PTUJ, 6. decembra 1968 Št. 48 Leto XXI. izvod 0.50 N din. 50 S din danes v tedniku Odgovornost v samoupravljanj u — 2. stran Stanovanjska vprašanja borcev — 3. stran »Vi ste krivi..stran Nevesta v črnem — 5. stran Spomin na Ivana Cankarja — stran Za vsakega nekaj — 7- stran Seminar sindiioino Kupcev in prouajaicev. stare krame je bilo toliko, kot )i pospravili vsa podstrešja in ;aro razstavili na sejmu. 2e res, la je bilo vmes tudi več stojnic, la katerih so obrtniki prodaja- i svoje izdelke. Opazovalci na ejmu so menili, da kupčije ne ečejo. Kot rečeno, so mnogi skali vzrok za to, v prepovedi ejma za živino. Živinorejci ži- vine niso cnogli prodati, vsled ega niso mogli kupovati. To so iutili prodajalci na ulicah in v rgovinah. Promet tega dne je )il manjši kot navadno. Kljub emu so kmetovalci veterinarske ikrepe pravilno razumeli in jih ipoštevali. V kratkem bodo vidni sadovi /■eterinarskih ukrepov in vse caže, da niso bili zaman. Vete- rinarski inšpekciji se bomo mo- ■ali zahvaliti za njihovo požrt- vovalno delo v preventivi, ki je jreprečila veliko škodo. Z. R. Potrošniki sveti, da ali ne? Vprašanje zaščite potrošnikov 1 in ekonomske porabe praktično ; zahaja vsak dan v vse veje j družbene dejavnosti. Organizi- 1 rano delovanje potrošnikov je i sestavni del razvoja samouprav- ( nih odnosov, istočasno pa je te- ■■ sno povezano z rastjo standarda, i enega od osnovnih ciljev go- i spodarske in družbene reforme, i S postopnim prehodom na trž- 1 no gospodarstvo se pojavljajo i vsi znaki novega gledanja po- ] trošnikov. Ti pogledi prihajajo : do izraza pri potrošniških svetih ] pri trgovskih podjetjih. Veliko- ; krat pa se tudi dogaja, da so po- : trošniki oškodovani zaradi oz- ' kega gledanja trgovskih orga- nizacij in zaradi njihove zapr- i tosti oziroma zapiranja teh de- i lovnih organizacij v krog naj- ! ožjih interesov. Spodbujanje potrošnikov v i krajevni skupnosti v bolj uspeš- , nejši vpliv na poslovanje gospo- darskih organizacij, ki jim nu- ■ dijo blago in storitve za njihove potrebe, že predstavlja del dalj- , nosežnega razvoja. Na ta način , se lahko odpravijo mnoge po- , manj kij ivosti in nepravilnosti, i ki nastajajo zaradi primitivnega razumevanja komercializma. Or- ganizirano delovanje potrošni- kov v okviru krajevnih skupno- sti bi bil lahko konstruktiven doprinos k zmotljivemu razume- vanju, da je boj za ekonomič- nost proizvodnje samo znak za svobodne prevare in prisvaja- nja viška tujega dela. Da ne bi bilo tako, govori o tem zakon, ki obvezuje samoupravne organe podjetij, da morajo razpravljati in upoštevati zaključke svetov potrošnikov. Obvezno pa mora- jo obveščati potrošniške svete o zavzemanju njihovih stališč in o ukrepih v zvezi z njimi. Prav tako obvezuje zakon oboje na skupne sestanke, na katerih bi se naj skupno pogovorili o na- stalih problemih in željah. V okviru potrošniških svetov bi morale obstajati posebne ko- misije, katerim bi potrošniki prinašali razne pritožbe, ti pa bi jih reševali. Tako je nujno, da potrošniki tesno sodelujejo s sa- nitarno in tržno inšpekcijsko službo. Zelo koristna bi bila tudi širša oblika, kot so zbori ali tri- bune potrošnikov, na katerih bi se lahko pogovorili o nastalih problemih. Taki širši zbori imajo tudi pravico, da delovnim orga- nizacijam predlagajo menjanje prodajnega osebja, če so z nji- mi nezadovoljni ipd. Potrošniški sveti so potrebni tudi zaradi tega, ker se kupci pojavljajo na trgu neorganizi- rano, zaradi tega pa so postav- ljeni v podrejen položaj glede na prodajalce blaga in storitev. Razen tega trgovci narekujejo ceno in kvaliteto. Vse družbeno- politične organizacije, predvsem pa socialistična zveza bi se mo- rale bolj angažirati pri pomo- či krajevnim skupnostim, ker bi le tako dosegli večji uspeh ob zaščiti potrošnika. Potrošniški sveti so obstojali že pred postan- kom krajevnih skupnosti in so s svojim delom pokazali, da so uspešen koordinator med želja- mi potrošnikov in tistimi ki te želje izpolnjujejo. Možnosti za obstoj potrošnikih svetov so. Ali jih bodo imeli ali ne, je odvisno od nas samih, predvsem pa, če smo zainteresi- rani za boljše sodelovanje med obema strankama. S seje cbč. konference SZDL Ormož Več poudarka obrambni vzgoji občanov v nasi preazaanji steviiKi smo vam poročali o nekaterih vprašanjih vseljudske narodne obrambe, o katerih je na svoji zadnji seji razpravlj^a občinska konferenca SZDL Ormož. V zad- nji številki vam zaradi oglasov in čestitk ob dnevu republike nismo mogli objaviti nadaljevanja. Upa- mo, da tudi danes še ni prepozno, pozno. V nadaljevanju diskusije je Sil- vo Bedrač, sedanji namestnik se- kretarja komiteja občinske konfe- rence ZKS Ormož, podčrtal pred- vsem nekatere grobe napake, ki so bile storjene na škodo obramb- ne vzgoje občanov. Predvsem pa je poudaril prešibko materialno pomoč strelskim družinam in te- lesnovzgojnim društvom. Med dru- gim je dejal, da vse preveč radi kritiziramo mladino, in se ob tem ne vprašamo, kaj smo storili za njihovo aktivnost in vključitev v vsa družbena dogaianja. Kot na področju narodne obrambe, smo dali tudi na vseh drugih področ- jih premalo pristojno.sti, in mini- malno vlogo krajevnim skupno- stim, ki bi lahko in bi tudi mo- rale odigrati ter storiti mncgo več, kot so storile do sedaj. Tonček Prapotnik, predsednik občinskega komiteia ZMS Ormož, Je v zvezi z vprašanji vseljudske narodne obrambe omenil pred- vsem deistvo. da bi morali pričeti z narodnoobrambno vzgojo obča- nov že v osnovni šoli in jo izpo- polnjevati vse do takrat, ko pre- neha njihova vojaška obveznost. Predlagal je tudi. da bi morali za področje narodne obrambe sesta- viti krajši akcijski program ter sproti zasledovati njegovo realiza- cijo. Drago Pintarič, sekretar komite- ja občinske konference ZKS Or- mož, je ob zaskrbljujoči medna- rodni politični situaciji v svetu predstavil Jugoslavijo glede na naš geopolitični položai kot stra- teško križišče porajoiočih se po- litičnih interesov nekaterih vele- sil. Vprašanja, ki se nanašalo na narodno obrambo, ie treba boli energično reševati in dati v ta na- men občinskim skupščinam več potrebnih sredstev, ki se sedaj vse preveč centralizirajo in zavirajo splošen uspeh narodnoobrambne akcije. Inž. Terezija Stefančič je ome- nila obširen delovni program, ki ga bomo morali realizirati. To bo možno le ob čvrsti in odgovorni organizaciji dela. Treba bo poži- viti vsa društva, ki bolj ali manj životarijo, jim nuditi ustrezno ma- terialno podporo ter zahtevati od njih tudi račun njihovega dela. Predlagala je ustanovitev mero- dajnega foruma v okviru izvršne- ga odbora SZDL. ki bi se naj ukvarjal predvsem z vprašanji s področja narodne obrambe. Zmago Nardin, upokojeni oficir JLA, je odločno dejal, da so vsi plani in deklaracije premalo, če občani ne vedo, kaj so njihove konkretne naloge v primeru po- trebe. Živimo v času, v katerem v primeru okupacije določene dr- žave odločajo ne več dnevi, tem- več ure in minute. Marica Brazda, predsednica or- moške sekcije za družbeno aktiv- nost žena. je omenila premajhno angažiranost žena v vseljudske narodnoobrambne priprave. Alo.iz Hergula, predsednik KS Tomaž, je omenil kot važen de- javnik v teh pripravah — priprav- ljenost za delo in konkretne akci- je. Vprašanje sredstev je mnogo- krat le izgovor, za katerim se skri- va neaktivnost. O vseh vprašanjih in sklepih, ki se nanašajo na narodno obrambo, vas bomo seznanjali sproti. J. S. BOSTA SO ORMOŽ IN TP ZARJA NAŠLI SKUPEN JEZIK? Ko so odborniki skupščine ob- čine Ormož na svoji zadnji seji malce nestrpno pričakovali ko- nec zasedanja, je prišla v raz- pravo še zadnja točka dnevnega reda, t. j. sklepanje o oddaji gradbenega zemljišča, ki je pred- videno za gradnjo poslovno sta- novanjske zgradbe. Z navedenim zemljiščem v Vrazovi ulici raz- polagata ormoško trgovsko pod- jetje Zarja in skupščina občine Ormož. Ker pa navedena part- nerja kljub »hladni vojni« in večkratnim pregovorom že pred sejo skupščine nista mogla najti skupnega jezika, so odborniki pričakovali, da bo zadeva na se- ji skup.ščine rešena v korist splošnega družbenega interesa in v korist obeh strank. V dolgotrajni razpravi, ki je sicer prikrito odražala ozadje razpleta dogodkov skupščina ob- čine Ormož in trgovsko podjetje Zarja nista mogli najti skupnega jezika. Posamezni odborniki so v svojih diskusijah izrazili o- gorčenje, da je občina zaradi nesloge in neskupnega zasto- panja družbenih interesov, iz- gubila že marsikatero družbeno dobrino in d ase to nikakor ne sme zgoditi tudi z gradnjo ome- njene poslovno stanovanjske zgradbe. Razprava je bila končana s sklepom, da je 15. december zad- nji rok za sporazum med skup- ščino občine Ormož in trgov- skim podjetjem Zarja. J. S. Slovenija Vino - obrat »Jeruzalemn, Ormož Rezultati tekmovanje za visoke pridelke v kmetijstvu V kooperacij ski dejavnost »Jeruzalem Ormož so letos pr vič izvedli tekmovanje za viso ke pridelke v kmetijstvu. Ne kateri pokazatelji kažejo, da j( ta oblika kooperacijske dejavno sti rodila lepe uspehe. Vodja kooperacijske služb inž. Martin HABJANIC nam ji v zvezi s tekmovanjem po veda naslednje: PŠENICA V tekmovanju pridelovanji pšenice so bile zastopane slede če visokorodne sorte: ital. libelu la in leonardo ter ruska be zostaja. Kot kaže letošnji pri- delek italijanske sorte pšenic« libelula, ima ta sorta ni ormo škem območju glede talnih ii klimatskih razmer še lepe per spektive. V tekmovanju za vi soke hektarske pridelke so j( sejali trije tekmovalci v skupn površini 5,10 ha. Pri tej sorti p; sta dosegla največji pridelel VIKTOR MUNDA iz Vodranec ki je na površini 1,5 ha ob 20 odstotni pozebi pridelal 42 mt( suhega zrnja po hektarju ter MARTIN HABJANIC iz Zero- vinc, ki je ob 40-odstotni poze- bi v času cvetenja, pridelal 28 mtc pšenice po hektarju. Pri sorti leonardo je dosegel največji pridelek kooperant AL- BIN ZGANEC iz Jastrebec, ki je pridelal na površini pol hek- tarja 27 mtc suhega zrnja ali 54 mtc po ha. Prav tako lep pridelek je do- segel kooperant SLAVKO IVAJNSIC iz Lače vesi, ki je posejal bezostajo. Ob priznani 15-odstotni škodi, ki jo je po- vzročila pozeba je na 80 arih pridelal 37 mtc pridelka po hek- tarju. Kot vidimo iz zgornjih podat- kov, ki kažejo lepe uspehe pro- izvodnega sodelovanja, bi bili ti še mnogo večji, če ne bi v času cvetenja prizadela pšenice moč- na pozeba, ki je občutno zmanj- šala pridelek. KORUZA V pridelovanju koruze je tek- hiovalo 42 kooperantov, ki so pred setvijo dali vzorce zemlje v analizo kmetijskemu zavodu v Mariboru, ki je tudi določil, katera sorta koruze bi na dolo- čeni zemlji najbolj ustrezala. Razen nekaterih izjem so vsi pridelovalci sejali koruzo s spe- cialnim sejalnikom in škropili s sredstvi za uničevanje plevela. V tekmovanje so bile vključene naslednje visokorodne hibridne sorte: W-355 A, W-270 ter do- mači sorti BC 360 in ZP 348. Pri sorti BC 360 je dosegel največji hektarski pridelek ko- operant JOŽE HEBAR iz Rako- vec, ki je na površini pol hek- tarja pri sklopu 57.000 rastlin pridelal 10.300 kg suhega zrnja koruze na ha. Nad 10.000 kg su- hega zrnja po hektarju je pri sorti BC 360 pridelal tudi CI- RIL LASiC iz Vodranec. ALBIN ZGANEC iz Jastrebec pa je dosegel rekorden pridelek s sorto ZP 348. Na površini 60 arov ]e pn gostoti ii.uuu rasxim pridelal 9100 kg suhega zrnja koruze po hektarju. FRANC MLINARIC iz Vitana je na površini 80 arov zasajene koruze sorte W 270, pri sklopu 44.000 rastlin — pridelal po- prečen pridelek 8100 kg suhega zrnja koruze po hektarju. Oomba: s suhim zrnjem je miš- ljeno zrnje koruze, ki vsebuje 14 odstotkov vlage. V tekmovanju pridelkov ko- ruze je razveseljiv podatek, da je več kot polovica vseh kmeto- valcev dosegla pridelek nad 8000 kg suhega zrnja na ha. O težavah pridelovanja in o načrtih za bodoče delo berite v drugem sestavku. J. S. Naslednji teden bo i>tuj gostje 35 turističnih movinarjev Prihodnji tedein bo obiskal Ptuj skupina turističnih novi- narjev iz vse Jugoslavije. V Ptu- ju se bodo zadržali tri dni: 12., 13. in 14. decembra. Dvanajste- ga decembra bo v Ptuju seja slovenske sekcije turističnih no- vinairjev. Trinajstega decembra bo seja zvezne sekcije turistič- nih niovinarjev (35 po številu) v Mariboru. Seje se bodo udeležili tudi udledni turistični delavci. Popoldne bo delovna seja sekci- je na Borlu. Naslednji dan bo tiskovna konferenca v Narod- nem domu na Ptuju. Grovor bo o pripravah na proslavo 1900- -letnice mesta Ptuja, o kurento- vanju in podobno. Dr. Dolgan bo imel referat o možnostih raz- voja turizma v Sloveniji in na ptujskem področju. Po tiskov- ni konferenci si bodo novinarji ogledali mesto Ptuj in njegove znamenitosti. Po končanem obi- sku mesta Ptuj-a bodo odpoto- vali v Raidence. Z. R. Sindilcalna organizacija v IMPOL-u: Odgovornost v samoupravljanju Zadnji občni zbor sindikata v tovarni Impol je pokazal, kako močno so člani kolektiva zainteresirani za razvoj samoupravlja- nja, odnosov v odgovornosti, predvsem pa za proizvodne uspehe njihove delovne organizacije. Glede na to so besede direktorja inž. Štefana Podričnika naletele na odobravanje, ko je dejal, da bodo morali v naslednjem obdobje krepko poprijeti za delo, da bodo rezultati ob koncu leta kolikor toliko zadovoljivi. SAMOUPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST Razprava na občnem zboru je pokazala, da so člani kolektiva močno zainteresirani za čim u- spešnejše samoupravljanje v podjetju. Pri tem niso pozabili omeniti odgovornosti. Dejali so, da se vse prevečkrat skriva za odgovornostjo posameznikov. Zaradi tega bi bilo treba marsi- kaj spremeniti. Ko pa so raz- pravljali o konferenci samou- pravi j avcev, ki bi jo naj imeli v podjetju, za katero je zainte- resiran tudi občinski sindikalni svet, so dejali, da je to nujnost. Ta konferenca bi morala dati odgovor prav na vprašanje ko- lektivne odgovornosti, oziroma odgovornosti, ki jo nosita delav- ski svet in pa tehnična služba. Analitska ocena je v Impolu že dolgo boleča rana, prav tako pa nagrajevanje. Kljub temu so se člani sindikata strinjali, da se počaka do dokončne zgraditve nove valjarne. Sele takrat, ko bodo vsi obrati delali s polno močjo, bi naj izdelali analitično oceno, prav tako pa tudi uredi- li organizacijsko shemo podjet- ja. Precej burna je bila razprava o socialnem zavarovanju ter o dajatvah. Dejali so, da je postala socialna služba nenasitno žrelo, v katerega se samo meče, kljub temu je denarja še vedno pre- malo. Zaradi tega so člani sin- dikata