22. številka. V Trstu, v soboto 17. marcija 1688. Tečaj XIII. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako srede n Soboto nh J. uri popoludne. „Edinost" stane: za vso leto gl. K.-; izven Avst. 5>.— pl. za polu lota „ JJ,—; n m 4..V> „ 7.a četrt leta „ 1.50; „ „ 2.23 l Poafttnieno Številko ne dobivajo v pr<»-dajalnicah tobaka v Tretn po ."» nov., v Gorici in v Ajdovščini p<> « nov. Na naročbe "brez priložene naročnino se upravništvo ne ozira. EDINOST Vhi dopisi hp poHlIjajo uredništvu v ulici Torrente At. 12. Vsako pinmo mora biti frankovano, ker nefranknvnna *e m npro-jemajo. Kokopirti »e no vračajo. Oglasi in oznanila f*e rneune po T nov. vrstica v petitu; za naslove / debelimi črkami ko plačuje prostor, kolikor bi ga obn*if!o navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in innerato prejema Upravništvo v ulici Torrente 12. Odprto reklamacijo so prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Pripnorsko. iV ailinotti |e moCt, Strossmayerjeva petdesetletnica. V ponedeljek 19. t. m. praznuje slovesno vladika Strossmayer v Djakovu petdesetletnico svojega svečeništva, kar je Blavil na tiho in skromno uže 16. febru-varja mej prijatelji svojimi. A no samo bližnji znanci njegovi, nego ves hrvatski narod, da, vsa južno-slovanska plemena ee spominajo z radostijo tega znamenitega dne ; iz tisoč in tisoč slovanskih prsij kipi proti nebu zahvalna molitev, da nam je milostivi Bog poslal moža, s katerim se lehko ponašamo. Petdeset let je prosio, od kar jo mladi, skromni, nepoznani duhovnik Strossmayer čital v svojem rojstnem kraji prvo sv. mašo. Zdaj čita zlato mašo starček Strossmayer, čegar ime je v ustih vsakega, kajti njega slava kakor odličnega cerkvenega dostojanstvenika razširila se je po vsom krščanskem svetu. Katoliška cerkev se lehko ponaša z vladiko Strossraayerjem, kajti ostal je zmiraj veren svojej poslovici: vse za vero! V slavo božjo je zgradil mnogo spomenikov, ki bodo propovedali in pričali potomstvu o verskej gorečnosti lijegovej. Mej vsemi temi sijajnimi deli bode govoril stoletja in stoletja divni hram božji v Djakovu, eden najlepših zidanih spomenikov našega časa. Kakor pastir svoje čredo dela neumorno, kar se tiče rešenja duš. Propoveda, tolaži in bodri, svari' in kaznuje. Dasi starček, vender hodi po svojej vladikovini delit svetotajstva ali zakramente, poučujoč v veri in nravnosti, odvračujoč od zlega in preporočujoč bogoljubno življenje in mej seboj ljubezen in vernost. Tu ni povedano se vse, kar je storil vladika za vero in slavo božjo na zemlji; a kdo nam našteje vse njega zasluge na tanko ? Mi jih no vemo, ker še celo njega desnica čestokrat ne ve, kar dola levica. "Vse to vidi in zna samo božje oko. Njegova poslovica pa ima še drugi del : i n za domovino! Vso za vero in za domovino ! kako vzvišena misel, dostojna katoliškega duhovnega je izražena v teh kratkih besedah. Na ednoj strani pripravlja slavi božjoj veličanstveni hram, na drugej odpira prosveti in nauku goji-lišča in učilišča. V" spominu nam je dja-kovska prvostolna cerkev in akademija, vseučilišče ter galerija slik v Zagrebu. In kdo nam nabroji vse ostalo, kar se je umna glava Strossmayerjeva izmislila v PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih. Ital. spisal S. Ivi j Pellico, pre!. .los Koniparo. XXV. O bogatstvu. (Dalje.) Voltaire jo v podlih trenotkih hlinol, da je evangeljsko „ubožtvo duha" lo „bu-dalost". To pa ni ros. „Ubožtvo duha" je ona krepost, po katerej smo tudi v bogatstvu prijazni ubožcu, sposobni prenašati siromaštvo, ako bi nas zadelo, sposobni spoštovati ubožtvo drugih. To jo vender vse drugo nego li „budalost"; to je krepost, ki biva le v vzvišenih duhovih, le v modrosti, „lločeš gojiti svojo dušo V* govori Sencka, „živi ubog, ali kakor bi bil ubogtt. Ako slučajno prideš na beraško palico, ne izgubljaj srčnosti. Trudi se za življenje, a no sramuj se. Revež jo baš tako lehko spoštovanja vreden, kakor oni, ki mu pomaga. Odpovedi se bogataškim razvadam, kajti prevzeten siromak, — to ti je smešen in obžalovalen prizor. Tudi petdesetih letih in darežljiva desnica podprla, vzdignola in izvela? — Vse to je opisano v srcih naroda in tega ne izbriše nikdo na svetu. Knjige se lehko požgtS, spisi in arhivi odstrane ali uniče ; a kar je zabeleženo v srci hvaležnega naroda, tega ne požge, ne uniči in ne odstrani nobeden. O vladiki Strossmayerji se z vsem pravom lehko reče, da je dobro upotrebil talent, kateri mu je podelil Bog. Zato cerkev in domovina iskreno in oduševljeno slavite biskupovo zlato mašo ; obe pozdravljati