupine celjske pod-zveze, v kateri je na 1. mestu Partizan Senovo, na II. Rudar iz Hrastnika, na III. Svoboda Celje in na IV. mestu Beton iz Celja. — Senovško moštvo se je v , precej močni konkurenci celjskih in zasavskih moštev plasiralo na 1. mesto. T0 dokazuje, kaj zmore čvrsta volia in požrtvovalnost mladega moštva. Naj jim bo dosežen uspeh spodbuda za nove zmage na. zelenem polju. -k Novice iz Brestanice Nov kinoprojektor so dobili v prosvetni dvorani v Brestanici. Obiskovalci kina so z njim zelo zadovoljni. Nabavili so ga v tovarni »Iskra« Kranj. Cesto Brestanica—Anže, ki je bila nujno potrebna, so pričeli letos graditi. Služila bo vasem Anže, Gorica. Raztez in Kostanj ek. Dosedanja kolovozna pot ni več uporabna, ker je bila ob neurju zelo poškodovana. Proslava Dneva republike jr bila v našem trgu na predvečer orožnika v polni dvorani telovadnega doma. Program, ki je bil pestro sestavljen, je začel domači orkester. Predsednik SKUD tov. Javorič je v uvodu pozdravil navzoče. Slavnostni govor je imel tov. Vodopivec Sodeloval je tud; moški pevski zbor in pionirski pevski zbor pod vodstvom tov. Bonove. Proslavo so zaključili z državno himno. -c FRANC ŠERBEC — najstareiši gasilec krškega okraja Na Praznik republike smo v Brestanici pokopali naj starejšega gasilca krškega okraja in najstarejšega občana Brestanice — 93-letnega Franca Šerbca. Pokojni je bil ustanovitelj prostovoljnega gasilskega društva v Rajhenburgu im edini še preostali izmed onih mož, ki so IZ BREŽIC Novo postajališče v Selah. 2e Društvo ekonomistov. V Bre- več let se govori o gradnji novega postajališča v Selah na železniški progi Brežice-Dobova. Kaže, da bo zamisel dobila konkretno obliko. Prejšnji četrtek se je se stala komisija predstavnikov državnih železnic, ljudskih odborov in množičnih organizacij, ki je pregledala-lokacijo in zbrala vse podatke za dokumentacijo gradnje. Postajališče naj bi stalo južno od obstoječe čuvajnice na prehodu ceste Brežice-Bizeljsko Novo postajališče bi skrajšalo pot do železniške zveze na 5 km okoliških vasi in naselij vse do Bistrice ob Sotli. Pri tem je treba upoštevati precejšnje število delavcev, vajencev in dijakov, ki se vsak dan vozijo na delovna in učna mesta v Videm-ICrško, Dobovo in vse tja do Zagreba Novo postajališče naj bi bilo zaradi svoje lege In bližine izhodna točka za Čateške Toplice in turistični dotok kopalcev, ki jih je v sezoni na tisoče. Pot od novega postajališča v Čateške Toplice in Krko bi potekala po novi cesti iz Zakola v Mostec in nato po novem mostu preko Save, ki ga bodo zgradili že drugo leto. Važno dejstvo :a gradnjo novega postajališča bo vsekakor predvideno pridobivanje nafte v Bu-košku m Selah. Ob zaključku dela komisije smo dobili vtis da govore vsi pogoji v korist gradnje. Gradbeni odbor čaka samo na načelno odobritev JD2, nakar bo takoj pričel s pripravami za gradnjo novega postajališča. Ureditev TT napeljave. Skozi Brežice ima pošta urejen podzemeljski te'efonsko-telegrafski kabel, ki se neha pri gimnaziji. Od tu naprej potekajo žice po drogovih, kar kvari estetski videz kostanjeve aleje in okolice. Drogovi ovirajo tudi ureditev ceste in pločnikov pred Prosvetnim domom. Predstavniki TT sekcije so ponovno izjavili, da bodo drugo leto položili kabel vse do kina in morda še do železniške postaje, kar bo vsekakor velika pridobitev za vzdrževanje naprav komunikacij in estetskega izgle-da mesta. žicah so imeli te dni ekonomisti in gospodarstveniki sestanek za ustanovitev društva ekonomistov. Predsednik LOMO tov. Ivan Kolenc je pojasnil pomen in delo novega društva ter pomembno vlogo, ki naj bi jo igralo v gospodarskem razvoju in organizaciji komune. Izvolili so iniciativni odbor, ki ga vodi tov Rihard Rosbaud in ki bo izvršil vse priprave za čimprejšnjo ustanovitev društva. T. KOSTANJEVICA Tudi kostanjevška mladina 4c že izvolila novo mladinsko vodstvo. Na predvolilnem sestanku ie razpravljala o raznih mladinskih vprašanjih, preštudirala oa je tud; članek iz Mladine: »Kaj veš o komuni?