ostro nastopili proti vsa- kemu novemu zviševanju od- stotka ter kakršnih koli parti- cipacij za zdravila ipd. Dejali so, da naj tudi socialna služba po- išče tiste notranje rezerve, ki obstajajo v njeni administra- ciji. IZOBRAŽEVANJE Bistveni faktor pri poglablja- nju delovanja samoupravnih or- ganc/v je znanje in razgledanost ljudi. Zaradi tega se v Impolu zavedajo, da je v njihovem last- nem interesu čim večja izobraz- bena struktura. Tako so v pod- jetju v obdobju zadnjih dveh let organizirali več seminarjev, ki se jih je udeležilo 693 članov kolektiva. Razen tega so poslali na razne specializacije za delo v novi valjarni precej delavcev. Tako je v letošnjem letu 21 čla- nov kolektiva končalo metalur- ško srednjo šolo. Podjetje ima letos še 33 štipendistov, sedem pa so jih v letošnjem letu zapo- slili. Mnenja pa so, da bo potreben odločilen korak pri tistih, ki ni- majo končanega osemletnega šo- lanja. Ko so člani sindikata raz- pravljali o izobraževanju, so o- menili tudi zasedbo na nekaterih delovnih mestih, ki niso zase- dena s strokovnimi močmi. V celoti je občni zbor pokazal, ■ da so njegovi člani močno zain- 1 teresirani za razvoj delovne or- ganizacije, predvsem pa za po- ■ globitev samoupravnih odnosov I v kolektivu. Vendar so ugotovi- » li, da vsega ni mogoče urediti naenkrat in da je večkrat ij»>" trebne nekaj strpnosti. Izvolili so nov odbor tovarni- škega sindikata, člani so postalh Anton Kidrič, Stanko Robnik, Hilda Senica, Maks Spes, ing. Stanko Vehovar, Ivan Jelič, Šte- fan Kolar, ing. Viktor Maček, Ivan Lorenci, Jože Lešnik, Jože Dušej, Maks Jelen in ing. Edo Belek. -b Industrija, šolstvo... (Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnji plastičnih mas, ven- dar v tovarni s tem še niso in ne smejo biti zadovoljni. SOLSTVO Tako kot samo poročilo, ki ga je izčrpno podal Karel Koren, ravnatelj osnovne šole Miklavž pri Ormožu in številne priza- devne diskusije kažejo, da so odgovorni dejavniki v ormoški občini na področju šolstva že mnogo storili in da imajo tudi za v bodoče še velike načrte in naloge. Predvsem so poudarili velik osip učencev, ki ne konča- jo osnovne šole in jim pozneje zaradi nedosežene minimalne osnovne izobrazbe zaprta skoraj vsaka pot v nadaljnje šolanje in določene delovne kvalifikacije. Preden konča osemletko oziroma osmi razred izstopi iz šole nad polovica učencev, ki so pozneje v breme samemu sebi kot tudi družbi, ki jih ne more primerno zaposliti. Velik del krivde za vse to nosi neurejen šolski sistem in učni načrt, ki je mnogokrat prenatrpan in se križa s sposob- nostmi in nagnjenji posamezne- ga učenca. V osnovnih šolah na podeželju bi morali uvesti fa- kultativen pouk s področja kme- tijstva. Ta bi bil še posebej do- brodošel za kmečke fante in de- kleta ki nameravajo ostati do- ma na kmetijah. Velik osip učencev stane or- moško občino vsako leto težke milijone, ki so vrženi v nič in so investicija, ki je kljub vsem težavam splavala po vodi. Več o teh vprašanjih in o o- stalih točkah dnevnega reda be- rite v današnji kot tudi v na- slednji številki našega lista J. S. Temeljite priprave na na spomladanske vcfitve v bistriški občini V letošnjem letu je že prišlo do nekarerih sprememb v naši zako- nodaji in ustavi, do nekaterih pa še bo. Predvidene spremembe bodo v zveznih in republiških organih ter v poteku volitev. Te bodo si- cer na način kot do sedaj, vendar bodo priprave mnogo bolj teme- ljite kot do sedaj. Razen tega bc zagotovljeno večje sodelovanje vseh volilnih upravičencev. Tako bodo zvezne delegate vo- lili, oziroma kandidirali na med- občinskih posvetovanjih, ki jih bedo morali potrditi še nato ■v vseh občinah, ki volijo doloičene- ga poslanca. Poslance v republiške skupščino bodr> volili po posamez- nih občinah, medtem ko bodo od- bornike občinskih skupščin volil po posameznih krajevnih skupno- stih. V zbor proizvajalcev pa bo- do kandidate predlagali v sindi- kalnih podružnicah. Priprave na spomladanske vo- litve so v polnem teku in občan pričakujejo od njih popoln odra: vse večjega uveljavljanja samo- upravlianja v našem družbenen sistemu. stran 2 TEDNIK — petek, 6. decembra 1968 _ Stran 3 Za končno rešitev stanovanjskega vprašanja borcev v bistriški občini 2e od leta 1963 dalje se načrt- no urejuje stanovanjska proble- matika borcev. Tako so v minu- lih petih Ip-tih zbrali v bistriški občini okoli 150 milijonov (sta- rih) dinarjev za ureditev stano- vanjskega problema borcev. Naj- več teh sredstev je prispevala skupščina občine z republiškimi sredstvi, eno tretjino vseh sred- stev pa so prispevale delovne or- ganizacije in ustanove v občini, ki so reševale stanovanjsko vprašanje borcev v okviru svojih podjetij. Ker pa se je kljub precejšnjim sredstvom reševanje tega pro- blema že precej zavleklo in bi ob takem tempu še predolgo trajalo, je bil v letošnjem letu sprejet zakon, p>o katerem se bo eno leto prispevalo 20 odstotkov iz obvez- nega stanovanjskega sklada za reševanje stanovanjske proble- matike borcev. Tako se bo v vsej naši republiki zbralo precej sredstev, ki bi naj že v prihod- njem letu in pa v letu 1970 v glavnem rešila situacijo. V bistriški občini predvideva- jo, da bodo imeli prihodnje leto na razpolago več kot trideset mi- lijinov (starih) dinarjev, ki se bodo namensko zbrala. Pričaku- jejo pa tudi večji delež republi- ke in pa, da bodo podjetja v ob- čini tako kot do sedaj reševala stanovanjsko problematiko bor- cev, zaposlenih v njihovem po- djetju. Na občinskem odboru ZZB Slovenska Bistrica je namreč vloženih 120 prošenj za okoli 300 miljonov dinarjev. S temi sred- stvi bi vsi borci v občini imeli zagotovljena stanovanja. Ker pa tolikih sredstev ne bo, kljub temu, da bodo nekaterim poma- gali drugače, bo treba še malo potrpeti. Že v naslednjih letih bodo namreč ponovno na razpo- lago sredstva, zbrana iz anuitet za kredite v prihodnjem letu, ki bodo ponovno na razpolago za gradnjo oziroma adaptacijo sta- novanj. Krediti, ki jih bo odobrila po- sebna komisija pri občinskem odboru ZZB, bodo pod izredno ugodnimi pogoji. Tako bo moral vsak, ki bo dobil sredstva, zago- toviti deset odstotno lastno ude- ležbo, to pa je že vrednost njego- vega dela, če bo delal v lastni režiji. Razen tega bodo krediti za dobo do tridesetih let po eno- odstotni obrestni meri. Vsak prosilec bo moral zagotoviti sa- mo redno odplačevanje kredita in pa moral bo biti borec s prd- zaianim statusom do 31. decem- bra 1944. Tako lahko pričakujemo, da bo v naslednjih letih urejen tudi ta pereči problem, ki ga nismo uspe- li rešiti še sedaj po triindvajsetih letih. Vsi prosilci pa bodo morali biti strpni, kajti vsi ne bodo mogli priti na vrsto prvi. Naj- preje se bo poizkušalo reševati najnujnejše primere in šele nato ostale. Komisija, ki bo obravna- vala in reševala dajanje kredi- tov, bo imela v evidenci najprej tiste, ki niso zaposleni in so spo- sobni plačevati kredite. Za tiste pa, ki imajo težke stanovanjske probleme, niso pa sposobni od- plačevati kreditov, se bo stanova- nje zamenjalo z boljšimi ali ka- ko drugače uredilo na zadovolj- stvo vseh. Občinski odbor ZZB v Slovenski Bistrici pa tudi priča- kuje, da bodo tudi vsa podjetja v občini kot do sedaj pomagala reševati stanovanjsko krizo bor- cev, ki so najzaslužnejši za .svet- lo zmago v težkem štiriletnem boju proti okupatorju. -b Uspeli MP Eiektrokovinar iz Ptuja Prvi montažni most v montažnem poajeiju imck- trokovinar v Ptuju so v zadnjih dveh letih povečali število de- lavcev od 180 na okoli 300. De- lajo v dveh oddelkih: v montaž- nem in v proizvodnji, mikro e- lektromotorjev. Montažni odde- lek je imel letos polne roke dela z osnovno in tehnično komplici- rano montažo. Vsa dela so na zadovoljstvo naročnikov kvali- tetno in v roku končali. Ponekod so bile težave le vsled izvajal- cev montažne opreme. Trenutno končujejo montažo v novi va- lilnici Mesokombinata »Perutni- ne« iz Ptuja. Montaža je zelo za- pletena vsled sinhronizacije vseh naprav. Podjetje slavi letos pr- vo zmago pri montaži visečih mostov. V Pitomači so dogradili viseči most dolg 180 metrov. Most bo ob novem letu predan prometu. To je bila prva preiz- kušnja. V bodoče se bodo lažje lotili tovrstnih montaž. Trenut- no montira podjetje v železarni Store 3 km dolg zunanji cevo- vod za paro pod visokim priti- skom. V tem letu je podjetje končalo montažo specialnega ce- vovoda za ogrevanje v dolžini 2 km v tovarni smodnika v Kamniku. Zaradi kvalitetnih remontnih del je Cinkarna v Celju zahtevala povečanje re- montne skupine za remont par- nih kotlov, konstrukcij cevovo- dov in vseh vrst strojev. Drugi oddelek proizvaja mi- kro-elektro motorje z močjo do 100 W. Tovrstnih elektrfjmotorč- kov ne proizvajajo na zalogo, ampak samo po posebni pogod- bi, oziroma naročilu. Oddelek se je dobro razvil zadnji dve leti. V letošnjem letu je nastal za- stoj le v dobavi elektro črpalk za pralne stroje Gorenje. Zaradi novih naročil pa ima oddelek zopet polne roke dela z novimi črpalkami za pomivanje posode in z novimi naročili zobatih čr- palk za umivanje oken pri av- tobusih in tovornjakih. V tem od- delku nastanejo občasne težave vsled neurejenega uvoza repro- dukcijskega materiala. Podjetje kooperira samo z domačimi ko- operanti. Naročila za prihodnje leto kažejo, da bo oddelek za e- lektromotorčke polno zaseden.. Montažni oddelek še nima do- volj naročil za svoje kapacitete. To je značilno za montažna pod- jetja. Naročila montažnih del navadno kasnijo. Podjetje se trudi, da v okviru finančnih možnosti kupuje so- dobno montažno in proizvodno mehanizacijo in dograjuje pre- potrebne prostore. V letošnjem letu jim je uspelo zgraditi več- jo dvorano za kleparski odde- lek. To je velika pridobitev, saj delavcem ne bo treba delati več na prostem. Posebno naporno je bilo ob slabem vremenu V pod- jetju skrbijo tudi sicer za de- lovnega človeka Podjetje ima lastno kuhinjo za tople malice, ki so visoko kalorične. Opazili 50, da so s tem zmanjšali števi- lo obolenj. Pri skrbi za delavce ima podjetje težave zaradi raz- drobljenosti montažnih delovišč. Osebni dohodki v podjetju ni- so bili vedno enaki, niti med o- brati, ki jih je v podjetju šest. Vsak obrat je preračunaval o- sebne dohodke po prodanih u- rah. Ta način se je pokazal za pravilnega. Trenutno se podjetje pogaja za večja dela v luki Sibenik. V novih skladiščih bo opravljalo slektro in vodovodno montažna ter druga dela. Po zadnjih poro- čilih kaže, da bo podjetje naj- ugodneje licitiralo. V podjetju predvidevajo, da 3odo letošnje leto ugodnejše po- slovali kot lansko. Pričakujejo Doljši finančni rezultat kot lan- sko leto. Tudi razmerje med o- sebnimi dohodki in skladi bo v Ddstotku, ki so ga določili. Z. R. Najprej vsi meni, potem pa vsak sebi v letošnjem letu so se že mar- sikje odločili za razne samopri- spevke, največkrat za ceste. Toda kolikor bolj stegujemo pasove, da bi tako prišli do bolj- ših cest, nas čas prehiteva in za- radi tega se odločamo za podra- žitev bencina enkrat, pa drugič in še morda tretjič. Rezultatov teh podražitev ne vidimo, sred- stva pa kar naprej odtekajo. Oglejmo si ceste v ptujski, bi- striški, ormoški ali lenarški ob- čini! Pred kratkim so v bistri- ški občini asfaltirali cesto do Cre- šnjevca, lepo in prav. Toda, ko hočeš priti malo dalje, vsaj do Laporja, moraš voziti po takšnih luknjah, da je človeka kar strah. Asfaltirali so tudi cesto med Slo- vensko Bistrico in Ptujem, ven- dar so pustili neasfaltiranih okrog 300 metrov. Se slabše je s cestami v ptuj- ski občini. Cesta med Varaždi- nom in Mariborom, ki pelje sko- zi Ptuj je nemogoča. Vsako le- to jo zakrpamo, da bi spomladi nadaljevali. Obeta se nova cesta do Maribora, toda kdaj? Ob tem niti ne mislimo na ceste v Ha- lozah in v Slovenskih goricah, v lenarški in ormoški občini. Toda, kako dolgo bo Se tako? Občani so se marsikje odlo- čili za samoprispevek. Toda vse bolj se čuje godrnjanje. Saj ni denarja, da bi redno plačevali davke. Kljub temu se odločajo, ker pričakujejo, da bo k njiho- vim skromnim prispevkom nekaj prispevala tudi širša družbena skupnost. ' Bliža se konec leta in skup- ščine vrtajo na vse strani, da bi izpolnile svoj finančni plan. To- da te štiri občine so pretežno kmetijske. In kmetijstvo v le- tošnjem letu ni želo ravno pre- več dobrih rezultatov, celo na- sprotno, živinorejska proizvod- nja je prinesla precejšnjo izgubo družbenemu kot privatnemu sf.k- eno je sedaj, kako se bodo odlo- čili. Važno je, da so spoznali, da lahko dosežejo nekaj več samo združeni v skupni akciji. Istoča- sno pa drugod dobivajo za iste potrebe republiška sredstva. Nih- če ne zanika potrebe bazena in podobnih objektov v Ljubljani. Toda vprašujemo se, zakaj iz republiških sredstev? Težko nam- reč razumejo naši ljudje, da mo- rajo oni za nujnejše potrebe, kot je osnovno šolstvo, ki mu je z zakonom zagotovljena enakoprav- nost, prispevati lastna sredstva, drugod pa objekte družbenega standarda financirajo iz republi- ških sredstev. Tako imamo večkrat vtis, da velja rek, ki ga pogosto sliši- mo v vzhodnem delu Slovenije: »Najprej vsi meni. potem pa vsak sebi!* pri čemer vsi vemo, kdo je ta »meni«. -b torju. Zaradi tega pa je tudi pre- malo denarja za davke in samo- prispevke. Pred samoprispevkom so tudi občani mariborske občine. Vse- PREDSEDNIK RS 7SS TONE KROPIIŠEK OBISKAL PTUJ v torek, 3. decembra ie pred- sednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije TONE KRO- PUSEK obiskal Občinski sindikal- ni svet Ptuj Pogovarjal se je s cflani predsedstva občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj in s predsed- niki strokovnih sindikatov o ak- tualnih gospodarskih problemih in bodočih nalogah sindikatov Slo- venije, V ospredju je bila razprava o uresničevanju političnih stališč VI. kongresa Zveze sindikatov Jugo- slavije o skrajšanju delovne dobe, o beneficirani delovni dobi delav- cev, ki delajo na izredno težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, o problemih zaposlovanja, o višini pokojnin, nadalje o finan- ciranju šolstva, problemih zdrav- stvenega varstva, financiranju in gospodarjenju s sredstvi družbenih služb, nadalje o problemih upoko- jevanja kmetijskih delavcev nek- danjih viničarjev ter o drugih zelo aktualnih vprašanjih; med njimi o oblikah izobraževanja sindikalnih delavcev in o odnosih, ki naj v bodoče tesneje povezujejo sindi- kalna vodstva na vseh nivojih. Ob koncu razgovora so ptujski sindikalni delavci povabili pred- sednika, na jv začetku januarja skupaj s predsedniki republiških odborov strokovnih sindikatov Slovenije obišče Ptuj, da bi se po- govarjal z vsemi predsedniki o- snovnih sindikalnih organizacij in direktorji delovnih organizacij ptujske občine o aktualnih vpra- šanjih nadaljnjega gospodarskega razvoja Slovenije in ptujske obči- ne. Predsednik TONE KROPU- SEK je obljubil, da bo v začetku leta ponovno obiskal Ptuj. FB NASER O POLOŽAJU NA BLIŽNJEM VZHODU PLAČALI BOMO VSAKO CENO Naserjev govor ob koncu kongresa prenašal radio - Koncentracija Izrael- skih čet m meli z Jordanijo in ZAR »Naj bo cena, ki bi jo morali plačati za povrnitev naših oze- melj in za ohranitev našega do- stojanstva kakršnakoli, plačali jo bomo.