:"..........................................................]
Dopisi.
Matura na ptujski gimnaziji. V sredo 30. junija se je vršila matura na naši gimnaziji. Napravili so jo vsi 4 maturanti in sicer Kasper Udo, Lešnik Aleš, Stuhec Bela in Stuhec Irma. Vsi so domačini, prvi, ki so na sedaj naši gimnaziji maturirali.
Ptujski odvetniki. Ko je še živel v Ptuju zloglasni „Štajerc", imenovan giftna krota, si je ta nadel nalogo blatiti slovenske ptujske odvetnike, jim krasti čas in njim izpod-kopavati ugled med ljudstvom. Kakor kaže zadnja številka ,,Nove pravde", hoče to ded-ščino sedaj prevzeti ta list. Sumniči vse odvetnike povprek narodnega izdajstva, in sicer one iste odvetnike, ki so edini vzdrževali de-
setletja najhujSi boj proti renegatstvu v Ptuju in v okraju. Tako pise list, da je neki slo-venski odvetnik ze tretji6 prosil na vlado, da se sme Ornig, pek in bivSi znpan zopet vrniti na toriSce svojega prejSnjega plodonos-nega kultumega delovanja. Imena tega od-vetnika dopisnik seveda ne pove, ker je tr-ditev grdo zlagana in bi se mu to takoj do-kazalo. Sicer se pa niti poprej nismo bali Orniga in oni veliki narodni radikalci, ki bi radi namah iztrebili v Ptuju vse nemStvo, bi morali biti odvetniku samo hvalezni, da jim spravi Orniga zopet v Ptuj. Imeli bodo pri-liko, da ga junaSko obglavijo na Florjanskom trgu. To bi ne bilo sedaj tako nevarno, ka-kor pa iti v boj proti Orniga poprej, ko je bil Ornig v Ptuju se vsemogoc. Takrat so se niu seveda ti junaki ponizno klanjali. Dopisnik ,,Nove pravde" zameri odvetnikom, da Se ne hodijo sestradani in razcapani po tne-stu, in da si sluzijo celo denar pri nemskih strankah. Kakor vemo, slovenski trgovci, obrtniki in denarni zavodi tudi ne odklanja-jo nemskih strank, kar bi bilo zelo nespametno. Zakaj bi moral ravno odvetnik goniti Nemca iz pisarne, nam je res neumljivo. Mogoce, da zeli dopisnik ustanoviti pisarno izkljucno za Nemce in da jih v to svrho rabi. Ne vem, cemu smo odvetniki sploh kornu na potu. K odvetniku se nikogar ne sili, je to popolno-naa svoboden poklic. Kdor misli, da je vsaj tako pameten, kakor odvetnik ali pa se bolj, ta lahko opravi stvar sam in mu ni potreba v odvetnisko pisarno, torej cemu Se razbur-jenje, ako si kuje odvetnik, sicer ne vee ru-menjakov, kakor poje PreSeren, temveS le bore razcapane bankovce. Ako je dopisnik slucaj-nd zenskega spola, je gotovo kedaj brezuspeS-no kot devicica Skilil za mladim  odvetnikom.
K dekoraciji ptujske §o!ske mladine ob priliki sprejema regenta Aleksandra v Mariboru je prispevala ga. dr. FermevCeva 100 K. Srena hvala!
Organizacija IDS v Ptuju je poslala po-slancem porocilo glede Skode, ki jo je na-pravila toca, ter je zaprosila pomo5i za tez-ko prizadeto kmeftko ljudstvo.
Kako nekateri ptujski nemSkutarji tolma5ijo poset prestolonaslednika Aleksandra v Mariboru. Vsak, ki se je udelezil sprejema prestolonaslednika Aleksandra v Mariboru, ve, da se je udelezilo tega sprejema neSteto odrastlega ljudstva in umljivo tudi veliko Solskih otrok. To pa sedaj nekatere ptujske nemSurje zelo boli in ne vedo, na kak nacin bi tolmacili posameznim osebam to slavnost v slabi luci. Tako je tak gospod iz Ptuja celo v javnem lokalu pripovedoval neki osebi (vedoc, da ta ni bila v Mariboru), da se je sprejema regenta Aleksandra v Mariboru udelezila vec-jidei samo Solska deca, ter smatral za ne-umestno, da se Solski otroci iz Ptuja in celo okolice vodijo tako daljno pot v Maribor. Pravi, da je sam videl, ko je neki duhovnik vodil vso trudno in lacno deco iz Maribora peS skoz Ptuj. Ta gospod je imel vidno v tej zadevi Se ve6 na jeziku, pa je, slutec, da posluSalec ni bil njegov somiSljenik — ker je zacel njegove trditve pobijati — takoj krenil na drugo pot pogovorov. Zasledujmo enake protidrzavne hujskace in jih navedimo prihodnjic javnosti imenoma !