« Vodilni sestanek je bil 22 novembra Mladina je izvolila 5-člansko mladinsko vodstvo. Za predsednika je bila Izvoljena Angelca Štern, za sekretarja pa Marija Batič. Mladina je izvolila tudi dva delegata za okrajno mlad’nsko konferenco. Š F. OBVESTILO Upravni odbor DPD SVOBODA Videm - Krško obvešča vse svoje člane, da bo 17. decembra ob 18. uri v sindikalni dvorani »Celuloze« REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. Vsi člani, simpatizerji in tisti, ki se zanimajo za kulturno-pro-svetno delo v Videm-Krškem, vljudno vabljeni. Odbor pred več kakor 60 leti orali prve gasilske brazde v takratnem Rajhenburgu. Pri_ brestaniškem gasilskem društvu je sodeloval čez 50 let. Ko mu visoka starost ni več dopuščala aktivnega sodelovanja, se je navzlic temu vedno živahno zanimal za delo gasilske čete. Vse njegovo življenje je bilo do zadnjih trenutkov tesno povezano z gasilci. Vsakega, tudi najmanjšega uspeha gasilske čete, se je veselil, pozdravil je vsako tehnično pridobitev i,n pomagal z nasveti, kadar je le mogel. Ko so lan; brestaniški gasilci ob 60-letnici proštov, gasilskega društva proslavljali lepo obletnico, je bil pokojni toVariš Šerbec ves dan med njimi v gasilski uniformi Za usluge za gasilstvo je bil pok. Šerbec že v stari Jugoslaviji dvakrat odlikovan. Pred leti pa ga je Republiška gasiiska zveza LRS odlikovala za njegovo 50-letno aktivno sodelovanje z medaljo. Ob mrtvaškem odru zaslužnega gasilca je stražila častna gasilska četa v čeladah, na pogrebu pa smo videli veliko priljubljenost pokojnika med prebivalci Brestanice. Pogreba so se udeležil, tudi gasilci s Se-vega. Krškega. Vidma in Sevnice, okr. gasilsko zvezo pa je za-s.tppal njen predsednik tovariš Smodej. 2alne koračnice je igrala domača gasilska godba, moški zbor SKUD Brestanica pa je pod vodstvom tov. Mcškona zapel žaloštinki. Ko so ob povešenih treh gasilskih praporih spustili krsto v zemljo, se je od nekod oglasil gasilski rog s presunljivim »gori, gori...« Pokojnikove velike zasluge za gasilstvo je orisal ob odprtem grobu tov. 2mavc, poveljnik brestaniških gasilcev. RAZPIS Kmetijska zadruga z o. j. v Podbočju razpisuje dne 9. decembra 1954 ob 8. uri dopoldne v poslovnih prostorih KZ Podbočje licitacijo pleskarskih in soboslikarskih del v zadružnem domu Vse informacije v upravi KZ Ustanovljeno je komunalno podjetje REMONT V petek, 26. nov. 1954, je bila 21. redna seja LOMO Videm —Krško. Ko so pregledali uresničenje sklepov zadnje seje, ki so v celoti izvršeni, je predsednik Jože Kukovičič poročal o zadnji seji sveta za gospodarstvo pri LOMO. Odborniki so nato v nadaljevanju dnevnega reda sprejeli več sklepov, Iti jih je predlagal gospodarski svet. Ustanovljeno bo novo gostinsko podjetje v Kolodvorski ulici, za investicijski kredit v znesku 1,500.000 pa bo LOMO zaprosil OLO Krško. Za tak kredit v višini 810.000 din bodo zaprosili tudi za podjetje »Gostilna«. Da bi LOMO imel točen pregled dela vseh mestnih podjetij, bodo morala ta predložiti letne bilance. Ker je OLO opozoril na dejavnost komunalne uprave, ki se je doslej pečala deloma tudi s proizvodnjo, ie bil sprejet sklep o ustanovitvi novega komunalnega podjetja »REMONT«. Podjetje bo popravljalo stanovanjske hiše in poslopja, opravljalo vsa remontna dela, gradilo, popravljalo in vzdrževalo vse komunalne naprave, napravljalo pesek in lomljenec za občinske ceste ter prevažalo pesek, gramoz in kamenje za občinske ceste in pota. Za poslovodjo novega podjetja je bil imenovan Branko Voglar. Da bi v mestu čimprej dobili načrt kanalizacije, so bile opravljene nekatere dodatne meritve. Na seji so nato rešili več prošenj za podpore, razne personalne zadeve, dopolnili so računsko komisijo, tov. Mile Pleterski pa je odbornike seznanil z zatiranjem sadnih škodljivcev in s krompirjevim rakom. Sklenili so, da bodo do 15. decembra odborniki pregledali krompir pri kmetovalcih svojih vasi. Ke pozabile, da bo... februarja 1955 nagradno žrebanje za vse stare in nove naročnike POSAVSKEGA TEDNIKA. Prva nagrada: RADIO APARAT — vreden 45.000 din. Druga nagrada: ŽENSKO KOLO — vredno 34.000 din. Ostale nagrade: sobna hrastova garnitura — plug — prašič — bakrena trtna škropilnica — 7 ton premoga — kuhinjska miza — 2prmdrv— 2 kg čokolade po izbiri — 8 steki, likerja — ženski, moški in otroški volneni puloverji — izbrane knjige itd. Dosedanjim nagradam, ki so jih deloma podarila naslednja naša znana podjetja: Mizarska produktivna zadruga Sevnica — ZTP Posavje Brežice — Rudnik Krmelj — Rudnik Senovo — Tovarna pohištva Brežice — Gozdno gospodarstvo Brežice — Tovarna čokolade in likerjev Brestanica in Pletiinica v Dobovi smo priključili še dve nagradi: 2-krat po 12 steklenic izbranega sortnega vina, ki jih prispeva za naše novoletno nagradno žrebanje znano podjetje: »VINO« BREŽICE. Vsem podjetjem, ki so razumela pomen novoletne akcije za razširitev domačega časnika, iskrena hvala! NE POZABITE: edini pogoj za udeležbo v novoletnem nagradnem žrebanju je poravnana letošnja naročnina, do 31. januarja 1955 pa mora naročnik, lci hoče sodelovati v žrebanju, poravnati bodisi celoletno ali polletno naročnino za leto 1955. v SKUPNA VREDNOST NAGRAD — 200.000 dinarjev. V žrebanju bodo sodelovali samo naši redni naročniki, ki dobivajo Posavski tednik p® pošti na svoj naslov. Ne pozabite, da vam jamči poravnana naročnina tudi brezplačno nezgodno