« S temi besedami je predsednik ZAR Naser končal si- noči izredni kongres arabske so- cialistične zveze v Kairu. Njegov govor je prenašal radio. Naser je še dejal: Vnaprej vemo, da bo pokazala, da je treba svobodo vselej drago plačati.* Vsakodnevni napadi Izraela na Jordanijo jasno potrjujejo, da prekinitev ognja, ki jo je zahte- val varnostni svet junija lani, ne obstaja več. To je izjavil egip- tovski zunanji minJster Riad, po- tem ko se je sestal z Gunarjem Jarringom, posebnim U Tanto- vim odposlancem. Kairo razpolaga z obvestili, da je izrael zbral močne enote ob reki Jordan in na meji z ZAR. Ta obvestila so potrdili tudi sov- jetski viri v Kairu. Prevladuje mnenje, da je edino učinkovito sredstvo za ure- sničitev sklepa varnostnega sve- ta sestanek štirih velikih. Obrat »Jeruzalem« Ormož Letošnji pridelek koruze, jesenska setev... Za kmeta bo ze sposoben Iz krajšega razgovora z inž. Terezijo Stefančič, vodjo polje- delske proizvodnje obrata »Jeru- zalem« Ormož, smo izvedeli, da so jesensko setev ozimnih žit pravočasno končali in zasejali s pšenico 440 ha površin. V letoš- nji jesenski setvi pšenice zavze- majo največji odstotek naslednje sorte: 30 odstotkov libelula, 30 odstotkov bezostaja ter ostalo sorta leonardo in druge visoko- rodne domače ter tuje sorte pše- nice. Zaradi nekoliko zapoznelega spravila koruze se je zavlekla tudi setev ozimnih žit, vendar je ugodno vreme nadoknadilo za- mujen čas in prispevalo svoj de- lež k lispešnemu in pravočasne- mu zaključku te pomembne vsa- koletne jesenske delovne akcije v kmetijski proizvodnji. Pomanj- kanje ustrezne mehanizacije je povzročilo precej težav pri pod- oravanju koruznice in je prav zaradi tega na nekaterih površi- nah setev opravljena slabše. V prihodnjem letu planirajo nakup potrebnih strojev, ki bodo nave- deni problem občutno ublažili oziroma ga celo popolnoma od- pravili. Koruza jim je dala letos po- prečen pridelek. Najboljše pa so Ke odrezale ranozoreče sorte, ki so kljub neugodnim vremenskim razmeram pravočasno dozorele. Domača sorta botinec se je izka- zala kot zelo primerna sorta za ormoške pedološke in klimatske razmere. V razgovoru s šefom koopera- cijske službe inž. Martinom Hab- janičem pa smo izvedeli, da je trenutno v kmečki oziroma ko- operacijski proizvodnji najbolj sejana sorta koruze W 355 A. Ta- ko v družbeni kakor tudi v za- sebni proizvodnji pa je prav tako zelo perspektivna tudi sorta BC 360. Pri tej sorti nekatere pride- lovalce zelo moti nedozorela ko- ruznica, ki vzbuja videz nezre- losti tudi takrat, ko je klasje ozi- roma zrnje že v polni zrelosti in primerno za obiranje. Inž. Martin Habjanič je pouda- ril tudi ugotovitev, da zasebni kmetovalci veliko grešijo pri go- stoti setve in imajo preredek sklop, ki logično ne more dati želenega pridelka. Mnogi se še vedno ne morejo otresti stare na- vade sajenja koruze pod motiko in še niso spoznali prednosti sa- jenja s sejalnico, ki poseje zrno v enakomerno globino in v dolo- čeni razdalji. Poudaril je tudi, da smo še vedno premalo storili, da bi našega zasebnega proizvajalca, kmeta-kooperanta prepričali, da zemlja poleg pridnih rok zahte- va iz dneva v dan vse več stro- kovnega znanja. Upam, da ne bom pogrešil, če rečem, da bi moral biti dober kmetovalec v prvi vrsti kmetij- ski strokovnjak, poleg tega pa še komercialist, ki bi na osnovi eko- nomskega računa načrtoval svo- jo proizvodnjo in kar je danes še bolj pomembno, da bi svoje pridelke za ustrezno ceno tudi prodal. Mnogokrat slišimo na podeže- lju mnenje staršev, ki pravijo o svojem otroku: »V šoli mu ne gre in ga k temu niti ne silimo. Za kmeta bo že sposoben.« To so dejstva in se zato ne čudimo, če so razmere v zasebnem kme- tijstvu na tisti točki in oblikah pridelovanja, kot sta nam ga pred leti zapustila pradeiiek in prababica. J. S. Priprave na širše razprave Kako zagotoviti sred- stva za telesno kulturo Pretekli torek je bila razširjeni seja izvršnega odbora občinski zveze za telesno kulturo v Ptuju Razpravljali so o financiranju te- lesne kulture v ptujski občini, < prireditvi, na kateri bi izbrali naj- boljšega športnika in o množičn športni prireditvi za 1900-letnic( mesta Ptuja. Ko so v burni razpravi obsodil premajhno skrb za financiranj« množične telesne kulture, za ka- tero bi morali skrbeti zakonsk: predpisi zveze ali vsaj republike so sklenili, da bodo skušali vsa; delno pokriti najhujše potrebe s sredstvi, ki bi jih zbrali v domač: občini. Skrajni čas je, da se reš: to vprašanje. Vse telesno športne organizacije naj napravijo čirr prej kratke in dolgoročne progra- me, predvsem naj prikažejo, kaj lahko napravijo za razvoj množič- ne telesne kulture. Prikažejo naj tudi potrebe, predvsem materialne. Občinska zveza za telesno kulturo naj napravi program, iz katerega bo razvidno, kaj je najbolj potreb- no. Posebej je potrebno zahtevati sredstva za vzdrževanje obstoječih športnih objektov. To, da so jih zgradili, še ni dovolj. Velika ško- da je prepustiti jih zobu časa, ne da bi jih vzdrževali. Zanje bi mo- rala skrbeti komunala. V razpravi so se zedinili za sestanek s pred- stavniki družbenopolitični in drugih organizacij ptujske občine. S predočitvijo programa dela bi s skupnimi močmi poskušali najti vire za financiraneje telesne kul- ture. Pritegniti bo potrebno pred- vsem delovne organizacije, ki naj po družbenem dogovoru, ki je po- treben In mora biti registriran, da- jo določen odstotek za telesno kulturo. Delovne organizacije so pripravljene dati sredstva za te- lesno kulturo, vendar regularnim potom. Prosjačenja so v podjetjih siti. Ce ne bo mogoče doseči red- nega financiranja telesne kulture, bo njenega razvoja v občini ko- nec. Glede razvoja telesne kulture je ptujska občina že zelo zaostala za drugimi občinami. O financira- nju telesne kulture bo potrebno slej ko prej razpravliati tudi na seii skupščine občine Ptuj. Odbor- niki bodo morali uvideti potrebe po finančnih sredstvih za telesno kulturo. Predvsem so ponovno opozarjali na nezadovoljive pogoje za telesno vzgojo v šolah, na šte- vilne otroke, ki niso normalno razviti in na odstotek tistih, ki jih zavrnejo pri regrutaclji. V razpravi so dejali, da vsled tega, ker ni urejeno niti mi- nimalno financiranje telesne kulture, tudi »idealisti« — to so Športni delavci, ki delajo zastonj, Dpuščajo delo. Niti zastonj ne mo- rejo delati v sedanji situaciji. Po- i^edali so tudi, da pozimi športno Lidejstvovanje v Ptuju skoraj za- mre. V Ptuju ni niti ene sobe, kjer 3i igrali na primer namizni tenis. Poleti ni mogoče nikjer plavati. NTe moremo govoriti o množični :elesni kulturi, če ni o<;no\'nih TPdstev 7? nainujnpišp materialne 3otrebe. Mladine ni kam usmer- jati. Ker ji ne omogočimo udej- stvovanja pri pametnih zadevah, je nimamo pravice kritizirati, če si sama najde zabavo, največkrat manj primerno za svoj duševni in telesni razvoj. 10.200 otrok sedi v ptujskih šolah brez primernih te- lovadnic; marsikje ni dovolj vz- gojnega kadra. (Konec na 8. strani) , S PLENUMA ZZB OBCINE SLOVENSKA BISTRICA Ooiga Je pot... c9o pokojnine Razširjeni plenum občinskeg odbora ZZB Slovenska Bistricf na katerem so bili tudi pred sedniki in tajniki krajevnih or ganizacij, je bil sklican zarad priprav na krajevne konferenc in pa, da se borci seznanijo s po tekom priprav na spomladansk volitve ter o trenutno aktualni! problemih. Uvodoma je predsednik občin skega odbora ZZB Slovenska Bi strica Maks Peklar poudaril, d< bi morale vse konference opra viti izredno temeljito ter da bo do na njih obravnavali res pro bleme organizacije. O pripraval za volitve je poudaril, da moraj( borci podrobno preučiti kandi datno listo ter povedati svoj< mnenje. Z udeležbo na volitval pa morajo biti zgled vsem osta lim. Del plenuma .so borci posvetil vprašanju vseljudske obramb< ob morebitni agresiji na naš( deželo. Borci so se strinjali z dej- stvom, da bodo, čeprav so že a letih, zgled vsem ostalim. TaP zgled pa bodo morali dati sedaj ko se bodo po občini začeli cik- lusi predavanj in organiziranj« ljudstva za obrambo pred napa- dom. V zadnjih letih so se vsi druž- benopolitični dejavniki v občini trudili, da bi čim uspešneje reše- vali probleme borcev. Med pro- bleme spadajo priznavalnine, podpore, stanovanja, kontrola zdravstvenega stanja, davčne olajšave za kmete borce ipd. Predvsem je bilo mnogo storje- nega za reševanje problemov kmetov-borcev. Njim so v zad- njem času posvetili precej pozor- nosti. Tako so reševali posebej stanovanjsko vprašanje in pa razne olajšave. Skupščina občine Slovenska Bistrica je skupaj z občinskim odborom ZZB mnoge borce-kmete oprostila davka v celoti ali samo delno. Tud: zdravstvena služba se je močno popravila. Tako uraduje poseben dispanzer za borce. Pre- gledi v tem dispanzerju so brez- plačni. Udeležijo se ga lahko to- rej vsi kmetje-borci, ki niso za- radi premajhnega pridelka po- ravnali davčnih obveznosti, zara- di česar morajo pregled v drugih ambulantah plačati. Mnogo pa je bilo pripomb in pritožb na račun Komunalnega zavoda v Mariboru, ki rešuje vprašanje upokojitev borcev. Ne redko se dogaja pri tej počasni službi, da borci umrejo prej, preden so sploh dobili rešitev za upokojitev, čeprav ta leži na za- vodu več kot leto ali dve. Mnogi se tudi ne strinjajo s postopkom pri priznavanju statusa borca za pridobitev priznane dvojne dobe. Dogaja se namreč, da nekdo, ki je vložil prošnjo, ki mu je bila zavrnjena, kljub temu dobi ugodno rešitev. Nastal: problem reši tako, da pripelje druge pri- če. Ob tem vprašanju so na mi- nulem plenumu v Slovenski Bi- strici sprožili vprašanje spreje- manja novih članov. Skoraj vsi so bili enotnega mnenja, da se naj sprejemanje ustavi, saj tisti, ki niso znali pristopiti k organi- zaciji v zadnjih triindvajsetih le- tih, tudi sedaj nimajo v njej kaj Iskati. Plenum je tudi obravnaval zadnje ekscese študentov v nji- hovem glasilu Tribuni in pa v Katalogih. Vsi navzoči so obso- dili takšno početje. Dejali so, da 5i take izpade privoščijo tisti, ki 30 vsega siti in nimajo nič skup- nega z našo družbo, razen to, da Hvijo v njej. Posebej so obsodili )latenje svetlega lika borca-par- izana in naše revolucije, v kate- i Je padlo toliko stotisoč žrtev, iaradi tega so sklenili poslati ■epubliškemu odboru ZZB Slo- /•enije protestno pismo, v kate- rem tudi zahtevajo ustrezen po- ;topek proti vsem tistim, ki ho- :ejo na tako perverzen in spol- ;ek način oblatiti našo pretek- 06L -i) Stran i TEDMK — petek, 6. deceinhra Stran 4 »Jože Kerenčič« v Ormožu Samoupravlianie: pravica in dolžnost Tovarna Jože Kerenčič iz Or- moža je v četrtek, 28. novembra, pripravila članom svojega delov- nega kolektiva centralno prosla- vo dneva republike, združeno 2 letnim občnim zborom tovarni- ške sindikalne podružnice. Sve- čana proslava je bila v grajski dvorani v ormoškem gradu in sc je je udeležilo okrog 90 odstot- kov vseh zaposlenih. Na proslav; sta bila navzoča tudi predstav- nika občin, sindikalnega svets Ormož inž. Martin Habjanič ir Ivo Rajh. Na proslavo so povabi- li tudi predsednika skupščine ob- čine Ormož Franca Novaka, k: pa .se zaradi zadržanosti prosla- ve ni mogel udeležiti, vendar pe je po direktorju podjetja Milani Ritonji prenesel vsem članorr delovnega kolektiva svoje čestit- ke ob prazniku dneva republike 7. željo, da bi tudi v bodoče uspe- šno premagovali vse porajajoč« se gospodarske težave. Zbranim članom delovnega ko- lektiva tovarne Jože Kerenčič j( spregovoril direktor Milan Rito- nja, ki je predvsem poudaril ir orisial štiri pomembne dogodk( — legendarni Kočevski zbor, k je bil 3. oktobra 1943, zgodovin- sko zasedanje AVNOJ v Jajcu pretekle dogodke v zvezi z oku- pacijo Češkoslovaške in še pose- bej vlogo Jugoslavije v svetu j svojim edinst\^enim sistemorr delavskega in družbenega samo- upravljanja. Po svečani proslavi so član delovnega kolektiva tovarne Jo- že Kei'enčič na občnem zbori svoje sindikalne podružnice pc izčrpnem poročilu obravnaval delovni čas v podjetju, delovne disciplino, varnost pri delu, vlo- go ter pomen delavskega samo- upravljanja v podjetju ter dru- ga vprašanja, ki se nanašajo n< delo v tej delovni organizaciji Na občnem zboru so s simbo- ličnim šopkom rož nagradili tudi svojega direktorja ekonomista Milana Ritonjo in se mu zahva- lili za u&pešno, več kot šestletno vodenje podjetja. Skromno po- zornost so izkazali tudi upokoje- nim članom delovnega kolektiva in se jim v toplih besedah za- hvalili za njihovo dolgoletno de- lo v kolektivu. Iz razgovora z direktorjem podjetja Milanom Ritonjo in z vodjo tehnološke priprave Fran- cem Debeljakom kot tudi z ne- Mterimi delavci je skleps' , da 30 v tovarni Jože Kerenčič v aravem pomenu besede dojeli oistvo in pomen delavskega sa- moupravljanja. ki se odraža v j&pešni koordinaciji dela v.seh :)rganov upravljanja kot tudi v iavesti slehernega delavca v tem delovnem kolektivu, da ni le jrodje, ki dela s sredstvi za pro- zvodnjo, temveč trden člen ve- rige, ki ima tudi pravico odlo- čanja o vsem, kar se nanaša na njegov osebni kot tudi splošni ! lapredek delovne organizacije. J. S. O VPRAŠANJU ŠOLSTVA V ORMOŠKI OBČINI ,,Vi ste krivi..." lemeijiia m izčrpna razprava o stanju in razmerah v šolstvu v ormoški občini nam je nani- zala cel kup nerešenih vprašanj, ki v takšni ali drugačni obliki vplivajo na slabši učni uspeh učencev. Med temi negativnimi dejavniki je tudi problem otrok, ki se vozijo v šolo z avtobusom ali z vlakom. Poleg tega, da so otroci, še posebej kmečki, že tako preobremenjeni s poukom v šoli, s potjo v šolo in nazaj, z domačini učnjem ter z de- lom, ki jim ga nalagajo doma, morajo mnogokrat v mrazu in neugodnem vremenu čakati na avtobusnem postajališču na pri- hod avtobusa, ki jih zapelje v šolo. Ce pogledamo v naših de- lovnih organizacijah, vidimo več ali manj dosledno spošto- vanje ustavnega določila, ki govori o 42 urnem delovnem tednu, od šolarjev pa zahtevamo maksimalno obremenitev, ki bi ji glede na vse lahko tudi po- polnoma brez pretiravanja re- kli — 50 do 60 urni delovni te- den. \a zadnji seji skupščine Or- mož so ta problem ostro ter kritično obravnavali in ga kon- čali s sklepom, da bo treba v najkrajšem času nekje poisKati sredstva za gradnjo provizorič- nih avtobusnih čakalnic povsod tam, kjer se otroci ne morejo zadrževati v katerem drugem zaprtem prostoru. Ker smo že pri vprašanjih, ki se nanašajo na šolstvo, lahko pripišemo še ugotovitev, da otroci tistih staršev, ki imajo najmanj popolno osemletko, do- segajo neprimerno boljše učne uspehe od tistih otrok, katerih starši nimajo niti te izobrazbe. To sicer ne pomeni, da so »po- dedovali« otroci določeno inte- ligenco, vendar se v tem odraža skrb in prizadevanje staršev, da spodbujajo svoje otroke k učenju ter jim omogočajo za vse njihove šolske potrebe tudi po- treben čas. Ce upoštevamo, da je učni uspeh učencev odvisen od celega kompleksa pozitivnih in negativnih dejavnikov, bo- mo morali v bodoče še posebej posvetiti mnogo več pozornosti tesnejšemu sodelovanju med starši in šolo in logično tudi otroci. To je trikotnik neločlji- ve narave. Ce odpove ob njem ena stranica, bodo prav gotovo in žal tudi so otroci tista nedol- žna žrtev, ki nam bodo morali čez leto ali pa dve, ko jih bo začela tepsti usoda življenja in jih bo bremenil občutek po- manjkanja minimalnega osnov- nega znanja — vrgli v obraz: »Vi ste krivi, zakaj pa nam ni- ste takrat, ko smo hodili v šolo, prikazali življenja takšnega, kot ga danes srečujemo. Zakaj ste nas takrat, ko bi se morali učiti in delati domačo nalogo, preganjali z delom in je bila naša šola tisto zadnje in nepo- membna skrb ...