Kadilcem v naznanje. Kakor smo pouSeni, zamorejo trafikanti tobacne izdelke drazjih vrst oddajati nesumljivim odjemalcem tudi v vecjih mnozinah brez tobafinih kart. Trafi-kantorn je pri danaSnjih visokih cenahmnoga na tern lezede, da dobavljeni materijal cim preje razpecajo.
Evidenca rezervnih in upokojenih oficirjev ter vojaSkih uradnikov — popolnitev. Pri pre-gledu evidence rezervnih in upokojenih oficirjev ter vojaSkih uradnikov sem dognal, da Se biva v obmocju mariborske polkovne okrozne komande vedno nekaj rezervnih in upokojenih oficirjev ter vojaSkih uradnikov, ki se kljub opetovanim razglasom po caso-pisih in potom obCin Se vedno niso prijavili mariborski polkovni okrozni komandi. Ker mi je vsled tega onemogoCenanatancnasestava evidence, pozivljam Se enkrat vse one rezervne in upokojene oficirje ter voj. uradnike, ki se
dosedaj Se niso prijavili, da to storijo naj-pozneje do 31. julija 1920, navedSi v prijavi Sarzo, ime in natanSno bivaliSce. Ako bodem po preteku tega termina dognal, da se ta ali oni rez. in upokojeni castnik ter vojaSki uradnik kljub temu zadnjemu razglasu tudi ni prijavil, klical bodem doticnega na odgo-vornost. Pri tej priloznosti opozarjani vse rez. in upokojene castnike, ter vojaSke uradnike, da morajo vsako spremembo svojega bivalisca in svojih zasebnih razmer, (poviSanje, sprememba domovinstva, zenitev itd.) takoj prijaviti mariborski polkovni okrozni komandi. Oni rezervni in upokojeni castniki ter vojaSki uradnini — nasi drzavljani, — ki odpotujejo v svrho Studij itd. za ve6 casa v inozemstvo, morajo naznaniti mariborski polkovni okrozni komandi naslov one osebo, katera biva stalno v tuzemstvu in katera je pooblaS&ena, daprevza-me za njega doloceno posto. Pripomnim, da se morajo prijaviti mariborski polkovni okrozni komandi tudi vsi oficirji in vojaSki uradniki, — tuji drzavljani — kateri bivajo stalno v naSi drzavi.     Komandant: Pesad. pukovnik.
ToSe. Minuli dnevi so bili nesrocni za naSe kraje. V soboto 26. junija se je v zacetku pesniske doline izcimila pogubonosna nevihta. ZaCela je svoje unicevalno delo pri Sv. Jurju ob Pesnici, zavila pri Sv. Jakobu proti Sv. Barbari in Vurbergu, z vso silo udarila na Sv. Urban, valila se na ptujsko polje, kjer se je odcepil en del proti Preradu, drugi pa Sel dalje na Borel in preko Velikega Vrha na HrvaSko. V nedeljo pa je zazvrSela nad zgornjim ptuj skim poljem ter se vsula na ob6ine od Frama proti Senjanzu, Cirkovcam, Sv. Lovrencu in Gori. Iste dni je divja-la tudi v Smarskem in RogaSkem okraju ter segla tudi v Haloze do JanSkega Vrha in Gore. Toca je bila tako huda, da ce ljudje take ne pomnijo. Vrhove okolu Sv. Urbana, po Kicarju je kar pobelila, na polju okolu Cirkovec pa vse do zeralje zbila, da se komaj pozna, kje je kaj rastlo. Skoda je velikanska. Treba bo zdruzone pomoci, da se vsaj neko-liko odpomore najhujSi bedi.
Sv. Urban. V soboto dne 26. junija t. 1. je v obeinah Vintarovci, JirSovci, Drstela, Janezovci, Dolic in Livanjci razsajala toCa s tako mocjo, da je unicila ubogim obcauom toliko obetajoce poljske pridelke, vinograde in sadonosnike. Padala je v velikosti orehov. Prizadeti prebivalci niso le ob ves zivez, tem-vefi so vsled tega tudi gmotno unideni. Ne-srecnezem je treba nujne pomoci.