zavarovanje pri DOZ Krško. Uredništvo in uprava Odkar obstala rudnik na Senovem, še ni bilo nikoli toliko povpraševanja po premogu Tri tisoč ton masti in šest sto ton margarine je nabavljenih v inozemstvu po obvestilih iz zvezne uprave za prehrano Naročene količine masti in margarine so že prispele na naš trg, manjše količine pa bodo prve dni decembra. Preskrba z maščobo je s tem zagotovljena, posebno še, ker že prihajajo na trg tudi prve količine domače masti. Pretekli teden je imel delavski svet rudnika Senovo redno zasedanje, katerega so se udeležili skoraj vsi člani. Zanimanje za delavsko samoupravljanje narašča; to je pokazalo tudi sodelovanje na zasedanju. Iz poročila o delovanju upravnega odbora in uprave podjetja je bilo razvidno, da delo pravilno poteka in da je usmerjeno zlasti v večjo proizvodnjo zadnjih mesecev. Proizvodnja se je dvignila tudi z nedeljskim obratovanjem, vendar je povpraševanje kupcev po premogu tolikšno, da ga ne pomnijo v zgodovini rudnika. — Iz finančnega poročila, ki ga je podal tov. Pušnik, se je članstvo DS prepričalo. da se v podjetju skrbno gospodari. Rudnik Senovo je S seje okrajnega odbora RK V petek, 26. novembra, je bila v Krškem seja okrajnega odbora Rdečega križa. Seji je predsedoval dr. Rcjina. k-; je za uvod poročal o zdravstvenih tečajih ženske vaške mladine. 34 tečajev obiskuje 968 mladink letnikov 1936-37. Zaradi objektivnih težav so edino le na Zdolah in Vel. Trnu odložili tečaj za en mesec. Drugod pa se tečaji že vršijo in so uspešni. Vodje tečajev so v g’avnem učitelji oziroma učiteljice, vso pomoč pa nudijo tečajem tudi zdravstven; delavci. Za mladinke, ki zaradi oddaljenosti od šol ne morejo obiskovati tečajev, bo OORK organiziral tečaj internatskega tipa, k; bo v Krškem. Tak tečaj bodo organizirali tudi v Podbočju. Dr. Rojana je nato poročal o raznih težavah, ki ovirajo uspešno dele tečajev. Tako na primer nimajo dovolj zavojnega materiala da bi lahko imeli razne praktične vaje. Okrajni odbor RK je že naročil zavojni material, tako da bo tudi ta pomanjkljivost kmalu odpravljena. Vodje tečajev imajo v glavnem razumevanje za delo. So tudi primeri, kio nekateri ljudje ne dovolijo svojim go-rood-Vijckim pomočnicam da bi obiskovale te koristne tečaje. Po poročilu predsednika o tečajih s,0 prisotni člani odbora sklepali o nabavi umivalnikov za osnovne šole v siromašnejših krajih. Za ta namen so namenili 15 tisoč dinarjev iz ‘blagajne okraj, odbora RK, Potem so člani razpravljali še o malih asanacijah vodoskrb-nih objektov. Prihodnje leto bodo poskrbel-; za male asana-cije vseh vodoskrbnih objektov ob avtostradi. RK bo prispevali tudi k temu, da se bo spremenilo lice gospodarstev ob avtostradi (ureditev gnojnic in podobno). Okrajni odbor Rdečega križa ie razdelil približno 900 kg mleka v prahu šolskim mlečnim kuhinjam. Sedaj upa, da bo še prejel precejšnje količine mle- (Nadaljevanje na 4. strani) pristopil k Združenju slovenskih premogovnikov, ki je bilo pred nedavnim ustanovljeno. Poleg strokovnih uslug bo nudilo Združenje tudi siceršnje usluge, tako pri nabavi raznega materiala, opreme, pri projektiranju itd. Za Teden otroka je rudnik prispeval pol milijona dinarjev za sklad za zaščito otrok v Krškem, s čimer je dal spodbudo ostalim podjetjem v okraju, da so prispevala primerne denarne zneske v ta sklad. Z nedeljskim delom bodo tudi naprej skrbeli za večjo proizvodnjo. Znižati pa bo treba porabo materiala in z njim kar najbolj varčevati. Zadnje mesece je poraba materiala, posebno lesa, precej večja, kar občutno bremen; materialne stroške podjetja. Največ so na zasedanju razpravljali o uvedbi novega načina progresivnega nagrajevanja, ki naj bi ga uvedli. Sklenili so, da bodo uvedli za dela na odkopu, na pripravi premoga in jalovine ter pri tesarjenju na vzdrževalnih delih premije. Način premiranja je poljudno obrazložil navzočim članom glavni inženir podjetja Tone Koželj. Vsi so se strinjali z mnenjem, da bo nov način nagrajevanja ugodno vplival na povečanje storitev, hkrati pa tudi na dvig zaslužkov, kar bo v korist skupnosti in posameznikov. V novem načinu premiranja bo zajeto tudi tehnično in nadzorno osebje rudnika. Povečanje proizvodnje in varčevanje materiala bo upoštevano pri nagrajevanju tega osebja, pri nezgodah oz. težkih nesrečah pa bo udeležba pri tem dobičku zmanjšana oz. bo sploh odpadla. Premije bodo uvedli tudi pri dovozu in odvozu v jaških in pri motoristih. -k Pojasnilo Nafla v okolic Brež;c? V neposredni okolici Brežic v Vrbini, Mostecu in Bukošek-Sela domnevajo geologi bogata ležišča nafte. Pred dnevi je ekipa strokovnjakov iz Zagreba in Ljubljane zaključila raziskovanja v vasi Bukošek in ugotovila že v globini 