« Ali ne bomo morda ob takšnem očitku pove- sili oči in vsaj sami sebi molče priznali, da smo napravili svo- jemu otroku veliko krivico in neodpustljiv greh, ki ga bo te- pel na vseh poteh v življenju. Pri nas se tako radi ponaša- mo, da imamo učne načrte na evropski višini, v praksi pa žal vidimo, da imajo naši otroci ; podpoprečne pogoje za šolo in < da so takrat, ko po končani i osemletki stojijo na razpotju ( številnih poti in pred velikim ] vprašanjem, kam sedaj, pravi 1 reveži. In oni so nosilci našega ; jutrišnjega dne. Ne pozabimo ' tega. J. s. ( Zarja v Ormožu: Kupna moč občanov — vodilo razvoja podjetja Pred nedavnim smo poročali o obsežnih razširitvah poslova- nja v tem podjetju, ki se odra- ža predvsem v odpiranju novih prodajaln, v povečanju števila zaposlenih ter v nekajkratnem povečanju prodaje blaga na po- trošniški kredit. Sočasno pa sino poudarili tudi, da glede na po- večani obseg poslovanja niso izostali tudi rezultati. Oziraje se na letošnje devetmesečno uspešno poslovanje, si je delov- na organizacija ustvarila tudi nove osnove za njeno nadaljnjo razširitev oziroma povečanje obsega dejavnosti. To pomeni, da proces razširitve s tem še ni končan in da lahko v nasled- njem obdobju pričakujemo po- dobne korake. Pri tem jih ne moti očitek drobnjakarstva, t. j. odpiranja manjših lokalov in zanemarjene gradnje objektov z veliko prodajno in skladiščno površino. Zakaj tako? Na to vprašanje so nam v podjetju odgovorili, da predvsem zaradi tega, ker želijo obstoječe mož- nosti maksimalno izkoristiti, stremeti za racionalnim vlaga- njem sredstev, ki so v ta namen na razpolago (konkretno sred- stva za investicijsko vzdrževa- nje, ki se ne morejo uporablja- ti za gradnjo novih objektov), kot tudi izrabiti vse druge ugod- ne lokacije, primerne za trgov- sko dejavnost. S tem se dosega tudi kritje drobnih potreb po- trošnikov izven ožjega središča mesta Ormož. Delovna organi- zacija se izogiblje pretiranim investicijskim posegom pred- vsem zaradi sorazmeroma šibke kupne moči občanov, ki ni spo- sobna optimalno izkoristiti ce- lotne poslovne možnosti, ki bi v tem primeru nastopile. Po- stavlja se tudi vprašanje, če bi lahko podjetje v takšnem ob- segu poslovanja doseglo poziti- ven pcTslovni rezultat, kot ga trenutno zagotavlja obstoječi obseg dejavnosti. Iz tega še ve- dno izhajajo potrebe, da bodo v manjšem strnjenem stano- vanjskem naselju urejali manj- še pi'odajalne in ne modernih lokalov s problematičnim gospo- darskim rezultatom. V podjetju menijo, da je kupna moč obča- nov edino in najbolj pametno vodilo razvoja podjetja in tr- govine nasploh. J. S. BODOČNOST PRIPADA MLADIM Se v nobenem letu po osvobo- ditci se vr'?te komunistov niso ta- ko pomladile kot v letošnjem le- tu. Zato bi površno zasledovanje teh dogodkov marsikoga zapeljalo. Ze dalj časa je namreč ja.sno, da je mladini ptoreben nekdo, ki jo bo vodil, usmerjal, ki bo odgovo- ren za njena dejanja v današnjem svetu. Predvsem pa ji je potreben nekdo, ki jo bo vzgajal za jutri- šnji dan, ko bo ta mladina prevze- la upravljanje za generacijo, ki odhaja. Torej se ne smemo čuditi, če so komunisti tako odločno začeli pomlajevati svoje vrste. Da pa ne bo ostalo samo pri sprejemanju mladih v vrste komunistov, nam govorijo podatki, da že vsepovsod ustanavljajo »aktive mladih ko- munistov«. Ti aktivi pa bi naj s pomočjo starejših članov prekalili mlade v zrele člane. Seveda pa bo takšna zrelost dosežena samo z delom, katerega so mladi sami najbolj željni. Tako so v bistriški občini letos že drugič pomladili vrste komuni- stov. Ob dnevu republike so spre- jeli skoraj iz vseh krajev občine med se osemnajst delavoljnih mladincevT Mirko Munda, Zvonko Ker, Branko Stramšak. Zvonko Mlakar, Vitko Soiljak. Vida Ačko, ]\Iarjan Perko. Boris Lešnik. Vla- dimir Ivetič. Cvetka Dušej, I.idija in Irena Peklar. Miodrag Abano- vič. Marija Žužek, Pavla Kos, Branko Počrnel. Franc Pulko in Ladislav Steinbaher so imena ti- .^tih. ki so že do sedaj s svojim delom doka:?:ali, da so postali vredni članstva v vrstah komuni- stov. Seveda bodo morali tiidi v hodn- ike s svn-jim delom dokazovati, da bi si tako priznanje zaslužili, -b SZDL Velika Nedelja: problemi kmetijstva Prejšnjo sredo je bil pri Ve- liki Nedelji sestanek krajevne organizacije SZDL, na katerem so razpravljali o pripravah na letno konferenco SZDL, ki bo januarja prihodnjega leta in o vprašanjih zasebnega kmetij- stva, ki v zadnjem času vedno bolj silijo v ospredje in kličejo po rešitvi. Navzoči so enoglas- no izrazili željo in zahtevo po nujnosti rešitve kmetijskih vprašanj in dali tudi pobudo, da bi bilo potrebno v ormoški ob- čini v kratkem sklicati večji posvet in razgovor o možnostih nadaljnjega razvoja koopera- cijske službe. Tega razgovora bi se naj udeležili zainteresira- ni kmetje — kooperanti, pred- stavniki obrata »Jeruzalem« ka- kor tudi predstavniki družbeno- političnih in delovnih organi- zacij. Večina diskutantov je bi- la mnenja, da bi morala ormo- ška občina, ki je izrazito kme- tijska, posvetiti prav tej pri- marni gospodarski panogi več pozornosti, ne samo moralne, temveč tudi materialne. Občina tega sama prav gotovo ne zmo- re in ne bo zmogla, trkanje na vsa ostala nekoliko večja vra- ta pa je žal često popolnoma za- man. Na tem sestanku je stekla be- seda tudi o plačevanju člana- rine ter nekaterih spremem- bah ustave, ki jim jih je razum- ljivo prikazal in nazorno opi- sal predsednik občinske konfe- rence SZDL Ormož Vlado 02- BOLT. ZGLEDNA HUMANOST IMPOLOVEGA KOLEKTIVA VA v današnjem svetu razvite tehnike vse prevečkrat pozab- ljamo na človeka, ker so pred nami samo ekonomske dobrine. Kljub temu je v njem še mno- go ljudi, ki želijo pomagati so- človeku, ki niso pozabili, da lah- ko dosežemo več samo s skup- nimi akcijami in delom. Med te ljudi, ki so priprav- ljeni vsak trenutek pomagati, štejemo krvodajalce, ki z nese- bičnim dajanjem lastne krvi pomagajo drugim, da ostanejo pri življenju. Res, pohvalno je njihovo delo. Precej močno je takšna misel zakoreninjena med delavci v največji bistriški or- ganizaciji v Impolu. Tukaj so imeli v obdobju enega leta večje krvodajalske akcije, ki se jih je udeležilo precejšnje število članov. Tako je v oktobru leta 1967 darovalo svojo kri 260 čla- nov kolektiva, štiri mesece ka- sneje, v februarju 1968 je daro- valo kri 132 članov in letos ok- tobra je darovalo kri ponovno 269 članov. Takšen številčni odziv prika- zuje visoko humanost vsega de- lovnega kolektiva, zato so si da- rovalci tudi zaslužili skromna priznanja za svojo nesebično žrtev. -b Sistriški počitniški problemi Po razpadu pocitnišice skupnosti v slogi je moč, pravi stari ljudski pregovor. Toda, ali je res tako? v to so bili prepričani tu- di tisti v bistriški občini, ki so spravili skupaj počitniško skup- nost, ki pa je po nekaj letih delovanja že praktično razpu- ščena. Prvi večji rezultat skupnega dela je bil dom v Selcah. Toda, ker se ni našlo dovolj sredstev, predvsem pa razumevanja, je morala počitniška skupnost ta dom prodati. Za ta denar je kupila manjšega v Crikvenici. To pa je tudi začetek konca po- čitniške skupnosti. Ne zadovolj- stvo tistih, ki so uporabljali dom v dopustniško razvedrilo, se je iz leta v leto večalo. Zara- di tega bi bilo potrebnih še ne- kaj milijonov, da bi dom do- končno uredili. Teh pa ni bilo in dom so iz leta v leto krpali v nezadovoljstvo vseh. Delovne organizacije, ki so po vloženih sredstvih dobile na razpolago sobe, so jih opremljale za svo- je delavce. Toda, ko so ti pri- šli na dopust, so morali večkrat čakati, da so prišli v naprej do- ločeno sobo. seveda, če so .sploh prišli. Tako so morali nekateri tudi po nekaj dni prebivati v podstrešnih sobicah. Drugi pa, ki so le prišli do njih. niso v njih našli inventarja, ki ga je podjetje kupilo za upremo teh sob. Razen tega so v domu po- svečali največjo pozornost tu- jim gostom in šele potem do- mačim. To je bila potem krona vsega, da je bilo iz leta v leto manj gostov iz delovnih organi- zacij, lastnic doma. Ker je tudi počitniška skup- nost uvidela, da s takim domo.Ti ne bo več uspevala, so se dogo- vorili o prodaji. Dobljena sred- stva bi vročili pri banki in čez leto bi lahko začeli razmišljati o večjem počitniškem domu, saj bi se s sredstvi in razpolož- ljivimi kapacitetami počitniški skupnosti pridružila tudi Impol in kmetijski kombinat. S tako centraliziranimi oziroma skup- nimi sredstvi pa bi se lahko za- čelo razmišljati tudi o razvoju rekreacijskega centra na bistri- škem delu Pohorja. To je bila zamisel, ki jo je hotela izvesti počitniška skup- nost skupaj z občinskim sindi- kalnim svetom. Toda od lepe zamisli ni ostalo ničesar. V podjetju ni bilo razumevanja za takšno skupna akcijo. Zara- di tega so dobili člani bistriške počitniške skupnosti že petdeset od.stotkov vloženih sredstev na- zaj. Ostalo polovico pa bodo do- bili v prihodnjem letu. S tem sestavkom ne želimo nikogar dolžiti za razpad skup- nosti, želimo samo prikazati, da so bistriški občani z razpustom počitniške skupnosti precej iz- gubili. v sklopu počitniške skup- nosti bi bilo namreč lažje ure- jevati vse probleme, razen tega bi z večjo koncentracijo sred- stev lahko nudili več, kot pa bo- do lahko nudili tistim, ki bodo želeli izkoristiti dopust v pri- hodnje. In še nekaj. Z gradnje rekreacijskega centra na Pohor- ju bi se začel hitreje oživljati tudi turizem na tem delu Po- horja. Nikomur v občini ne bi smelo biti vseeno, ali bi lahke še ustvarili določen dohodek ali ne. Tako je turistični razvoj bi- striškega dela Pohorja zaenkrat še nekje samo v povoju, saj ene samo podjetje v občini ne zmore tolikšnih sredstev. Razen tega bi bilo potrebno najprej urediti dohode, to je ceste, ko so za ta del Pohorja res v kritičnem sta- nju. (Konec prihodnjič) -b V cehosflovasicih vinogradih Kadar pogovor steče o evrop-. skih deželah vina, vinske trte in kletarjenja, imamo skoraj vedno v mislih Francijo, Itali- jo... Prav zanimivo bi bilo po- gledati, kaj je z omenjenimi dejavnostmi v ostalih evropskih državah. Tokrat imamo prilož- nost zvedeti, kako je z vino- gradništvom v Češkoslovaški. Šestnajst strokovnjakov vinar- ske in kletarske smeri iz zdru- ženja češkoslovaških vinorod- nih predelih. Med njimi je bil tudi inž. Jani GENC iz kmetij- skega kombinata v Ptuju. Za- prosili smo ga, da nam je opisal opažanja iz Češkoslovaške. Združenje hmeljarjev, vino- gradnikov, vinarjev in sadjarjev je bilo gostitelj češkoslovašlcih strokovnjakov v lanskem in letošnjem letu. Letos se je omenjena skupina strokovnja- kov odzvala povabilu in od 19. novembra do 23. novembra obi- skala Češkoslovaško z željo, da si ogleda tamkajšnje vinograd- ništvo in kletarstvo. Inž. Jani Gene je pripovedoval, da Češko- slovaška nima veliko vinograd- ništva. Površine ne presegajo 30.000 ha, kar je v primerjavi z jugoslovanskimi vinogradniški- mi površinami zelo malo. Pod- ročje, ki je delno pokrito z vino- gradi, je južna Moravska. Je blago valovito področje z izred- no plodno zemljo. Skupina je najprej obiskala Kmetijski in- štitut Bzenec. Ima okoli 400 ha vinogradov in lastno kletarstvo s kapaciteto 125 vagonov. Za vsa raziskovalna dela pri vinograd- ništvu, trsničarstvu in kletar- stvu dobiva sredstva iz državne blagajne. Sorte, ki so zastopane v omenjenih vinogradih, so zna- ne: beli burgundec, renski ri- zling, zeleni silvanec, sovin- jon,... od črnih sort gojijo šentlovrenko. modro frankinjo in Portugalko. Pri ocenjevanju nji- hovih vin so bili presenečeni, še posebej nad kvaliteto renskega rizlinga od belih sort, od rdečih pa nad šentlovrenko. Štajerskim vinogradnikom je to manj zna- na vinska sorta. Značilno je tudi to, da kljub temu, da leži pod- ročje mnogo severne je od nas, skorajda ne poznajo trgatve z manj kot 18 odstotkov sladkor- ja v moštu. Vzrok temu pripi- sujejo bolj suhemu podnebju kot je pri nas. Pri nas je manj sončnih dni. Kletarstva prevze- majo od vinogradnikov izključ- no le grozdje. Prej omenjene sorte so razdeljene v kvalitetne skupine. Primerjava cene vina pri nas s cenami, ki veljajo na Češko- slovaškem pove, da so cene pri njih za 80 odstotkov višje. Zani- mali smo se tudi za osebne do- hodke in jih primerjali. Zvedeli smo, da prejme kletni delavec od 1300 do 1400 kron. Ce primer- jamo krono po uradnem tečaju, to je 65 starih dinarjev za krono, njegova plača znaša 84.500 starih dinarjev. Ugotovimo, da so de- lavci nekoliko bolje plačani kot pri nas. Zanimali .smo se tudi, kakšni so osebni dohodki pri vi- sokostrokovnem kadru. Njihovi osebni dohodki znašajo od 1500 do 3000 kron na mesec. Na ža- lost tudi češkoslovaški kolegi u- gotavljajo, da so kmetijski de- lavci