Veliki Okift. NemSka drznost. Uradnik ob-6inske hranilnice v Ptuju, Kaaper, ima v nasi ob6ini vinograd. V nedeljo dne 20. junija povabil je ta velegerraan Ptujske Nemce, da proslavijo Sonnwendfeier. Clovek ne bi nic rekel, ko bi se ti drznezi med seboj zabavljali in javnosti ne razburjali s tem, da so javno razobesili frankf'urterco in tulili protidrzavno Wacht am Rhein, da se je na peti hrib 6ulo. To presega vse meje. Tako stvari se morajo za bodoSe prepreciti. Kako pride slovensko ljudstvo do tega, da se mora pustiti izzivati? Uradnik Kasper pa se naj kratkomalo odpu-sti iz sluzbe in naj gre tja, kjer je prepove-dana slovenska pesem, to je v dezeli lacen-bergerjev. Kaj bi se neki zgodilo s Sloven-cem, ako bi v Lipnici tako postopal ? To ni tezko uganiti, kaj ? Slednjie se Se mora opo-zoriti, da je vsak gospodar imel orozje. Vpra-Sali bi, ali je imela ta gospoda orozne liste. Brez njih bi se morala kazniti.
Sv. Lenart pri Veliki nedelji. V zadnji stevilki „Slovenskega Gospodarja" citamo, da se pri nas namerava ustanoviti „Orel." Gotovo je kakemu bivSemu c. in kr. Cetovodju zal onih casov, ko je v vojni dobi vihtel svoj avstri-jakonsko-birokratski bic stroge discipline, ali bolje povedano sekature, nad glavami njemu podloznih, posebno novincev. Svoje posebne zmoznosti ho6e pokazati kot vaditelj Orlov. Blagor njemu v bodoce podrejenim ! — Na drugi strani se ofiita tukajSnjemu izobrazeval-nemu druStvu, da so je po preteku enega leta sreeno razvilo v liberalno strankarsko podjetjo. Gospodine dopisnik le po casi ; piSite rajSi, da je druStvo ves 6as svojega delovanja   premalo   klerikalno. Premalo vam
je, ker ima knjige iz KatoliSke bukvarne, | Mohorjeve druzbe in drugih sli5nih podjetij. i Tudi vam je premalo, ker so se do sedaj | uprizarjale igre kovane po katoliSkem receptu. i Mlacni so res ti druStveniki, ne bi jim sicer j Skodovalo po njihovim nadstrankarstvu vsaj J nekoliko narodno naprednega duha, tako pa konStatiram neodkrit privesek klerikalcev. | Uciteljstvo si pa ne bo pritrgalo pri svojih J dohodkih in zrtvovalo za vaSo stranko v zah-] valo za to, ker mu kradete ugled. —
Poiar. Dne 31. maja t. 1. popoldne je na-{ stalv gospodarskem poslopju posestnika Franca I Bedenika v Nadolah ogenj. Unicen je Skedenj, govejski in svinjski hlev, shramba za zito, I gospodarska oprava, krma itd. Zgorelo je i tudi 1 Stiri tedne staro teletce. Skoda znaSa I priblizno 35000 K. Zavarovano ni bilo. Pozar ! je povzroSila 5 letna hfierka omenjenega po-I sestnika, ki se je z vzigalicami v blizini i Skendja igrala.
Utonila je dne IB. junija popoldne v otoku j Studencnica po lastni neprevidnosti 9 let ; stara Marija Pernek, h6erka gostacke Marije i Pernek na Bregu  pri Ptuju.
Smrtna nesre&a vsled utonitve v Podvincih. j Dne 23. junija padel je 78 let stari vzitkar I Mihael Hentak iz Podvinc po nesreci doma ; v studenec in utonil.
Pozar. Dne 12. t. m. opoldan je izbruhnil • v Skednju posestnice Neze Dobic v Mihovcih, j obeine Cirkovec ogenj. Zgorelo je omenjeno | gospodarsko poslopje in v taistem se nahaja-; jo6a oprava, Skoda se ceni na 6000 kron. i Zavarovano pa je bilo za 540 kron. Pozar J je povzrocil 5 letni sin zeleznicarja Jozefa ! Medved-a, ki se je igral z vzigalicami v Skednju.