35 metrov vse znake za ležišča nafte. Sedaj so v teku Priprave za tehnično ekipo iz Lendave, ki bo takoj pričela z vrtanjem. Geologi menijo, da so na tem mestu ih v smeri Dobrave in Kapele ogromne količine kvalitetne nafte. Mnenja so tudi, da bo treba vrtati okrog 1800 m globoko, da bodo prišli do »belega premoga«. Prebivalstvo z zanimanjem sledi pripravam in pričakuje od naftnih polj velike koristi, tako s koriščenjem svetilnega plina in za splošen dvig gospodarske moči brežiške komune. Sadjarji - listje je odpadlo! Sadjarji — zdaj je nastopil vaš časi Sadno drevje vas letos ni razveselilo, toda temu niste krivi vi, temveč vreme, ki se je letos hudomušno igralo iz vsemi kmetovalci, posebno pa še s sadjarji in vinogradniki. Ta prazna letina naj vas ne vodi v malodušje, češ prihodnje leto bo mogoče prav tako ali pa še slabše. Nevarnost, ki drevje, še ni stanica, KZ Bizeljsko in KZ Raka. Najslabše so bile KZ Veliki Trn, KZ Čatež, KZ Krška vas in KZ Tržišče. Sicer zdaj ni naš namen, da bi grajali in hvalili, temveč da pomagamo vsem. ki hočejo in ne znajo. Takšnih sadjarjev je dovolj. Preden boste drevje poškropili, ga temeljito očistite: ___ odstranite preži na vaše vse suhe veje. razredčite prego-odstranjena. S tem, j ste krone odrežite rakave veje, bilo sadja, ameriški kapar j postrgajte mah in lišaj Sele po- ja. Drevo mora biti temeljito i Ijenje in pomagali, da bo po-oprano — od vrha do debetnega j škropljenega več sadnega drevja, vratu — prav vse veje. Če bodo Škropilnic sicer še vedno primanjkuje, toda z dobro voljo se da dosti napraviti. Izkoristiti je treba vsak primeren dan, zdaj ko je listje odpadlo. vratu škropile škropilne ekipe, ki jih organizirajo kmetijske zadruge, : tedaj pomagajte škropilcem in jih tako obenem tudi kontroli- j ra j te. S tem boste pocenili škrop- j Mile Pleterski 25. 9. 1954 smo v našem tedniku poročali, da je na žegna-nju blizu Kostanjevice prodajalo podjetje »Vino« Brežice brezalkoholne pijače. Podatke o tem nam je dal član okrajne trgovinske inšpekcije. Sele 24. novembra 1954 pa nam podjetje »Vino« Brežice z dopisom št. 2825/IS-ŠZ sporoča, da je te pijače prodajal Ivan Spiler, M oa nima v tem pogledu s podjetjem »Vino« nič skupnega. Popravljamo omenjeno vest in sppročamo, da je brezalkoholne pijače prodajal Ivan Spiler. Uredništvo da ni še ni prenehal biti gost vašega : tem greste lahko nad kaparja, I r) K J-) 7. a tri i n« iroz> Im« /-t o L t rt 1 - — _ v* sadovnjaka Zato vložimo vse sile, da kaparja zatremo, ker je to mogoče, kot so nam dokazali že mnogi sadjarji iz drugih držav, pa tudi iz naše Štajerske. Lansko leto je škropilna akcija kar dobro potekala in je bilo poškropljenih približno 70 tisoč sadnih dreves. Toda, to je približno ena četrtina vsega sadnega drevja v našem okraju Nekatere zadruge in občine so se z vso vnemo lotile težavne naloge Se vedno so cele vasi. kjer sadno drevje še ni bilo nikdar poškropljeno. V največji meri so v tem uspele sledeče kmetijske zadruge: K7 Dovško in občina Senovo, KZ Sevnica, KZ Brežice, KZ Bre- ker ga boste laže uničili na očiščenem drevesu kot na neočiščenem. Škropivo Rumesan vam je gotovo že znano. Zato le segajte po njem. Je stoodstotno učinkovito in kar je najbolj važno — cenejše je Okrajni ljudski odbor Krško je škropivo registriral in znižal kupno ceno od 80 na 40 dinarjev Za kilogram. S to pomočjo so na okraju hoteli doka zati, da se zavedajo nevarnosti kaparjg in da želijo, da bi bilo sadno drevje v celoti poškropljeno. Ko boste škrooili, polagajte največ skrbi kvaliteti dela! Ni vseeno, kako škropite Površnost se vedno maščuje In prav tako je pri škropljenju sadnega drev- Čestitkam ob našem velikem prazniku 29. novembru — Dnevu republike se pridružuje tudi kolektiv 03zd::oga gospodarstva Brežice Vsem našim poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom In vsem graditeljem socializma želimo pri skupnih naporih novih uspehov in zmag v prizadevanjih za našo lepšo bodočnost in srečno socialistično domovino. Sm venski izselienški koledar 1955 Slovenska izseljenska matica je v novembru razposlala slovenskim rojakom po vsem svetu Izseljenski koledar za leto 1955. Lanski koledar si je pridobil med Slovenci v tujini mnogo prijateljev in je svojo nalogo — rodoljubne povezave med rojaki in rojstno domovino — v polni meri izpolnil. Naši rojaki najdejo v njem v besedi in sliki mnogo lepega in zanimivega iz njihove rojstne domovine Slovenije. Nemajhno pozornost in odobravanje pa je vzbudil koledar tudi pri nas doma med onimi, ki se zanimajo za zgodovino slovenskega izseljenstva, saj se v njem od leta do leta zbirajo važni zgodovinski, kulturni in politični dogodki slovenskih naselbin iz vsega