zapostavljeni. Osebni do- hodki v kmetijstvu so za okoli 30 odstotkov nižji od onih v in- dustriji. Zanimali so se tudi, kako je z zasebnim lastništvom v Češko- slovaški. Kmetijstvo je v glav- nem kolektivizirano. Vse povr- šine, kjer je možna strojna ob- delava, so v enem kompleksu in v upravljanju kmetijskih de- lovnih zadrug, oziroma državnih posestev. Področja, ki so za strojno obdelavo težje dostopna so v lasti zasebnih kmetovalcev. En proizvajalec ne more imeti več vinograda kot 10 arov. Pri- delek iz desetih arov lahko za- sebni proizvajalec obdrži zase ali ga proda kletarskim obratom v obliki grozdja. Naselja so v tem območju str- njena in velika. Vsied tega so bolj redka. Število prebivalcev v teh naseljih presega 5000. (Dalje prihodnjič) Z. R. Del odstrela tudi v bodo- če za namene lovskega turizma K pomembnim gospodarskim panogam kmetijstva in gozdar- stva. ki obsegata predele v ptuj- ski občini, se zadnje čase vedno bolj uvršča tudi lovstvo. Zaradi tega lahko smatramo lovstvo kot dopolnitev kmetijstva in go- zdar.stva. Zato je razumljivo, da mora občina usmerjati lovsko gospodarstvo. Po.sebno pomem- ben je pri tem lovski turizem s tujimi lovci. V minulem letu .so tuji lovci na območju ptujske ob- čine lovili 249 dni. Od tujih lov- cev-turistov je bilo največ Itali- janov. in sicer 163. ter 12 Švicar- jev. T: so plačali lovskim druži- nam za vstop v lovišče ter za uplenjeno divjad skoraj 16 mili- jonov starih dinarjev. Pri tem niso upoštevana devizna sred- .stva. ki so jih lovci-turisti pusti- li oziroma potrošili v gostinskih podjetjih za prehrano in nočitve. Spričo lanskoletnega dobrega priliva deviznih sredstev od lov- skih turistov so lovske družine s svojimi načrti tudi to leto pred- videle 25 odstotkov planiranega odstrela za tuje goste oziroma za lovski turizem, kar p-a v kon- čnem finančnem efektu pred- stavlja za 22.8 f n manj od lanske realizacije. To je sicer razumlji- vo iz gojitvenih razlogov glede pernate divjadi, zlasti jerebic. Z. R. Zakaj takšna malomar- nost? Ni ravno dolgo tega, ko smo v Tedniku pisali o prometnih zna- kih na cesti pred Sikolami. Pred gramozno jamo se namreč v obeh smereh postavljeni prome- tni znaki, ki dovoljujejo maksi- malno hitrost dvajset kilometrov na uro v dolžini 300 m. Te zna- ke so postavili takrat, ko so vo- zili gramoz za asfaltiranje ceste Crešnjevec — Slov. Bistrica. Se- daj je ta cesta že precej časa as- faltirana, znaki pa še vedno sto. jijo. Vozniki vprašujejo, zakaj so ti prometni znaki Se ostali na tem preglednem delu ceste. Po tej ce- sti vozijo desetine avtomobilov, prometni znaki pa stojijo, stojijo, stojijo. . . Res čuden je tak odnos tistega, ki je te znake postavil in jih še ni odstranil. Tako voznike sami navajamo na neupoštevanje pro- metnih predpisov. Saj bi lahko v enem dnevu opazovali vsa vozi- la. ki hitijo mimo in mogoče bi lahko našli »enega« samega voz- nika, ki hi prometni znak upošte- val. Takšno postavljanje nepo- trebnih znakov lahko ima drugje težke posledice. Ljudje že misli- mo tako, da je tudi drugje pro- metni znak zaradi njega samega, ne pa zato. da bi voznike opozar- jal na določeno nevarnost. Torej velja tistim opozorilo, ki SI postaiJliajo takšne spomenike, da jih odstranijo, ker nam nfto potrebni, celo nasprotno, lahko povzročijo neprecenljivo škodo! -b Najboljšega športnika ptujske občine bodo iz- brali v Markovcih Letos bodo v ptujski občini že šestič izbrali najboljšega šport- nika leta. Tako so sklenili na razširjeni seji izvršnega odbo- ra občinske zveze za telesno kulturo ptujske občine. Na se- stanku so določili merila, po katerih bodo izbrali najboljše športnike. Prireditev »Izbor naj- boljšega športnika« bo letos v dvorani v Markovcih in sicer v nedeljo, 11. januarja, prihodnje leto. Poleg proglasitve najbolj- ših športnikov ptujske občine bodo prisotni' znani slovenski športniki, folklorna skupina, za- bavnoglasbeni ansambli in po- dobno. Po prireditvi bo zabava s plesom. ZR neprijetno presenečenje Mlad človek je prišel v hotel. V veži je sedela elegantna mla- da ženska in se mu ljubko na- smehnila. On je smehljaje pri- stopil in se predstavil. Kmalu sta bila »mož in žena«. Pri vra- tarju sta si naročila sobo z dve- ma posteljama. Za dva dni je mladenič dobil račun, ki je znašal skoraj devet- sto mark; ogorčeno je protesti- ral: »V računu je gf)tovo pomo- ta. saj sem bi tu le dva dni!« Vratar: »Da, vi ste res bivali pri nas samo dva dni, zato pa je bila vaša žena tu že ves me-, sec!« nap.acno mišljen nesporazl.m 16-letna Barika je dejala svo- ji materi: »Pomisli mamica, ne- ki moški me je na cesti nagovo- ril io rekel: Dragica, dam ti 100 forintov, če greš z menoj.« »In kaj si storila?« »Napravila sem se, kot da ga ne razumem ...« »Dobro si to naprav^ila, draga mojal« » ... Vendar sem vprašala: »Koliko forintov ste rekli? ...« Strnn t TP:nMK — peh-k. 6. decembra __^^rnn ^ Na bistriškem Poiiorju: Začetki razvoja turizma in rekreacije...? Mnogi S-' ze poskusali opiso- vati lepote Pohorja, vsak na svoj način. Nikomur pa še ni prišlo na misel, da bi dejal, da v la del slovenske zemlje ne bo več prišel. Tega se zavedajo tudi v bistri- .ski občini. Toda zaenkrat so sredstva premala, da bi se na tem delu Pohorja širše razmah- nila turistična dejavnost. S pro- padom počitniške skupnosti so propadli tudi širši načrti za raz- voj rekreacijskega centra na tem delu Pohorja. Kljub temu so se v Impolu odločili zastaviti prvi korak. Od planinske zveze Slovenije so najeli kočo pri Treh kraljih za dobo petindvajset let ter jo z lastnimi sredstvi preuredili. To- da tudi to je v začetku marsi- koga razburilo. Toda sedaj, ko je dom odprt, lahko bi mu rekli celo hotel v malem, preseneti vsakega obiskovalca. Prizadeva- nje investitorja, da bi dom čim bolje opremil, je odlično uspe- lo. Ves dom je preurejen. Udob- nost, solidna postrežba, pred- vsem pa čudovita pohorska kra- jina bosta navdušila vsakogar, ki se bo odločil vsaj enkrat obi- skati preurejeno kočo. Razen sodobne kuhinje in re- stavracije so v domu na novo opremljene sobe. Napeljana je centralna kurjava, topla in hla- dna voda je v vseh prostorih. Tako lahko mirno trdimo, da je z otvoritvijo Stuhecovega do- ma pri Treh kraljih postavljen temeljni kamen razvoja turiz- ma na tem delu bistriškega Po- horja. Stuhecov dom pri Treh kraljih Prometna nesreča pretrgala komaj sklenjeno zakonsko zvezo Nevesta v črnem V nedeljo 24. novembra se je pripetila v Tržcu v bližini go- stilne »Pri Poldeku« huda pro- metna nesreča, ki je terjala živ- ljenje 25-letnega Karla Lozin- ška, ki je zapustil v neutolaž- ljivi žalosti ženo Cvetiko — s katero sta komaj en dan prej — polna življenjskih idealov, načrtov in ljubezni stopila na skupno življenjsko pot. is.ruta usoda življenja je takoj po kon- čani gostiji, ko je ženin Kari zapeljal godce do gostilne »Pri Poldeku« in se sam vračal nazaj k svoji nevesti — pretrgala ko- maj sklenjeno družinsko zvezo in srečo, ki sta si jo obetala mladoporočenca. V soboto in nedeljo je bilo pri Planjnškovih na Janškem vrhu veselo, saj so obhajali po- roko 21-letne hčerke Cvetke, tr- govske pomočnice, zaposlene pri trgovskem podjetju Panonija iz Ptuja in njenega izvoljenca Karla Lozinška iz Kočic -— za- časno zaposlenega v Avstriji. Gostija je potekala v najlepšem redu in v razpoloženju, ki je značilno za vaške gostije. Ko je bila v nedeljo popoldne gostija končana in so se s vat je že pri- čeli razhajati, se je ženin Kari odločil, da bo s svojim avtomo- bilom z avstrijsiko registracijo zapeljal godce do gostilne »Pri Poldeku« v Tržcu. Svoji neve- sti — mladi ženi — je obljubil, da se bo hitro vrnil. Kdo bi mi- slil, da je bila to njuna prva in zadnja ločitev v komaj sfklenje- ni zakonski zvezi. Ko se je vračal nazaj proti do- mu, kjer ga je čakala nevesta Cvetka, se je iz do sedaj še ne- pojasnjenega vzroka zaletel z avtomobilojn v obcestno drevo in dobil pri nesreči hude notra- nje telesne poškodbe. Nezavest- nega ženina so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je v po- nedeljek ob pol treh zjutraj pod- legel poškodbam. Iz krajšega razgovora z nje- govo ženo —■ vdovo Cvetko — smo izvedeli, da je zvedela za moževo simrt in nesrečo šele v ponedeljek ob deveti mi zju- traj. Čeprav neprespana, usod- nega večera sploh ni mogla za- tisniti očesa. Tolažila se je z mi- slijo, da je šel mož morda do- mov in verjetno utrujen zaspal. Ob tragičnem sporočilu ni mo- gla verjeti, da je lahko življenje tako kruto in da ji je vzelo ko- maj pridobljeno družinsko sre- čo. Ob pogledu na m^rtvega mo- ža v ptujski bolnišnici se ji je stemnilo pred očmi in so bile ' greriike solze edina tolažba, ki bla^^a bridiko .resnico. Ugas- nili' so"vsi njiini načrti o dAi- žinski sreči, o otrocih ter o hi- šici, ki sta si jo nameravala zgraditi. Pra)V gotovo si ne moremo predstavljati in še manj čutiti negotovega koraka mlade vdo- ve, ki je stopala za krsto po- I kojnega moža, ki ga je usoda iztrgala iz njenega objema že prvi dan po njuni porokL Sele, ko je zasula prerani grob zadnja lopata vlažne jesenske prsti na domačem poikopališču, je spo- znala, da je moževa smrt res- nična in da je to njuno zadnje slovo. Kot nam je sama dejala, je ostala brez prave volje do življenja in globoko pretresena ob tragičnem dogodku. Draga Cvetka, starši in sorod- niki, sprejmite ob sivoji nesreči tudi naše iskreno sožalje, upam, da ga lahko izrazim v imenu vseh bralcev našega lista. J S. Kruta usoda ju je za vedno razdvojila. Blok za učitelfe pri Veliki Nedelji ter šolski zgradbi pri Tomažu in v Ivanjkovcih Ce pogledamo nekoliko nazaj v prizadevanja, ki jih je poka- zala ormoška občina na področ- ju urejanja šolskih zgradb in graditve blokov za učitelje, vi- dimo lep napredek, s katerim se ne bi mogla pohvaliti marsikate- ra izmed ekonomsko močnejših in razvitejših občin. Trenutno so ostala še vedno nerešena tri poglavitna vpraša- nja, in sicer zgraditev bloka za učitelje pri Veliki Nedelji ter ureditev oziroma zgraditev no- vih šolskih zgradb pri Tomažu in v Ivanjkovcih. Na zadnji se- ji skupščine občine Ormož smo lahko slišali glede teh treh pro- blemov sorazmeroma živahne in tudi žolčne diskusije. Rav- natelj osnovne šole pri Veliki Nedelji Vlado Ožbolt je prika- zal nerešen in pereč stanovanj- ski problem učiteljev pri Veliki Nedelji in v imenu svojega de- lovnega kolektiva zaprosil skup- ščino za razumevanje. Ravnateljica osnovne šole v Ivanjkovcih Ivanka Pučko je v svoji zelo umestni in tehtni di- skusiji prikazala težavne pogo- je, v katerih dela njihov delovni kolektiv. V svojem imenu kakor tudi v imenu ogorčenih občanov iz njihovega šolskega okoliša je zaprosila skupščino, da bi bile potrebno v. Ivanjkovcih poriov- no ustanoviti popolno osemletke ter zgraditi ustrezno šolske zgradbo. Poudarila je tudi, da bi morali obravnavati podruž- nične šole povsem enakopravne z ostalimi šolami, saj konkretne pri njih v neprimerno težjih po- gojih opravljajo povsem enake učno vzgojno poslanstvo, kot \ vsaki drugi šoli v občini. Odborniki so na seji skupščine pokazali do navedenih proble- mov vse razumevanje in končali diskusijo s sklepom, da je po- trebno tako učencem in njiho- vim učiteljem ustvariti ugodne delovne pogoje in življenjske pogoje ter v najkrajšem času rešiti stanovanjski problem u- čiteljev pri Veliki Nedelji ter šolskih zgradb v Ivanjkovcih ir. pri Tomažu. Iz tega lahko vidimo skupne skrb in splošen družbeni interes, ki ob složnem sodelovanju lahke rodi tudi zavidljive uspehe. Ver- jetno ne bom preveč »mimo vse- kal«, če rečem, da bi kazalo tudi vse ostale probleme v ormoški občini tako trezno in skupno re- ševati ter ob družbenem intere- su izključiti vse osebne ambi- cije in mnogokrat škodljive o- sebne ter kljubovalne interese. J. S. Vodič po bistriški občini Dolgo časa smo pogrešali knji- žico oziroma vodič za bistriško občino. Končno smo pred dnevi le dobili v roke lično knjižico, ki jo je izdal Zavod za spome- niško varstvo SR Slovenije. Vo- dič nam na tridesetih straneh žepnega formata opisuje razvoj bistriške krajine ter v kratkih besedah oriše in opiše njene kulturno-zgodovinske značilno- sti. Avtor Jože Curk najprej geo- grafsko oriše področje bistri- ške občine, ki se razteza po geo- grafsko precej neenotnem o- zemlju od jugovzhodnega dela Pohorja in Dravskega polja s terciarnim gričevjem med Po- horjem in Dravinjo z najvzhod- nejšim delom Haloz. Naseljevanju tega območja ter nastanku naselbine ter kasneje trga in mesta so posvečene na- slednje vrstice. Avtor se nato posebej ustavi v mestu, katerega nam prikaže izredno plastičfio. V kratkih besedah opiše tudi ves zgodovinski razvoj mesta, ki je od svojega nastanka do danes fTestalo precej katastrof. Naj- večja je bila tista v letu 1779, ko je mesto do tal pogorelo. Nada- lje našteva avtor mestne zgodo- vinske spomenike, razvoj bistri- škega gradu itd. Naslednji del drobne knjižice .if f)()svečen drugim krajem v bistriški občini. O Smartncm na Pohorju nam avtor pove, da je izrazita pohorska vas, strnjena okoli župne cerkve. Cerkev ome- njajo že v letu 1252. O njeni sta- rosti priča tudi dobra romanska arhitektura z vzhodnim zvoni- kom. Planina, Osankarica, Kori- tnoterKebelj so naslednji kraji, ki jih avtor opiše z izrednim ču- tom za lepo besedo z vsemi nji- hovimi značilnostmi. O Tin ju nam avtor pove, da izvira njegov postanek iz laten- ske dobe. Od takrat namreč iz- virajo sledovi štirih gradišč, po katerih je dobila ta vasica, razlo- žena na jugovzhodnem področ- ju Pohorja, svoje ime. Stara pa je tudi njena cerkev, saj izvira še izpred leta 1251. V tem kra- ju so najdeni tudi antični kam- ni, ki so vzidani v cerkvene in pokopališke zidove. Grajena pa je prav tako Kot tista na bmart- : nem, v romanskem slogu. Drugi del bistriške občine za- jema Dravsko dolino in zahodni del Haloz. Tudi tega nam .Tože Curk lepo opiše. Govori nam o Crešnjevcu. Poljčanah, Studeni- i cah, o studeniškcm samostanu ( in razvalinah gradu, o Makolah ; in štatenber.škem, gradu. Posebej : se ustavi ob ariiitekturi gradu, ; ki spominja s svojimi značilno- stmi, tako stilskimi kot kompo- zicijskimi. na italijanskega av- : torja Camesina. i Avtor ne pozabi Zgornje in Spodnje Polskave, ki imata pre- cej skupnega v bistriški zgodo- vini. Govori tudi o polskavskem gradu ter polskavski gospodi, ki pa je izumrla že v začetku 15. stoletja. Zavod za spomeniško varstvo Slovenije je s svojo zbirko vod- nikov »Kulturni in naravni spo- i meniki Slovenije« mnogo pripo- i mogel, da se bo razširil glas o kulturni dediščini, ki jo je dal prelepi slovenski pokrajini svet med Pohorjem in Bočem. Seve- da je želja avtorjev, da bi bila knjižica samo skromno vodilo ti- ' stim, ki še niso čutili čara tega ozemlja, ki hrani in skriva še mnoge kulturne vrednote. -b Smrt se je ustavila pri Ivamu Žgeču 21. novembra prejšnjega meseca je preminul invalidski upokojenec Ivan 2geč iz Ptuja, star 63 let. Pokojni je bil leta 1946 in dalje agilen sindikalni funkcionar, ki ni zamudil nobene seje ali sestanka tevoje sindikalne podružnice. Za- vzemal se je za disciplinirano iz- vrševanje postavljenih nalog. So- delavci z nekdanjega MLO ga bo- do ohranili v lepem spominu. Šte- vilna udeležba na pogrebu priča o njegovi priljubljenosti. Pevci DU so mu zapeli doma in pri od- prtem grobu. Naj mu bo lahka domača zem- lja. Žalujoči ženi in otrokom iz- rekamo globoko sožalje. Jod Jutri seja medobčinskega odbora CAKOVEC, KOPRIVNICA, OR- MOŽ, PTUJ. SLOVENSKA BI- STRICA IN VARAŽDIN V PTUJU Jutri. 7. decembra t. 1., se bo- do v prostorih delavskega kluba ►>Franc Kramberger« v Ptuju se- stali na prvo redno sejo člani no- voizvoljenega medobčinskega od- bora občinskih sindikalnih sve- tov Cakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Va- raždin. Na seji bodo sklepali o orga- nizaciji VIII. tedna bratstva in prijateljstva v počastitev 50-let- nice sindikatov Jugoslavije in 1900-letnice mesta Ptuja, ki bo v času od 23. aprila do 1. maja prihodnjega leta. Na seji bodo razpravljali o programu sodelo- vanja v letu 1969 in o programu kulturnih, športnih in drugih prireditev v okviru VIII. tedna bratstva in prijateljstva, katere- ga organizator je Občinski sin- Prometna nesreča v Obrežu pri Središču 25. 11. se je v Obrežu pri Sre- dišču ob Dravi pripetila pro- metna nesreča med voznikom tovornega avtomobila MB 310-68 Aleksandrom Kosom, šoferjem pri podjetju Transport, poslo- valnica Maribor, in med vozni- kom Francem Bombekom, zapo- slenim pri gradbenem podjetju »Ograd« v Ormožu. Aleksander Kos je pripeljal iz stranske ceste tovornjak, na- ložen z gramozom, ter zavijal v levo na prednostno cesto. Za njim je pripeljal iz Središča Franc Bombek, ki je pričel za- virati, vendar zaradi mokrega cesti.šča vozila ni mogel pravo- časno ustaviti. S sprednjim de- lom avtomobila je trčil v pred seboj vozeči tovornjak ter si pri tem poškodoval motor in prednji del karoserije. Na tovor- nem avtomobilu MB 94-55 je nastalo za okrcjg 15.000 din ško- de. J. S. dikalni svet Ptuj. Medobčinski odbor bo iz svoje sredine izvolil 7-člansko pred- sedstvo, predsednika, podpred- sednika in sekretai-ja odbora ter imenoval člane v organizacijske odbore za kulturne prireditve, za organizacijo razstave o delu sin- dikatov v obdobju 1919—1969 in v odbor za medobčinske de- lavske športne igre. Nadalje bo odbor razpravljal o vsebini in obsegu medobčinskega glasila, ki bo izšlo iz tiska aprila prihod- njega leta, v tej zvezi bo odbor imenoval uredniški odbor. Na seji bo tudi razprava o osnutku simboličnega znaka sodelujočih občin, ki ga je izdelal akademski slikar Janez Mežan iz Ptuja. FB Proslava dneva reptibli- ke v Središču Tudi letos so pripravili v Sre- dišču proslavo v počastitev dne- va republike. Sodelovali so go- vorniki, recitatorji in pionirji s pevskimi in glasbenimi točka- mi. Najprej je spregovoril rav- natelj središke šole Ivan Zidarič, ki je orisal zgodovino naše dr- žave od zasedanja v Jajcu vse do danes. Potem so nastopili pi- onirji s pesmijo pod vodstvom Ele Stoki je ve. Nastop recitator- jev je zelo popestril program. Iz osmega razreda središke šo- le so nastopili učenci Toni Pro- snik, Anica Djuran in Branko Filipič, iz ostalih razredov pa Lidija Borko, M. Trstenjak in Mojca Kačičnik. Zopet so se vr- stile pesmi pevskega zbora ter nastop mladincev. Nastop mla- dincev — recitatorjev je končal Karel Lukačič. Trije gojenci gla- sbene šole so nastopili pod vod- stvom Tonija Prosnika. Slavko Mlinarič je zaigral na harmoni- ko dve narodni. Program je bil lep in si zaslu- žijo organizatorji in izvajalci vso pohvalo. Gledalci so ob za- ključku izrazili željo, naj bi bi- lo več prireditev, ki bi nas spo- mnile na težke dni naše domo- vine. Zdravko B. Proslava dneva republi- ke v Ormožu Kot v vseh naših mestih, va- seh in krajevnih centrih je bi- la na predvečer praznika repu- blike tudi v Ormožu v kino dvo- rani svečana proslava, ki so se je udeležili številni Ormožanci ter prebivalci iz sosednjih kra- jev. Pozdravni govor je imel pred- sednik skupščine občine Ormož FRANC NOVAK, ki je pred- vsem poudaril vsesplošen na- rodni napredek od osvoboditve do danes ter prizadevanja ter uspehe, ki jih je v tem času dosegla tudi ormoška občina. V kulturnem programu so se predstavili mešani pevsici zbor Svobode iz Ormoža, pevski zDor iz Kidričevega, recitatorji ter solisti iz nižje glasbene šole v Ormožu. Se posebej svečano obeležje je dala proslavi ormo- ška godba na pihala pod vod- stvom dirigenta Alojza KRAJN- CANA. Mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Ormoža je gostoval na proslavi dneva republike v Kidričevem. S proslavo dneva republike so tudi Ormožanci dostojno pro- slavili veliki praznik rojstva republike ter neskaljenega brat- stva in prijateljstva, ki nas združuje v sicer številčno majhno, vendar v svetu ugledno skupnost narodov. J, S- Dan republike v bistriški občini Letos je pred nekaj dnevi mi- nilo petindvajset let, odkar so predstavniki vseh naših narodov na II. zasedanju AVNOJ v Jaj- cu izvolili revolucionarno vla- do ter uzakonili organe ljudske oblasti. Zaradi tega so bile pro- slave po vsej naši domovini le- tos še svečane j še kot sicer. Na višku pa je bila centralna slo- vesnost v Jajcu, v novem do- mu kulture. Svoj pečat je dal centralni proslavi tudi naš predsednik republike tovariš Tito s svojo prisotnostjo in go- vorom, ki ga je imel ob tej pri- liki. Ob tem naj omenimo še njegovo tiskovno konferenco z novinarji. Glede na petindvajsetletnico boja in socialistične graditve se ne smemo čuditi, če so tudi v drugih krajih proslavljali ob- letnico tako svečano. V bistri- ški občini so se svečanosti vrsti- le druga za drugo v vseh krajih občine. ?rogram so večinoma sestavljali mladi ljudje, seveda ob pomoči izkušenih kulturnih delavcev. Res izredno doživetje je bilo praznovanje ob dnevu republi- ke v centru občine, v Slovenski Bistrici. Program je pripravila mladina Na proslavi je sodelo- val tudi pevski zbor iz Prager- skega. osnovna šola, glasbena šola in drugi. Polna dvorana in aplavzi so bili dokaz, da je bila dvorana navdušena nad progra- mom. Tako so mladi Bistričani pokazali, da lahko store marsi- kaj, če- se združijo in z zaviha- nimi rokami pristopijo k delu. -b stran 2 TEDNIK — petek, 6. decembra 1968 Stran 6 Ob 50-letni smrti Ivana Cankarja Ob koncu prejšnjega stoletja je pognala naša duhovnost mo- gočna debla, ki so se globoko v zemljo ukoreninila in prek meje razrastla — štirje prameni pre- vratnega sonca za našo pomlad — bili so to: Kette, Mum, Zupančič in IVAN CANKAR. Prvi trije so se s škrjančkom pobratili, pesem nam dali — v pesmih polja vsa naša in gozda šumenje — sočnost vse naše Zkm- mlje so v verze zajeli; njeno ži- tje in klitje. Poslednji četrti pa je v prozi naše obraze maličil, hrbte nam dvigal in jezik nam čistil tako, da smo še danes prev- zeli njegove besede. Podoba njegovega zunanjega življenja je kaj preprosta in eno- stavna, brez silnih potez — je to življenje otroka iz naše vasi, živ- ljenje revnega dijaka in še rev- nejšega slovenskega poeta — bo- hema, ki se bori od rojstva pa tja do posleanje minute samo za re- snico. Resnica in pravica sta te- melja njedgovega notranjega živ- ljenja, ki je sila razgibano, pe- stro in mnogovrstno. Jasno je izpovedal svojo misel že v svoji prvi knjigi »Erotiki« — in čudo, komaj je ptič v sinji- no iztegnil perut, že so mu jo obžgali. Pa ni klonil, ne omah- nil, trdo je udaril po hinavščini in lažni morali, ki sta bujno cveteli po vsej dolini Sentflorjan- ski. Zavedal se je dolnžcsti umetnika, ki mora govoriti resni- co tudi takrat, kadar jo govori z bolestjo v duši. Kmalu je Cankar postal glasnik tistih bednih, brezpravnih in za- puščenih, ki so se in se skriva- jo po zatohlih podstrešnih prosto- rih. Stopil je med nje, jih vzlju- bil in osvojil. Obiskal je te po- nižane z belo krizantemo v gumb- nici na Klancu, šel s hlapcem Jernejem na Betajnovo, v hišo Marije Pomočnice in dalje in še s dalje po blatni cesti, mimo pre- i mnogih kantenov, ob katerih so i stali berači in vagabundi in be- ] dni proletarci in prispel ves tru- ; den in izmučen do poslednje po- 1 staje Podobe iz sanj. i In v svojih delih se je srečal i pogosto tudi z domovino. Ni je pa ljubil kakor cmeravi otrok, ki se drži matere za krilo — lju- bil je domovino s spoznanjem, v nadlogah in grehih, v ponižanju in bridkosti. Ljubil jo je z dušo in srcem. V mnogih delih jo je ovekovečil z veliko ljubeznijo in spoštovanjem. Sam pravi: Bog je to žemljico ustvaril in jo blago- slovil z obema rokama... V svojih poslednjih dneh se je srečal še s svojo materjo in Njim — globoko so si pogledali v oči in se porazgovorili — nato pa se je ves miren poslovil. Tiho je klonil pod težo realnega živ- ljenja glasnih ponižanih in raz- žaljenih — trpin slovenski pisa- telj IVAN CANKAR. Moji spomini na Ivana Cankarfa »Neizmerno je, kar nam je Ivan Cankar dotrpel in položil pred nas. Mi smo spričo njega tako rekoč napol slepi, skorajda brez glasu. Vsi vi, ki hodite mi- mo tega ognjenega slapa zaveza- nih oči in ste gluhi za čarovito glasbo Cankarjeve besede, po- stojte, prisluhnite, vaše življenje bo bogatejše in resničnejše!-« To je napisal dramatik Ivan Mrak ob 50-Ietnici nažega Cankarja. Te besede so naslovljene zlasti mla- dini, ki se žene za tiako imeno- vanim standardom in se zanima le za šport. Tu Ivan Mrak ne misli, da je vsa mladina taka. Toda nekaterim sta jezik in na- rodnost le še preživela pretek- lost. Danes je vseeno, kaj si, glavno je pač, da imaš dobro službo, avto itn. Ce se kdo od teh mladih ove svojega sloven- stva, zavrisne od sreče, toda že ga drugi nemilo zavrnejo, češ da je nacionalist in šovinist!-« O Ivanu Cankarju pišejo zdaj ob 50-letnici drugi, bolj poklica- ni. Jaz bi rad povedal, kako je dijaška mladina pred 50, 60 leti, rekel bi, oboževala Cankarja in Zupančiča, dva od četverice naše moderne. Na pamet smo se učili Zupančičeve pesmi in jih reciti- rali v svojem dijaškem krožku ali pri pouku slovenščine. Ce je Ivan Cankar izdal novo knjigo, je bil to dogodek. Za zadnje krajcarje smo kupovali njegove knjige, jih pobožno prebirali in o njih debatirali. Cankar je bil za nas neizprosen kritik tedanje družbe in revolucionar. Morda smo, po krivici, omalovaževali druge slovenske pisatelje. Imeli smo profesorja, ki nam je vča- sih, ko je bil razpoložen, celo uro pripovedoval to in ono, kar ni bilo v nikakršni zvezi z nje- govim predmetom. Mi smo ga pa izpraševali, kar nas je zanimalo. To je bil nekak intervju, kakor bi rekli danes. Nekoč smo ga vprašali, kaj misli o Cankarju. ! >->-Dolgočasen je,-« je rekel. »Ka- dar ne morem zvečer zaspati, ' vzamem v roke Cankarjevo knji- , go in takoj zaspim.« Mi smo mu ■ to tako zamerili, da ga nismo po- | tem na ulici niti pozdravljali. Med prvo svetovno vojno mi je prijatelj poslal na fronto raz- glednico, na kateri je bil med ^ drugimi podpisi tudi Cankarjev. Bilo je to menda omizje v go- stilni na Rožniku, kjer je Can- ' kar stanoval. To razglednico sem : hranil kot dragocen spomin. Med ; drugo svetovno vojno so mi ' Nemci uničili vso korespondenco : in tudi to razglednico. Enkrat ' sem Cankarja videl. Bilo je to v : novembru 1918 v Ljubljani. ] -^Glej Cankarja,« me je opozoril i znanec na ulici. Ozrem se in ga i vidim, kako stopa po pločniku i mimo znane Zalaznikove slašči- : čarne na Starem trgu. Z drobni- ^ mi koraki je šel, zamišljen. Na ] glavi je nosil klobuk s širokimi 1 krajci. Bil sem na njegovem po- grebu. Na mrtvaškem odru ; ležal v avli Narodnega dom Okrog odra je bilo njegovih 4 knjig in mnogo vencev. Na gn bu je govoril pesnik Oton Zi pančič. Priletelo je letalo in spi stilo venec, ki pa je padel na ti precej daleč od groba. Spom njam se, da takratni Ijubljansl župan in slov. pisatelj dr. Iva Tavčar ni dovolil izobesiti n ■nagistratu črne zastave. V re&n je n: bilo. Ivan Cankar je b Dster, ko je kritično pisal o drt 5ih pisateljih, med njimi tudi ravčarju. Tavčar mu menda š po smrti ni tega odpustil. V. Klemenčič CANKARJEVA RAZSTAVA Ljudska in študijska knjižni ;a v Ptuju je pripravila ob 50 etnici smrti našega literarneg '^elikana Ivana Cankarja raz tavo njegovih del ter razpra n monografij o njem. Razstav )0 v prostorih Ljudske knjižni :e v Kremplovi ulici ves pri lodnji teden (od 9. 12. do 14. Iž 968) od 7.—14. ure ter od 15.