sveta. Koledar pa je zanimivo in prijetno čtivo tudi za vse one, ki imajo svojce in znance v tujini. Koledar za leto 1955 je precej obsežnejši od lanskega. Poleg običajnega koledarskega dela, ki je opremljen z izvirnimi ilustracijami slovenskega umetnika Posavski orkester je pred kratk im nastopil v Dobovi in Brestanici. Na sliki — orkester z mešanim zborom brežiške gimnazije ob otvoritvi dvorane v Prosvetnem domu Nov te iiai Politične so!o S9 bo pričel *v februarju 1955 Nov petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS se bo ponovno pričel 1. februarja 1955. Šola je namenjena predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu. Interesenti naj osebno napišejo prijave z vsemi osebnimi podatld, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi ter višini mesečnih prejemkov. Prijave bomo prejemali do 31. decembra 1954. Interesenti naj jih pošljejo ne naslov: Politična šola pri CK ZKS, Parmova 31, II. trakt, telefon 23-981, interurban 206. Slušateljem bo za čas študija zagotovljena štipendija, gojencem izven Ljubljane pa tudi bivanje v internatu Politične šole. Podrobnejše informacije se dobijo pri upravi Politične šole in na okrajnih komitejih ZKS svojegčf okraja. Šola nudi temeljno znanje iz osnov znanstvenega socializma in politične, ekonomije, ki omogoča absolventom nadaljnji samostojni študij naših političnih in gospodarskih vprašanj, zlasti pa jih usposablja za globlje razumevanje aktualnih družbeno gospodarskih problemov v zvezi z nastajanjem komune. TROiČftl IN ČETVORČKI | Toneta Kralja, opisuje nekako polovica knjige življenje ljudi v novi Jugoslaviji, v drugi polovici knjge pa pišejo rojaki sami o \ življenju slovenskega izseljenca v svetu. Iz ZDA in Kanade je v koledarju objavljenih devet zanimivih odlomkov iz življenja Slovencev, ki so se naselili v državah Illinois, Ohio, Michigan in Pennsylvanija. Daljši članek opisuje življenje kanadskih Slovencev v letih narodnoosvobodilne borbe. Dva vidna predstavnika Slovencev v Argentini opisujeta v koledarju gospodarsko in kulturno življenje Slovencev v Argentini. Od Slovencev, ki žive v evropskih državah, so v koledarju za leto 1955 zajeti oni v Holandiji, iz Giraumonta v Franciji, v/esl-falski Slovenci in pa Beneški Slovenci, ki žive v Belgiji. Koledar poživlja okoli 170 fotografij iz Slovenije in iz krajev, kjer žive naši izseljeni rojaki. Deset strani je v koledarju namenjenih tudi mlademu rodu. To gradivo bodo naši rojaki lahko uporabili na prireditvah, kjer nastopa slovenska mladina. Vrednost koledarju povečujejo tudi zanimivi članki o slovenskih manjšinah v Avstriji, na Madžarskem In v Italiii. opremljeni z lepimi totogratijami iz teh krajev. Koledar toplo priporočamo vsem onim, kr imajo sorodnike In znance v tujini, da Hm ga pošljejo za novoletno darilo M. S. S seje okrajnega odbora Rdečega križa (Nadaljevanje s 3. strani) ka v prahu, ki ga bo takoj razdelil mlečnim kuhinjam. Ko so razpravljali o novoustanovljeni Komisiji za borbo proti tuberkulozi, so menili, da bi ta komisija morala Imeti večje pristojnosti. Odločati bi namreč morala tudi o raznih stanovanjskih vprašanjih, socialni pomoči in podobno. V Tednu Rdečega križa so bile prireditve v Krškem, Brežicah in na Bizeljskem. Akcija za zbiranje prostovoljnih prispevkov ni najbolje uspela, toda ne toliko zaradi tega. da ljudje ne bi bili pripravljeni pomagati svojemu bližnjemu temveč zato, ker tisti, ki so bili zadolženi pr1 zbiranju prispevkov niso dobro naredili svoje naloge. V Šentjanžu n. pr. kjer so se zavedali te častne naloge so zbrali približno 5000 dinarjev, v Krškem pa le 2800 din. -n c »Primorske novice« so prejšnji teden poročale, da je Marija Urbas iz Slive pri Uncu v postojnskem okraju 8. novembra rodila v postojnski porodnišnici 3 lepo razvite deklice. Pied tem je rodila 3 fantke in vsakokrat si je želela hčerke. Ta želja se j: je zdaj obilno izpolnila Mati in trojčke so zdrave. »Slovenski vestnik« pa je pred dnevi poročal, da je neka 32'let-na žena v Birminghamu na Angleškem, mati že šesterih otrok, med temi dveh parov dvojčkov, nedavno porodila trojčke, dva fantka in eno deklico. Neka mati v Palestini pa je porodila če- Churchillov rekord Med različnimi rekordi, ki jih je čedalje več, je treba omeniti tudi rekord britanskega ministrskega predsednika. Churchillu pripisujejo namreč rekord v honorarjih. Za izdajo svojih »Spominov« in ostalih del je namreč dobil več denarja kot marsikateri svetovno znan pisatelj. z.e samo njegovi spomini, objavljeni v okoli 2 milijona zvezkih, so mu prinesli približno milijon funtov šterlingov. tvorčke, in sicer vse štiri dečke. Iz podatkov Zdravstvene organizacije pri OZN je razvidno, da pride v vseh