- 7. ure, v soboto samo do 12. ure Vabimo vse, ki jim je drsi lovenski jezik, da si razstavi igledajo. AMATERSKO GLEDALIŠČE 'TUJ lOBOTA, 7. decembra 1968 b 19.30 )REVESA UMIRAJO STOJE »klad za Izobraževanje pčiteljev v ormoški občini Pred nedavnimi živahnim azpravami o problemih šolstVE ' ormoški občini je bilo ugo- ovij eno, da bi morali v bodo- e posvetiti več pozornosti do- polnilnemu izobraževanju uči- eljev, posebej tistih, ki za delo ;i ga opravljajo, nimajo pred- pisane šolske izobrazbe. Na sej bčinske skupščine je bil dar iredlog, da bi pri TIS ustanovil oseben sklad za izobraževanje čiteljev. Ta denar prav gotove e bi bil neracionalna naložbe 1 bi lahko v marsičem izbolj- al podajanje učne snovi. Se edno namreč drži pregovor, k ravi, da lahko uči le tisti, k: adi sam nekaj zna. J. S. Drevesa umirajo stoje Krajem novembra meseca je uprizorilo amatersko gledališče v Ptuju poznano igro velikega špan- skega dramatika A. Casone: DREVESA UMIRAJO STOJE. Kakor povsod, kjer je bila uprizorjena, ie dosegla tudi pri ptujskem občinstvu lep uspeh. Delo je zrežiral Peter Malec. Glavne vloge so grali: Olga Friceva (Isabel), Ančka Bajgotova (Mauricio), Lojze Matjašič (Dedek). Igro bodo po- lovili v soboto, 7. decembra, ob 19.30 v ptujskem gledališču, g POSNETEK Z UPRIZORITVE V PTUJSKEM GLEDALIŠČU Usi^ehi članov »zelene bratovščine« v ptujski občini gospodari pet- najst lovskih družin s 54.726 hekt- arji lovskih površin. Na preosta- lem delu zemljišč v občini gospo- darijo z lovišči še LD Bresnica, Starše in gojitveno lovišče »Faza- , nerija« Vurberk. Konfiguracija te- rena in rastlinska odeja v ptujski ''•občini midita idealne pogoje za dla- ^kasto in pernato divjad. Na celot- jnem območju občine je od žlahtne Mlakaste divjadi veliko zajcev in srnjadi, pernata divjad pa je zla- Ssti na Ptujskem in Dravskem po- niju. Zveza lovskih družin v Ptuju je v letošnjem letu izvršila ponovno bonitiranje lovišč, oziroma revizi- jo bonitiranja iz leta 1962 v skla- du s pogoji življenja in življenj- skega prostora posameznih vrst divjadi. Pri tem je upoštevala ko- risti in škodo, ki jo divjad povzro- ča kmetijstvu in gozdarstvu ter podatke o 10-letnem poprečju od- strela. Po zadnjih ugotovitvah so napravili predviden plan odstrela po posameznih družinah. Večje spremembe je opaziti pri ptujskih lovskih družinah tudi pri opremi lovišč, čuvaj ni službi in kinologiji. V primerjavi z lovskim letom 1966/67 so povečale število visokih prež, solnic, a zmanjšale število krmišč za dlakasto in per- nato divjad. Vse te naprave bodo v bodoče bolje oskrbovali in njih število povečali. Tri lovske dru- žine imajo devet valilnic. Lovske družine imajo tudi svoje domove, družinske puške, pse in podobno. Pet lovskih družin ima stalno na- stavljene lovske čuvaje. Ostale pa imajo to službo organizirano tako, da je lovišče razdeljeno na posa- mezne rajone in so v teh rajonih zadolženi posamezni lovci, kjer opravljajo čuvajno službo in skr- bijo za prehr^mo živali. Lovske družine so v minulem lovskem letu dosegle plan odstre- la: pri srnjadi 81,5 odst., pri zaj- cih skupno z odlovom 96,4 odst., pri fazanih 91,6 odst., pri jerebicah pa 181,1 odst. Plan odstrela srnja- di, zajcev in fazanov ni bil v ce- loti dosežen verjetno zaradi tega, ker nekatere družine niso pravil- no ugotovile spomladanskega sta- leža divjadi, delno pa tudi zaradi tega, ker so nekatere lovske dru- žine številno prešibke, vsaj glede udeležbe pri rednih lovih. Pri je- rebicah je bil plan odstrela pre- sežen zaradi odstrela tujih lovcev. Lovske družine niso predvidevale tolikega odstrela pernate divjadi, med temi tudi jerebic. Plan od- strela za tekoče leto je povečan pri srnjadi, ki se je razmnožila in ponekod povzroča večjo škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah. Pri ostalih vrstah divjadi pa je letoš- nji plan odstrela nekoliko nižji na področju celotne občine. Le neka- tere imajo višjega po reviziji bo- nitiranja lovišč. Da bo ostalo pravilno razmerje In zaradi osvežitve krvi, namera- vajo lovske družine vložiti v lovi- šča divjad v višini 5 odst. odstrela, in sicer zajce in fazane. Družine so naročile zajce na Češkem, fa- zane pa bodo dobavili iz »Faza- nerije« v Vurberku. Navedeno div- jad bodo vlagali po predvideni po- trebi. V skladu s planom odstrela ter drugimi pogoji lova predvide- vajo lovske družine povečati do- hodek v lovskem letu 1968 69 za 1.4 odstotka. Več izdatkov pa predvi- devajo za okrenitev čuvajne služ- hp 7.aT-arii šfpvilnpičih nn_ 50 let slovenske glasbene šole v Ptuju Sveoan konoert prihodnje leto ua osvoDoaiTve ao aanes ]e obiskovalo ptujsko glasbeno šolo več tisoč učencev. Največje za- nimanje je bilo za učenje kla- virja. Učenci se usmerjajo vse bolj na učenje drugih okestral- nih instrumentov. Število violi- nistov je naraščalo. Pri pihalih in trobilih ni bilo večjih spre- memb. Solo konča sorazmerno malo število učencev. Vsi učenci obi- ; skujejo svojo obvezna šolo (os- novno šolo ali gimnazijo). Obisk dveh šol zahteva precejšen na- por. Največ učencev zapusti Glasbeno šolo, ko konča nižjo gimnazijo oziroma osemletko. Sicer pa nižja glasbena šola ne pripravlja učencev izključno za naelaljnji študij, ampak dopol- njuje in razširja z glasbeno , vzgojo splošno izobrazbo obvez- ne šole. V letošnjem letu je bil vpis v šolo zelo velik. Bilo je več pri- javljenih kot prejšnja leta. Zal so morali dejavnost šole skrčiti zaradi finančnih težav. Dotacija občine je bila pred leti znižana. Primorani so bili zmanjšati šte- vilo učencev klavirja. Postavili so določeno število učencev za posamezne instrumente. Vzga- jajo lahko največ 50 klaviristov. 36 violinistov, 18 učencev za tro- bila in 18 učencev za pihala. Ve- liko število učencev je že v gla- sbenem vrtcu in v pripravljal- nici. V vrtcu si pridobivajo zna- nje iz petja in ritmike. V pri- pravi j alnici so otroci prvega razreda osnovne šole. Seznanja- jo se s teorijo in nadaljujejo z melodiko in ritmiko. Sola pripravlja godbenike za ptujsko godbo na pihala. Pristop k ptujski godbi trenutno ovira obvezna služba vojaškega roka. Večje število sposobnih godbe- nikov je šlo k vojakom. Ko se bodo vrnili in če bodo dobili de- lo v Ptuju, se bodo prav gotovo vključili v ptujsko godbo. Izkuš- nje kažejo, da je bilo veliko u- čencev pripravljenih igrati v ptujski godbi na pihala. Ker se niso mogli zaposliti v domačem kraju, so odšli, ptujska godba pa je izgubila dobre godbenike. Me- sto Ptuj pa ne more biti brez godbe. Mladinske godbe ptujska gla- sbena šola žal nima. Na šoli me- nijo, da ne morejo najti časa za vaje, primernega za vse godbe- nike. Zato so se odločili, da bodo vse sposobne učence raje poši- ljali h godbi. Tudi tam nastaja- jo težave. Učenci stanujejo da- leč od mesta, mlajši niti ne mo- rejo pozno ponoči hoditi okrog, poleg tega pa gredo naslednji dan v šolo. Godbenikov iz Ptu- ja in bližnje okolice pa ni do- volj. V letu 1963 je ptujska občina dala Glasbeni šoli posebno do- tacijo, s katero je kupila instru- mente. Od tedaj oddelek za tro- bila in pihala lažje dela. Kljub temu je še premalo instrumen- tov. V šoli je godalni orkester, ki je nastopal na raznih priredit- vah. Vključeni so učenci godal- nih oddelkov. V Glasbeni šoli ni pevskega zbora. Učenci so vklju- čeni v pevske zbore na posamez- nih šolah. Ti bi lahko peli v cen- tralnem pevskem zboru, ki bi ga organizirala in vodila glasbena šola. Prihodnje leto v maju bo ptujska glasbena šola praznova- la 50 letnico. Na šoli se že pri- pravljajo na jubilejni koncert, ki bo v gledališki dvorani. Dvo- rana v glasbeni šoli je sicer ena najbolj akustičnih dvoran v Ptuju, ima najboljši klavir, a žal njena oprema ne zadošča več za slavnostne prireditve. Potrebna je temeljite obnove (zidovi, razsvetljava, sedeži...). Ptujska glasbena šola je v glasbeno vzgojnem pogledu v 50-letni dobi opravila veliko de- lo. Nanj je lahko ponosna. Pre- pričani smo, da bo tudi v bo- doče dala Ptuju in njegovi oko- lici ob vsestranski družbeni pod- pori svoj veliki kulturni pri- spevek. Z. R. V PTUJU SO USTANOVILI ATLETSKI KLUB Šport je v Ptuju tradicija. Se pred vojno so bili iz ptujske občine znani mnogi športniki. Tudi v prvih povojnih letih, ko je Mira Sentjurčeva osvajala za Ptuj tudi državna prvenstva v tekih na 100 in 200 metrov, je Ptuj v športu nekaj pomenil. Pozneje je nastopilo nazado- vanje. Medtem ko so se drugi športi razvijali naprej, je atle- tika capljala nekje zadaj. Nekaj so trenirali, dosegli so tudi ne- katere rezultate, vendar moč- nega atletskega kluba ni bilo. Dosežki v zadnjem času, ki so jih dosegli športniki osnovne šole Toneta Znldariča, atletinje Markovec ter atleti in atletinje iz Kidričevega so spodbudili ptujske športne delavce, da so začeli razmišljati o ponovni po- živitvi atletike v Ptuju. Glede na to so se na mlnu- leoi ustanovnem občnem zboru atletskega kluba v Ptuju, ki ga je sklicala občinska zveza za telesno kulturo, za trdno odlo- čili začeti s sistematičnim de- lom. Mladina je že s svojo pri- sotnostjo pokazala, da je volj- na delati, potrebni so samo tre- nerji in pa vodstvo, ki bo mo- ralo krepko prijeti za delo. Tako so se odločili, da bodo začeli z vadbo že sedaj v telo- vadnici, spomladi pa jo nada- ljevali na atletski stezi na me- stnem stadionu Ptuj namreč ima dobre pogoje za atletsko (Konec na 8. strani) cAla^CL pi&nia 29. NOVEMBER Alenka, spet je prišel 29. novem- ber in z njim tudi ta moja pe- smica. JOZE KOSI, Sodinci 12 Spet proslave so v dvorani, spet otroci pojejo, vsi ljudje so skupaj zbrani, praznik spet proslavljajo. * To je naš veliki praznik, praznik nas ljudi, ki smo v eno združeni v novi Jugoslaviji. Jožek! Spet tvoja preprosta pesmica s tvojo skromno, preskromno pisa- vo! Vendar vedi, da je prav v tem čar tvoje ustvarjalske moči, ki nam vsem tako po svoje govori. ALENKA Alenka, povedati ti hočem, kako sem preživela proste dneve za 29. november in te pozdravljam JELKA KIRBIS, Podgorci TRI DNI SMO IMELI PROSTO V četrtek, 28. novembra, je bila spominska proslava dneva repu- blike. Sodelovala sem pri Igrici in bilo je zelo lepo. To je bilo v za- družnem domu. Za praznike smo bili vsi doma. Sestra je že preje prišla, ker jo je zob hudo bolel in je morala vsak dan hoditi k zdravniku po injek- cije. V petek zjutraj je prišel tu- di brat domov. Mene je bolela gla- va, zato sem rekla, da bom imela gripo. Ves dopoldan sem ležala in čakala na gripo. Ko pa sem opol- dne zunaj zaslišala sošolko in nje- no sestro, sem bila takoj zdrava in sem skočila s postelje. Hitro sem se oblekla in šla k njima. Najprej sem jima pomagala pri domačem delu, nato smo se šle igrat. O moji bolezni ni bilo ne duha, ne sluha. V soboto sem mami pomagala kuhati in pomiti posodo. Popoldne sem spet šla k prijateljici. V nedeljo sem dolgo ležala in brala knjigo. Nato sem napisala obnovo in naredila druge naloge. Popoldne je prišla sošolka k meni in sva se skupaj učili. Žalostno se oziram za lepimi prostimi dnevi. V ponedeljek me je avtobus spet odpeljal v šolo in se je spet začelo po starem. Jelka! Hvala ti za tvoje prvo pisanje. Pokazala si, kako je človek lahko z malim zadovoljen in srečen. Praviš, da se je spet začelo »po starem« in prav pri tem ti želim mnogo uspehov in radosti. ALENKA Alenka, spomni se, kako je bilo, k osi letos zagledala prvi sneg I Jaz sem poskakovala od veselja. Za to zimo želim mnogo snega in mislim, da tudi drugi otroci in ti, Alenka! MAJDA RAJSP, Velika Nedelja PRVE SNEŽINKE Ko sem se odpravljala zjutraj v šolo, je bilo pravo zimsko jutro. V šoli smo pri slovenščini pisali dru- go šolsko nalogo. Nekaj časa smo pisali, potem pa smo se zazrli sko- zi okno. Pričele so padati prve snežinke. Komaj smo čakali na odmor. Ko je zazvonilo, smo pla- nili proti oknu. Gledali smo, kako se snežinke lovijo v zraku. Lovile so se in plesale. Tudi mi smo bili tako veseli, da bi najraje zapeli pesem o zimi. Komaj smo čakali na konec pouka. Zazvonilo je. Hi- teli smo na šolsko dvorišče. Hoteli smo pozdraviti prve snežinke, ki so padale na dvorišče in na polja ter se sproti topile. Padale so ves dan in vso noč. Ko sem se zjutraj zbudila, je bilo polje že prekrito s tanko snežno odejo. Nekateri kmetje še niso pospravili poljskih pridelkov. Repa jim še raste na njivah. Mi otroci se zelo veselimo zime, ker se lahko sankamo, smu- čamo in drsamo. Pozimi so« živali uboge, ker nimajo hrane. Zato jih moramo mi otroci krmiti, posebno ptice, ki so ostale pri nas. Vem, da bo ta sneg skopnel, če ga ne bo še več. Majda I Preden ti povem, da imam tudi iaz rada beli sneg, te moram vpra- šati, kako se je tebi in tvojim so- učencem obnesla tista drupa šol- ska naloga, ko so vas vendar po- polnoma nepričakovano zmotile prve snežinke? Skoraj huda sem na nje, ker niso hotele vsaj toliko počakati, da bi nalogo vsi učenci in učenke leno v miru napisali in si zagotovili dobre rede. Tako pa ... Glej. Majda! Snet imaš snov /a novo pismo! Napiši mi Se o vplivu prvih snežink na šolske ncpne! ALENKA [avov krivolovstva in močno raz- nnnoženih roparic. Precejšnje po- i/^ečanje predstavlja tudi plačik 5kode na kmetijskih in gozdni! kulturah. Predvideno je tudi vei izdatkov za vzdrževanje lovišč Dmenjeni in drugi Izdatki se po- večujejo z namenom, da dohodke z lovišča gospodarno vračajo v ovišče in ne v osebne namene. Pc /ečini so lovske družine dobro go- ;podarile. Ni bilo neupravičenih zdatkov. Lovci z vodstvom družir skrbijo vedno za boliše in finanp- 10 močnejše lovske družine Z. R, Stran ? VEČER — petek. 6. decembra 1<)6S Stran 7 Tudi petdesetletnica Prvi december ni bil naš praznik v letošnji pozni jdiojski pripomočki 18.35 Tor- kov veter 19.(V5 Z delegati na kongresu 19.55 Cikcak 2fl.O« TV dnevnik 20.45 Vija- vaja 20.35 PTttganjan 22.15 Ples skozi svet 22.45 Poročilo s kongresa ZK Slove- nije — Poročila SREDA, 11. DECEMBRA 9.35 T\ v šoli 14.55 Prenos s kongresa ZK Slovenije 18.00 Pisani trak 18.20 Ne črno, ne belo 19.05 Popularna glasba 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 ob 50-letnici smrti Ivana Cankarja 21.50 Člo- vek s filmsko kamero 23.10 Poročilo s kongresa ZK Slovenije — Poročila CCTRTEK, 12. DECEMBRA 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 11.00 Angleščina 14.35 TV v šoli 15.30 Nem- ščina 16.10 Osnove splošne izobrazbe 17.10 Poročila 17.15 Tiktak 17.30 Oddaja za otroke 18.00 Po Sloveniji 18.20 Narodna glasba 18.40 Reportaža- 50 let bojev za slovensko mejo 19.05 Dekleta in fantje 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.45 Vijavaja 20.50 Saga o Forsytih 21.40 Kulturne diagonale 22.10 Poročila PETEK, 13. DECEMBRA 0.35 TV v Šoli 11.00 Osnove splošne izo- brazbe 11-30 Francoščina 14.45 TV v šoli 16 10 Osnove splošne izobrazbe 17 30 Daktari — serijski film 18 20 Mladinski koncert 19.05 Na poti od ^uhe do Sorice 19.55 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.45 Vija- vaja 20.50 Odporniška gibanja v filmski upodobitvi 22.15 Glasbena oddaja 22.45 Poročila SOBOTA. 14. DECEMBRA 9.35 TV v šoli 18.15 Poročila 18 20 F Bevk: Črni bratje 19 20 Sprehod skozi čas 19 4,S Cikcak 20.00 TV dnevnik 20 45 Festival zabavne glasbe JLA 22.45 Re- zeviran čas za prleškega Lu|zeka Dober den drogi PriekI no fil drUgI, ki se na toti gu£ viin razmite. ]oj, saj resen, zdaj so bil totI cvetki pa vam morem malo povedati, kak se ml je ke godilo no kak ml )e tote proznične dni tudi moja mošja proznična grotaia. Natsezodjo pa se van vena s tem nič preveč ne potožin, saj ven, ke vas Je med vami tudi dosti tokih, ki mate i menoj vred celo leto v svojem gelttašni proznike no izobešeno črno zastovo. Vete, jas sen si že pred proznlkl reka: »KrucI tiks Lujs, zakaj pa si se Oorija, 29. november je rojstni den (Mše republike, zato pa »vujž- gi, vujžgi ga Blaž!