deželah na svetu povprečno na 80 novorojenčkov 1 par dvojčkov. Trojčki pridejo na 6400 rojstev četverčki pa šele na 512.000 novorojenčkov. Lani je bilo na svetu rojenih 50 petorčkov, bili so štirje primeri šestorčkov in celo en primer sed-morčkov. Poraba mleka po svetu Iz podatkov povprečne porabe mleka na osebo po svetu je razvidno, da popije prebivalec Fin-; ske na leto 274 litrov mleka ali , tri četrt litra na dan. Na Norve-j škem pride na prebivalca povprečno 250 litrov mleka na leto, v Švici 235 ng Nizozemskem 197 1, na Švedskem 2351, na Danskem po 179 1, v Angliji 158 1, v Avstriji 146 l v Nemčiji 110 1, na Francoskem po 100 1, v Italiji 49 1, itd. Jugoslavija je po porabi mleka med zadnjimi deže-: lami na svetu, kar za zdravstveno stanje naših narodov ni ravno najboljše spričevalo. Po ocenitvah v nekaterih mestih porabijo j pri nas povprečno po 0,2 litra mleka na osebo na dan PARTIZAN (Brežice) — »BRATSTVO« (Savski Marof) 4:3 Nogometaši iz Brežic so na praznik 29. november sprejeli v goste nogometaše iz Savskega Marofa. Domačini so nastopili v spremenjeni postavi. Gledalci so zadovoljni zapuščali igrišče in s; tako lepih iger še želijo. 28. 11. 1954 so Brežičani igrali v Savskem Marofu ter premagali tamkajšnje igralce prav tako z rezultatom 4:3. Slavko Cater BreiišM slrelsl se oglaša o Delo strelske družine »Stanko Černelič« v Brežicah, ki je v vročih poletnih mesecih zastalo, se je spet razživelo. Lepi jesenski dnevi so zvabili strelce na strelišče na Čatežu, kjer so se v nedeljo 24. oktobra pomerili strelci iz družin Celuloze in Pionirja na Vidmu, iz Sevnice in Krmelja, ki jih je SD iz Brežic povabila na tekmovanje v počastitev brežiškega občinskega praznika. Na tekmovanje so bile povabljene tudi druge strelske družine iz okraja, a niso poslale svojih zastopnikov. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je bilo ob sodelovanju članov Strelskega okrožja zadovollivo izvedeno. Tu se je i prav lepo pokazala sposobnost ; strelcev posameznih družin. Največ krogov, 325 je imela eki-: pa družine »Celuloze« iz Vidma, i čeprav je namesto petih štela S samo štiri strelce. V našem i okraju ima ta strelska družina ; najboljše strelce. Le malo slabša j s 321 krogi se je na drugo me-! sto plasirala ekipa »Pionirja«, takoj za to pa ekipa domače strelske družine s 311 krogi. Ekipa SD Sevnica in Krmelja sta se, prva s 164 krogi in druga s 111 krogi pokazali precei šibkejši. Med posameznimi strelci So dosegli najboljše rezultate: Krošelj Pavel (Celuloza) 92 krogov, Zalokar Pavel (Celuloza) 87 krogov in Kemperle Jože (Pionir) 87 krogov. Med domačimi strelci se je pokazal najsposobnejši Oršanič Oto, ki je dosegel 77 krogov. Drugi, mlajši strelci v Brežicah, mu še niso kos. Za priznanje uspeha so pr-voplasiirane ekipe in strelci prejeli lične diplome. Za strelski šport le pri nas še vedno premalo zanimanja, čeprav tisti, ki ga goji, nima posebnih stroškov, pač pa lepo in zdravo zabavo ter praktične koristi. Delovanje strelske družine v Brežicah se je letos poživilo. Največja ovira za uspešnejše delo pa je pomanjkanje sredstev za ureditev strelišča in nabavo kvalitetnega orožja, kar bi mnogo doprineslo h gojitvi tega športa. Za z’"msko sezono, kj se naglo približuje, nameravajo v Brežicah kupit; vsaj eno zračno puško za sobno streljanje. Dv. Smrtna nesreča V soboto popoldne, 27. novembra, je motorist A. L. iz Brežic podrl 78-letno Ano Pečnik iz Bizeljskega, ki je po prevozu v brežiško bolnišnico umrla. Mal okropii KAJ BI IZBIRAL? Tako pred petdesetimi leti je bilo. Z dežele je prišel v mesto podjeten zakonski par. V domači vasi je videl že več diletantskih iger, pa se je bil navdušil za gledališče. Zato so tudi v mestu vzbudili njuno pozornost pisarn gledališki lepaki, ki so vabili o Talijin hram. Prečilala sta vse cd kraja do konca. Ustavila sta se pri cenah. L prostor: en goldinar II. prostor: 75 krajcarjev III. prostor: eno krono stojišče: 60 vinarjev Program: 20 vinarjev »Veš kaj, žena, kdo bi izbiral! Kar na program pojdiva!s se je odločil brumni zakonec. Okrajna volilna komisija v Krškem, po III. odstavku 63. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov RAZGLAŠA volišča za volitve odbornikov Okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Krško, za volilno enoto štev. 11 in 29, ki bodo dne 12. decembra 1954. Za volilno enoto št. 11 občinskega Ljudskega odbora Boštanj: na volišču št. 1, ki bo v prostorih občinskega ljudskega odbora Boštanj, bodo glasoval: volivci iz Boštanja; na volišču št. 2, ki bo v Kompoljah št. 20 pri Francu Pieviju, bodo glasoval; volivci iz Kompolj; na volišču št. 3, ld bo v Smarčni štev. 7 pri Francu Možicu bodo glasovali volivci iz Šmarčne; na volišču št. 4, ki bo v Vrtovcu štev. 32 pri Vinku Kram-prešku. bod0 glasoval; volivci iz Vitovca: na volišču št. 5, ki bo v Vrhu štev. 35 pri Stanku Androjni. bodo glasovali volivci iz Vrha; na volišču št. 6, ki bo v gostilni Franca Žužka na Okiču bodo glasovali volivci iz O kiča. Za volilno enoto štev. 11 Ljudskega odbora mestne občine Kostanjevica: na volišču št. 1, ki bo v Ostercu štev. 3 pri Antonu Sintiču, bodo glasovali volivci iz Ošterca, Do'šč in Avguštin; na volišču št. 2, ki bo v Čemeč; vasi štev 10 pri osnovni šoli, bodo glasoval; volivci iz Čemeče vasi, Črešnjevca. Vrbja in Vrtače; na volišču št. 3. ki bo v Prošnji vasi štev. 7 pri Janezu Pe-tretiču. bodo glasovali volivci iz Prušnje vasi, Frluge, Gradnja in Mladja. Okrajna voVlna komisija Tečaj esperanta | Z dopisnim tečajem se hitro' naučite esperanta. Prvo lekcijo. pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. OBJAVA Obveščamo vse knjižnice in ljubitelje lepe knjige, da dajemo na vse leposlovne knjige od 5. do 28. decembra letos 30*Vo popust. Izkoristite ugodno priložnost! Knjigarna in papirnica Brežice GLEDALIŠČE SKUD Lojze Košak, Kostanjevica na Krki: Nedelja, 5. dec. 1954 ob 15. uri: Bratko Kreft : Celjski grofje. Sobota, 11. dec 1954 ob 20. uri: Benelli-Gradnik: Ljubezen treh kraljev (gostovanje v Črnomlju). Predprodaja vstopnic in gledaliških listov v trafiki Pavlenč. KINO BREŽICE 4.—5. decembra ameriški lju-bavni film: »V senci sovraštva« FN 41. 7. —8. decembra premiera francoskega zgodovinskega filma: »Jean Valjean«. KINO KRŠKO 4.—5. decembra argentinski film: »Onečaščena«. 8. —9. decembra ameriški film: »Proti vsem zastavam« (barvni). KINO SEVNICA 4.—5. decembra ameriški barv. film: »Kapitan Horatio«, KINO KOSTANJEVICA 4.—5. decembra avstrijski zabavni film: »Dvomi svetnik Geiger«. SEJMI V okraju Krško: 6. decembra v Sevnici. V okraju Celje: 6. decembra v Polju ob Sotli; 8. decembra v Kozjem; 10. decembra v Šentjurju pri Celju. MALI OGLASI HIŠO SADOVNJAK IN VINOGRAD na Sromljah prodam. Vprašajte piri Grubiču, Lenart — Brežice. ESPERANTO se hitro naučite z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. POSESTVO Z VSEM INVENTARJEM predam ipo nizki ceni. Ponudbe pod »Lepa prilika«. 58-LETNI VDOVEC IŠČE GOSPODINJO na malo posestvo. Prednost imajo upokojenke. Nastop takoj, najkasneje do 1. januarja 1955. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM PAR LEPIH VOLOV za par mladih kobil ali konj. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe išče veččlanska družina. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok« pošljite na upfrvo Posavskega tednika. PRODAM NOVO HIŠO s kletjo in gospodarskim poslopjem 5 minut od postaje Litana. Cena po dogovoru. Omerzu Jože, Vrbinska vas 19, Videm - Krško 3. Sodobno reševanje Komisija za razpis mesta direktorja podjetja »Agroser-vis« v Brežicah RAZPISUJE po členu 89. in 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ številka 51-53) mest© direktor!« PODJETJA »AGROSERVIS« V BREŽICAH Pogoj: Strojni tehnik z vsaj 5-letno prakso ali mehanični mojster z vsaj 10-letno prakso ter sposobnostjo samostojnega vodstva podjetja. — Pravilno kolkovane prošnje pošljite na naslov: Tajništvo za gospodarstvo OLO Krško najkasneje do 8. decembra 1954. 2 > ANTON INGOLIČ: SONČNA REBER Večkrat je sklenil, da zaupa Neži, kako je živel v Nemčiji, da ji pove, kakšna je bila vdova, pri kateri je najdalje služil in kakšno delo je opravljal pri njej; čutil je, da bi mu bilo potem laže, vendar tega ni storil. Ali si je v zadnjem trenutku sam premislil ali pa je Neža, ko je začel govoriti o svojih nemških službah, nenadoma speljala po- ležal jesen in zimo v bolnišnici, je poklica] Tevža. Poleg kupnine se je Tevž zavezal, da mu bo dajal vsako jesen do smrti polov-njak vina. Tako sta končno le zagospodarila na Klopcah. Toda dolg. Z delom so se bolj in bolj *el?ai sta bila že v letih in mo-zakopali v zemljo. Ko so na je- ' ra a s*a mlsl’ti na to, da jih bo-sen začeli pospravljati prve pri- 1 ,p.reda!a kojzu in Strgarjevi delke, niso videli ničesar druge- | .ckl 'z Gabernika. kamor je ga več kot Klopce. Njihovo srečo ! Lotz prav tisti čas začel zahajati, je kalil le vinograd, ki ni vnrol Dolgo sta oklevala, Lojz sc je poročil, rodil se mu je prvi je kalil le vinograd, ki ni zorel njim, marveč Petanu. Na dan tr- . ‘.uul1 »e mu gatve se Tevž sploh ni pokazal hotro« Lizika, šele tedaj sta trgačem, toda poiskala ga je P e-tanka. »S Petanom nisem zadela ter- govor drugam, kakor da se boji j ne,« mu je dejala brez očitka, njegovih izpovedi prav tako kot j »kmetijo pa sem si le rešila. To O 1 Q \Tnr- ir»«A/4n 1. a 1 i I: TA — on sam. »Kaj bi izgubljala besede o tem,« ga je navadno zavrnila, »kar je bi'o, je bilo Zclai :mava druge skrbi. Kaj misliš kje bi letos posadila koruzo?