« No resen Lujs ti ga jc vujiga prvo kupico, drigo no (retjo . . . dobri prijoteli, ki jih je pret nikol, najč vida ne so preštimali, ke ma puba penaza no so ga tsl pokali po rami z besedami — to ti je puba cd fare, na zdrovje Lujs . .. eto vidite drogi brolci, tekla je kupica za kupico, liter za litrom, v mošji pa Je že svetila rdeča luč, ki je kazala da je »bencin« že na kritični točki. Za zodjege jurja so ml muzikanti zaigrali še eno ža- lostinko no nevem, če so ml v tistem cajti že doj po bedron skleze tekle. S pedeset storimi dinari sem osta son za šankom no si inisla, kaj za eno coprnijo bi nareda, ke bi se totI stori dinar v nove spremenil. Boj sem žmika tisti drobiž v roki, boj se mi je meglilo pred očmi. Nafsezodjo sen vrge tisti drobiš na šank no s na ves glos zadrja: »Ge ste drogi prijoteli, piočan za dvo ded Kisle vode!« Naenkrat me je nograbfa za koler nekša trda roka. bum po glovi ... no tema pred očmi. DrugI den sen zveda, ke bla to nežna roka moje žene Mice, ki me je tisti večer v sajtrgah domu v listjak zapeiala Drugo utro sen se zbuda poleg našega zvestega hišnega čuvaja Tarzana, ki me je na ves glos zbtida s svojim hov, hooov. hov . . . Vena si je bogi revež misla, gdo sen vun z listja pogledna, ke sen sosidova Flora, ki prid večkrot k njomu na kvantir. Praf po pesjem je zdigna taco no . . rajši van dale nc povem. Bija sen pač moker no sen si zmisla na besede, ki mi Jih večkrot moja ta štora pod noge vrže: »Prokleti ded, najč tejko si ne vreden pri hiši, ke bi te nes pchcal« No ja, tisti večer se mi je to resen zgodlo. Ke blo dale pa naj rajši ostone moja družinska skrivnost. Veste, od srca rad bi van poveda, pa me Je preveč srom. Son pri sebi si pač mislim to, ke je našo živicje lepo no zanimivo, če giih ga včosih čista po pesjem preživlemo. PISMO OD AMERIŠKEGA PRLEKA To v prešjen tjedni smo dobli v našo uredništvo eno lepo pismo, ki mi ga je praf ne moj antres napisa en južnoameriški Priek, ki živi v ParaguaJv. Da vi vidite, kak sen jas pograba tisto pismo, saj sen si naipred misla, ke mi je pisa sam gospod ameriški predsednik Džonson no da me vobi na obisk v njegovo Belo hi^o. Že sen se v mislih vida kak se kot jegov čo- stni gost pelam v lepem avti no kak me pozdrovlajo taužnti na gasah, ki nosijo v rokah napise: »Živeo mister Lulzek«. V mislih sen vida tUdi, kak jezdim n« ranči v TeksasI s širokim klabukom na glovi ho s provim kavbojskim revolverom, ki glih tak zgleda, kak jih na vejko vsoki den vidimo v naših kinodvoranah na na plat- nicah knjig, ki jih na vejko odovlemo v fseh naših kioskih pa tudi že v knjigar- nah. Ob totih prividih sen pismo odprja no začeja šteti provo prieško šproho Poslu- šajte, ke nan je napisa toti ameriški Priek iz Paraguaja: Drogi no spoštovani Lujz no fsl prijoteli v domovini. Mislim, ke te me po gučl spoznali, če pa ne pa je tUdI fseeno. v glovnem bi van rad da neke nasvctof, v prvi vrsti tistin, ki bi radi šli v Ameriko no si mislite, da nan tii pohani piceki naravnoč v gut letijo. Ne mislim vas vobti v našo deželo, rad pa bi van le pot priipara, d« nede trebalo keremi na lodji ali pa v eroploni kozla dreti. Fse tisto, k si vi predstovlate pod ]Užno Ameriko lehko najdete duma v do- močih krajih. Tu giili tak najdeš pridne ildi, pa tudi take. ki majo roke vun obrje- ne no jim ne pašsjo za delo. Tudi če bi keri rad meja drllgo srce mo ne treba v Ameriko hoditi, saj mo lehko to v Prle- kiji, gdo mate pune poiovioke imarnice, hitro no brezplačno zrintate. Sunce pač ne- de več gleda, — nafsezadjo pa nas to gnes ali pa utrl itak fse čoka. Vete, drogi rojaki PrIekI, drgačik je pri nas v domovini tse normalno na glih tak jiižnoameriško. Mote dotnovske po- maranče, čete viditi Indijance no kavboje morete iti za tašenk na Ptuj no še dosti tokih podobnosti bi van lahko našteja. Kak pa |e ke letos s kolinami? Te skoro zadrgnoli kokega prašička, seveda če so van ne rubeži glih najbolj ta podrejenega vun s štalinke odvlekli. Vete pa tudi druge stvari so tu pri nas v Ameriki glih toke kak pri vas duma. Vse gre »namozano« kak v Zobjaki na ciglenci, ge moreš cigei napre pločati no ga dobiš kumcr šest meseof po določenen termini. Seveda se moreš še pred eno porkrot kregat hoditi. Drogi brolci, tak kak vidite, so pofsodik na sveti težove Če se ker na zvezdoslovce spozna mi naj pove, je blja Krištof Ko- lumb Priek in če je tudi un odkrije Prle- kijo? Lepo vas pozdravla ameriški Priek iz Paraguaja v JUžni Ameriki. PREDROGI NO SPOŠTOVANI GOSPOD PRLEK IZ 3UZNE AMERIKE Morem ti priznati, da me je tvoje pismo še prat posebno razveselilo saj vidim, ke še nesi pozaba na naš domoči prieški guč, ki ga lehko človik zodje cajte že po celem sveti čiije. Saj rečen, Priekot še nas nede tak hitro vrag pocitra, saj smo provi ftiči, ki si spletajo svoja gnezda na tseh kon- tinentih totega našega pregrešnega sveta. Zlo lepo si nam opisa primerjovo med Jiižno Ameriko no našo Priekijo. Veš pri nas je dosti tokih, ki si mislijo, da se v Ameriki z fsake lukje med cidi pa nazodnjo le vidimo, da je domača žemljica še sploh najlepša pa če glih tčosik trda Amerika. Dosti vas je tokih, ki ste doč po sveti raztepeni, pa ven ke ste v mislih čista zagvišno fsoki den duma v svoj! rojstni hišici, ki je mogoče s slamoj po- krita no med jivami no goricami, ge so vas negda mati vičili hoditi no gučati prve prleške besede. Ne bi vam rad dela do- motožja pa bi me fseeno veselilo, če te ml priznali, da je resen tak. Piši mi še ke o tvojem živleji, ki Je doč prek krez »vejko mlako« no tudi to, če nas boš priša v krotkem ka obiskat. Zagvišno se moreš zglasiti tUdI pri meni, da ma si ke po prieškem zgučala. Tebe no fse Južnoameriške Prieke praf lepo pozdrovla prieški • Lujzek Trgovka, ki mi Je pisala pismo o ljubezni s sildekon Ffančekom mi naj sporoči, Je poslala pismo za objovo v mojem rezervi- ranem koti ali pa samo meni v vednost. Napiše naj tudi svoj točen antres, ki ga nemo objava, nucam pa ga zavoljo dopisni- ške evidence. Trgovko lepo prozdrovlan no ji sporočam, da mo se v kratkem zglosa v jenen štacuni. Seveda mi more napisati, ge dela no gdo ma uradne vUre. Tejko za gnes, po drUgI tjeden več. Drogi brolci, zaj je zimski cajt no mate malo več cajta za pisaje. PIšte o fseh škandolih, ki vas montrajo v vaših krajih. Naj vas ne moti okorna roka no slovnične napoke. Vzemite svinčnik v roko pa pišite, ojštro seveda pa tiidi resnično. Ne pozob- te pripisati svojega točnega antresa. Moj antres: Uredništvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj —- za prieškega Lujieka. Samo vaš Lujzek S,ova 27 — deklico: Milena Crček, VI- čavska pot 23 — Alenko: Marija Ceh, Vodvincl 52;d - Danila; Olga Kralj. Moravč) 12«, Ljutomer — Viktorijo; Elizabeta Koražija, Grdina 8 — deč- ka; Štefka Grlica, Podvinci 83/a — Marjana; T'^rezija Llubec. Bukovci 2fi — Andreja: Kranja Sara, Gregorčičev drevored 5 — dečka; Frančiška Mur- ko, BiS 14 — dečka: Emilija Dolenc, Dragonja vas l/a — Mileno; Matilda Mežnarlč, Grajena 2 — deklico; Ani- ca Makovec, Safarsko, blok 2, Ljuto- mer — Suzano; Alojzija Babič, Pu- Sencl 9 — niipino; Rozlka Bedrač. Pobrežje 146 — dečka. Poroke: Brane Kacjan, Starošlncl 10, in Katarina RoZman, Zg. Hajdlna 23; Josip Les^anič, Ob Grajeni 1. in Antonijb Ratlznojnik, Ob Grajeni l; Andrej Gornik. Sp. Hajdlna 64, in MaksinUljana Papst. Nova vas 24; Savo Kozjak. Kidričevo 12, in Vero- nika Vajda. Kidričevo 12; Kranc Duh, Naselje bratov Reš 17, in Angela Ficko, Naselje bratov Reš 17; Ignac Polanec, Trnovska vas 51, in Ivanka Galun, Hajdoše 78; Rudolf Pernat, Skorba S3, In Marija PukSič, Spuh- ija 81. Umrli so: Jakob Till, Ljutomerska št. 30, roj, 1907, umrl 30. 11. 1968; Ma- rija Soštarič, Križovljan, roj. 1900, umrla 30. 11. 1968; Franc Plošinjak. Stojncl .^3. roj. 1902. umrl 28. 11. 196ft; Stanko Kramberger, Rabelčja vas 19, 01 1 10Ca umrl Oi 11 IflRA. Kino BUCKOVCl: 8. decembra 1968 ameriški film GAR- SONJERA ZA ŠTIRI. GORISMCA: 7. in 8. decembra angleški film ZMAGOVALCI. KIDRIČEVO: 7. in 8. dec. ameriški film NABOJ ZA ZLIKOVCA; 11. in 12. dec. fran- coski film GROM IN PEKEL. ORMOŽ: 7. dec. španski film POSLEDNJI MEHIKANEC; 8. dec. ameriški film RIO CONCHOS; 11. dec. nemški film NEUPRAVIČENO V TUJI POSTE- LJI. TOMAZ PRI ORMOŽU: 8. dec. sovjetski film BITKA ZA SEBASTOPOL. VEIJKA NEDELJA: 7. dec. ameriški film RIO CONCHOS; 8. dec. španski film POSLEDNJI MEHIKANEC. ^■^de"^'mehiški film VRNI SE IZ MEKSIKA. VAL SAMOMOROV TLJUSKNIL V ZUNANJE MINISTRSTVO ŠE DVA BREZ VZROKA? V Bonnu so uradno sporočili, da sta včeraj dva uslužbenca zunanjega ministrstva storila samomor. To sta Bernhard Dtidek, nižji uslužlienec v ministrstvu, in Rediger lierold, uslužbenec ge- •lorainotra icnnriilflta Zahfidnft Nemčije V Haagu. Število funkcionarjev, ki so si v zadnjih nekaj mesecih vzeli živ- ljenje, se je tako zvišalo na de- vet. Za Dudka uradno trdijo, da ni bil osumljen vohunstva, da ni imel dostopa do tajnih dokumen- tov ministrstva in da je samomor storil iz družinskih vzrokov, za Herolda pa, da si je vzel življe- nje v duševni zmedenosti. »Tekoči račun« za neonaciste Zahodnonemška nacionalnode- mokratska stranka, ki ji njeni na- sprotniki pravijo kar neonacistič- na, bo od prihodnjega leta finan- cirala svojo udeležbo pri volitvah iz namenskega sklada, v katerega se bo stekal denar davčnih zave- zancev. Nacionalna stranka bo mogla prvič po ustanovitvi upo- rahljati denar iz tega sklada in na voljo ji bo dva milijona mark. uradno sporočilo narodne banke KATERI BANKOVCI GREDO IZ OBTOKA? Direkcija za trezorje narodne banke Jugoslavije je dala nasled- nje uradno pojasnilo. Bankovci po pet tisoč, tisoč in 500 starih dinarjev, ki so prišli v obtok 1955. in 1963. leta, nehajo biti s 1. januarjem 1969 zakonito plačilno sredstvo. Lastniki bankovcev na stare di- narje jih bodo lahko zamenjevali vse co 30. junija 1969 v vseh po- družnicah SDK v državi. Ves ostali denar, kovinski in papirnati, je še naprej v obtoku in je zakonito plačilno sredstvo. Delavska univerza Ptuj DELAVSKA UNIVERZA PTUJ IN KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠANJA NARODNE OBRAMBE PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL PTUJ prirejata v izobraževal- nih centrih od 6, 12. 1968 do 12. 12, 1963 naslednja predavanja; PETEK, 6. decembra JURSINCI: Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje. Predava Ferdo Lovrec ob 18. uri v šoli. ZAVRC; Osnovna načela vseljudske obramb- ne vojne s posebnim ozirom na t)o- sebnosti Slovenije. Predava Tone Žagar ob 18. uri v dvorani krajevne skupnosti. SOBOTA, 7. decembra CIRKULANE: Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje. Predava Ferdc Lovrec ob 17. uri v šoli. NEDELJA, 8. decembra ZETALE: Bistvo in značilnosti sodobne vojn« ter vpliv sedanje vojne tehnike m bojno udejstovanje. Predava Ferdc Lovrec ob 7. uri zjutraj v šoli. PONEDELJEK, 9. decembra VITOMARCI: Vojno-strateške koncepcije NATO it Varšavskega pakta. Predava prof Lojze Gojčič ob 18. uri v šoli. TOREK, 10. decembra TRNOVSKA VAS: Vojno-strateške koncepcije NATO in Varšavskega pakta predava prof. Lojze Gojčič ob 18. uri v šoli. POLENSAK: Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na ■ bojno udejstvovanje. Predava dipl. I inž. Štefan Požlep ob 18. url v Soli. ; SREDA, 11, decembra DESTERNIK: ■ Vojno-strateške koncepcije NATO in Varšavskega pakta. Predava Franc Tetičkovič ob 18. uri v šoli, ČETRTEK, 12. decembra . DORNAVA: • Vojno-strateške koncepcije NATO in Varšavskega pakta. Predava: ■ Franc Tetičkovič ob 18.30 uri v ga- silskem domu. VIDEM: " Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje. Predava dipl. ^ inž. Štefan Požlep ob 18; uri v šoli. SREDSTVA ZA TELESNO VZGOJO (Nadaljevanje s 3. strani) Pogovorili so se tudi o pripra- .j vah na množični nastop športni- kov in telovadcev v jubilejnem le- ^ tu, ki bo junija. Priprave so kre- nile z mrtve točke. Pripraviti bo vse potrebno, med drugim tudi i- telovadno orodje. Sklenili so tudi, da bo občinsks zveza za telesno kulturo podelil? 3 priznanja najzaslužnejšim šport- ci nim delavcem, predvsem tistim, k J. imajo zasluge za razvoj množične telesne kulture. Priznanja bode v dali tudi najzaslužnejšim društvnn za uspešno delo. Z.R MALI OGLASI USLUŽBENKA išče opremljeno sobo v tPuju. Naslov v upravi. PRODAM športni otroški voziček, o- troško košarico in stajico. Naslov v upravi. MODERNE brušene poročne prstane in ves ostali nakit vam izdela po u- godnih cenah zlatar, Krempljeva 10, Ptuj. 50 LETNA samska ženska gre za go- spodinjo k družini z otroki ali k sta- rejšima zakoncema. Naslov v upravi. PRODAM polavtomatski pralni stroj, električni lonec za kuhanje perila, stojalo za rože z lučjo in za- menjam fiat 750 z novovgrajenim motorjem z doplačilo za kadeta ali rekorda, letnik od 1964 naprej. Mili- 3av Pejovič, Ljutomerska 20/a. VEČJO KOLIČINO rženega škopa in dvosedežnl moped prodam. Franc Vratič, Skorba 3. PRODAM novo peč na olje EMO 5. Vprašajte v trgovini CICIBAN, Pre- šernova 1. SOBNO OMARO, kauč, dva fotelja, mizico, komodo, tri kompletna po- mivalna korita, nove gojzarje št. 40 in nizke čevlje št. 39, vse zelo do- bro ohranjeno zaradi selitve ugod- no prodam. Vprašajte v Prešernovi ul. 18, Ptuj. TRAKTOR 9 KS Z obračalnim plu- gom prodam. Vprašajte pri Rafae- lu/ Gulin, Ciril-Metodov dr. 6, Ptuj. DVE SOBNI OMARI in radio pro- dam. Roza Graifoner, Jadranska 4, Ptuj. Vojna za frank Padec francoskih vrednostnih papirjev in višja cena zlata, ki so jo zabeležili včeraj v Parizu, le potrjujeta vznemirjenost poslov- nih krogov, ki se je še okrepila, ker grozijo Franciji nove stavke in nemiri na univerzah. Do »eks- plozije« sedaj najbrž ne bo pri- šlo, ker so pred vrati božični pra- zniki in so ti glavna skrb množice Francozov. Vlada pa si v boju s sindikati prizadeva, da bi zana- gala v vojni za frank, Zo smeh Gospod Smith se zdrzne, ko za- ileda moškega, ki zakrinkan vsto- }i v njegovo pisarno, "Za tisoč dolarjev lahko rešite iivljenje nedolžnemu človeku,-« re- •e gangster, »>Ali ste to vi?« prestrašeno /praša gospod Smith, »Ne, temveč vi,« mu odgovori ?angster. • Kroiač: v»Kako morete trditi, da jospodarja ni doma, ko sem g? i-endar videl pred nekaj trenutki pri oknu?« Hišna pomočnica: -Seveda, ? skozi okno je naš gospod videl tu- di vas!« • »Kaj? Vi tako v letih, pa se ho- čete poročiti s tako mlado žen sko?« -Prav imate, bom pa še neka let počakal,« * -Pravzaprav je nepravično, d; noram za striženje teh nekaj la na glavi plačati prav toliko kot ti 5ti, ki imajo prav košate lase.« • »•Dragi gospod.« vljudno odvrn frizer, »saj ne plačate za striže nje, ampak za Iskanje.« * »Povej mi. Tonček, zakaj i morje tako slano?« vpraša učit« Ijica. -Zaradi slanikov,« odvrne Toi ček. * Mož: -Vložil sem tožbo za loč tev zakona, ker me je žena zl< hotno zapustila.- Odvetnik: -Vaša sreča! Moja i je zlohotno ostala.«