« Preveč so ga težili spomini, da bi bj v teh in podobnih Nežinih besedah videl kaj drugega kot njeno vročo željo in trdno volio, da 'čimprei pozabi na tiste težke čase. ko je sama z Loizkom životarila tam spodaj ob Sotli. Ko se je odprlo delo. pa ni bilo več časa ra rarmiš1 janje. Vsi tr'i? so morali pošteno nliuniti v roke da sp ooravili delo sami. s?* "a tv b:1o misliti do- kler bo .ležal na Klopcah tolikšen pa je več vredno kot trije Petani.« Petan je šele sredi dopoldneva : pr'štorkljal močno okajen .gor k i hiši. j ^ »Noge me nosijo zmerom slabše,« je potožil. »Sploh ni več tako, kot je bilo včasih.« 1 Drugega ni rekel, vendar je Tevž vedel dovolj. »Ne bo miru, dokler ne dobiva še vinograda,« je rekel Neži. ko so na večer Petanovi odpeliali v velikih kadeh obrano grozdje. Minila so leta in leta garanja in prtrgovanja. toda Klopce so HI e še vedno brez vinograda. Se!" ko se ie Petan peke trgatve v vinogradu hudo pobil in pre- »Dedek. lačna sem, lačna!« Osojnik si je potegnil z roko preko oči. »Dedek, ali ste gluhi?« se je zasmejala Anica. »Gluh zakai gluh?« se je OsoiriV razhudil. »Kličem vas pa nič ne slišite . « »Kaj bi rada?« »Lačna sem Tudi Tinček bi rad jedel.« Spravili so se z voza in posedli v travo. Otroci so s slastjo, grizli suh kruh. ki jim ga ie Osojnik namazal z mezno. Povrhu je vsak dobil še kocko sladkorja. Ko so se hoteli spet odpraviti dalje, je pristopil k vozu ruski vojak neprijaznega obraza in zgrabil konja za uzdo. »Kaj je?« je vprašal Osojnik nejevoljno. »Konja boš dal, starec,« je za-klizal vojak oblastno. »To je vo-jaška roba, to je vojni plen. He, Fjodor, pridi!« Z voza, ki je malo prej obstal nekaj korakov stran in v katerega je bila vprežena Osojnikovemu kljusetu podobna mrha, je skočil majhen čokat vojak z nasršenimi obrvmi ip še neprijaz-nejšim obrazom »Dober bo!« je zaklical le-ta m segel po vajetih. »Vendar mi ga ne bosta vzela?« je ogorčeno zaklical Osojnik. »Peljemo se domov v Jugoslavijo! Glejta, otroke imami« Vojaka sta popustila; ali ju je presenetilo, da je starec govoril tako dobro rusko, ali pa ju je zadržal pogled na otroke, ki so se stisnili k starcu in ju preplašeno gledali. A to je trajalo le nekaj trenutkov. 2e je čokati vojak zgrabil spet za vajeti in zaklical: »Vam se ne mudi, mi pa smo vojska. Vojska je prva.« Osojnik je sprevidel, da zares lahko izgubi konja. »Čujta, državljana,« je zaprosil, »pustita konja, pustita ga! Rus, dober človek, mi ga je dal, nisem ga sam vzel. Čakajta, čakajta!« »Rus ga je dal, Rus ga bo vzel,« se je zasmejal čokati in surovo strgal Osojniku vajeti iz rok. »Ali sta človeka ali nista?« »Umakni se starec!« ie grozil Osojniku prvi vojak, ki je medtem odpel konja. Ker se Osojnik ni takoj umaknil, ga je čokati sunil, da se je opotekel s ceste in zvrnil v obcestni jarek Preden se je spravil spet na noge. sta vojaka konja že pre-pregla, skočila na voz in pognala. »Razbojnika, razbojnika!« je Osojnik kričal z onemoglim glasom za vozom, ki se je naglo oddaljeval. Otroci pa so bridko zaiokali. »Razbojnika, razbojnika!« je ' ponavljal Osojnik, ozirajoč se na vse strani, toda zanj in za njegov otroški drobiž se ni nihče i zmenil j »Ne jočite!« se je slednjič j obrnil k otrokom »Nekako se j bomo že preriti naprej. Dva konja sem ulovil, pa bom še tretje-j ga.« Tako je tolažil sebe in j otroke čeprav že dva dni ni videl prostega konja »No tule res j ni primerne mrhe, a našli jo bomo Otroci, kar na voz!« Posad’1 je na voz najprej Anico, potem pa še Tinčka. »Tako! Dokler ne \ najdemo pomočnika, se bom sam ■ vpregel. Lizika, ti na se upri zadri v voz! No. poizkusiva!« . Voz se je zares premaknil. * »Gre. Anica. gre!« se je razveselila »Do prve vasi bo šlo,« je Osojnik zaklical spodbudnico. »Če ne prej, tam bova dobila pomoč . .. « Starca je kmalu začel oblivati znoj, deklici pa so tudi naglo pohajale moči. Voz je lezel, lezel, dokler ni na prvi neznatni strmini obstal. »Ne bo šlo, ne bo,« je spoznal Osojnik. »Prevelik in pretežak je za naju,« se je žalostno nasmehnil Liziki ki je bila tudi razočarana. »Ustavimo kak avtomobil!« je predložVa Lizika čez čas. »Poprosimo, da nas vzame s seboj! Tegale, dedek!« V diru sta se približevala dva kamiona. Kolikor je bilo mogoče videti, je bilo na prvem še prostora. Osojnik je stopil korak od voza in dvignil desrico toda kamiona sta z nezmanjšano hitrostjo zdrčala mimo. »Ne bo druge pomoči,« je uvidel Osojnik »kakor da počakamo na dobre ljudi, ki nam bodo pomagali tiščati voz.« Vzel je Anico in Tinčka z voza in zapeljal voz s ceste na travišče. (Dalje prihodnjič)