radostno ta dan in čestitajoč mu želite : Milostivi Bog podaljšaj dragoceno življenje vladiki Strossmayerju! Lepe članke o Strossmayorji so prinašalo prošli mesec malo ne vse južnoslovanske novine; posebno znamenit je oni, ki ga je objavil Splotski „Narodu, kateri govori med ostalim : „Biskup Strossmayer, to je prvi s i n hrvatsko domovine — ma u kojem bilo pogledu. Taj apelativ prvoga sina može biti komu na žao; ali nenavidnost nije još nikada historične istinitosti ugušila: a ta istina još će sjajnije procvasti, kada poviest nepristrana bude risala dogodjaje današnje dobe. Biskup Stro38maycr čedo je bana Jelačića — ili još bolje, to je čedo Jela-čićevih neprocienivih zaslugah za državu. Jelačićevo djelovanje dade so na razne načine tumačiti; nu, i kad bi istina bilo da on nije učinio za narod sve što je na svojem položaju i uslied sjajnih svojih pobjeda mogao učiniti, — narod, koji neće nikada dosta žaliti da mu ju-naČtvo Jelačića i hrvatske žrtve nedone-soše zasluženih plodova, ostati eo haran uspomeni junaka, koji je upoznao godine 1848 8trossmayera i izposlovao, da godine 1849 u samoj 85-oj godini života — bude imenovan biskupom Djakova. Težko je odieliti ime slavnoga junaka od imena slavnoga vladike. Strossmayer je sredstvo, koje je providnost odabrala da zaprieči uništenje Hrvatske ; da pokaže još jednoč u poviesti, kako kršćanski narod poginuti nemožo. Samo izvanrednim čovjekom mogla se je božja providnost u tu svrhu poslužiti; i biskup Strossmayer jest doduše izvanredna ličnost. Da Strossmayer nije svećenik, nebi bio mogao biti ono što jest, ni učiniti ono što je učinio. Kad je dakle petdeset godina nazad prvi put Bogu prikazivao po-svetilište — onaj dan Bog je na osobit način na nas bdio i pazio ; te se pravom uspomeni onoga dana najživlje radujemo i veselimo. Ma sa kojeg gledišta promotrimo Strob8tuayera, on je velik, on je uosob-Ijena božja providnost po eieli hrvatski narod ; — njegu je ubrojiti u one riedke velikane, koji .se rad jaju samo nakon vie-kova, da eieloj jednoj epohi udare pečat, da bace sjeme dogodjajiin, koji se za godinA. i godina razvijaju." Predaleč bi zašli, da nam je še govoriti o vseh zaslugah tega mecena južno-slovanskega; vender ugnoti se nikakor ne moremo, da bi ne omenili tudi Stross-mayerjeve slavnosti jugoslovanske akademijo znanostij in umetelnostij v Zagrebu, da proslavi petdesetletnico svojega utemeljitelja in pokrovitelja. Kakor opisuje „Obzor", zbralo se je v akademnej dvorani mnogo občinstva, malo ne izključivo sami učenjaki in lep venec u os pij. Govor prof. in akademika S m i č i k 1 a s a je bil poskus ob idejah vladiko Strossinayerja, bilo jo črtanje njegovega delovanja in njega požrtvovalnosti za narodno prosveto in vzviŠenje ideje, ki prepletajo kakor zlate niti vsako njegovo delo. Njegova misel je: sloga južnih Slovanov, osobito Hrvatov in Srbov. Iz velevažnega toga ' dolzega govora dozvoljeno nam bodi na ; kratko posneti nekatere znamenitosti, o ! katerih jo koristno, da tudi naši spoštovani čitatelji kaj zvedo. Veleslavna akademijska skupščina! j Pokrovitelj te akademije, prevzvišeni gosp. Josip Jurij Strossmayer slavi denes redko j slavnost petdesetletnice sv. službe božjo, kar smatra on in vsak kristijan za dar milosti božje. Akademija naša in vseučilišče se veselita in slavita svojega roditelja. Veličanstvena cerkev djakovska in krasna naša galerija slik slaviti svojega stvoritelja. Narod hrvatski in južno-slovanska plemena slave ednega izinej prvih govornikov in slaviteljev razpetega Rešitelja. Evropa slavi sijajno lučonošo, ki vodi v kolo velikih prosvetljenih narodov svoj narod hrvatski, — ovenčan z vencem mu-čeništva za krščanstvo in prosveto evropsko. Tej slavi bi bil jedva odmev ali jek pesen duhovitega ženijalnega pesnika. Moj govor jedva protolmaei dela velikega našega vladiko, katera je razsvetlil v tolicih svojih sijajnih govorih. Naj li jaz raz-svetlujoin misli njegove, ki so iz zlatih njega ust liki ogenj nebeski znale užgati revež mora imeti potrebnih krepostij, kakor so: ponižnost, varčnost, potrpežljivost in ljubeznivost. XXVI. O spoštovanji nesrečnežev in o milosrčnosti. Čast vsem poštenim človeškim razmeram, zatorej tudi revežem! Poslednji pa morajo obračati svojo nesrečo v lastno izboljšanje; naj no misle, da jih beda pooblašča v pregreho in hudobijo. Ne bodi strog z njimi v svojoj sodbi. Usmili se tudi onih revežev, katere včasih nadvlada nestrpnost in jeza. Pomisli, da je težavno trpeti ob cesti ali v koči med tem, ko le malo stopinj daleč korakajo ljudje lepo oblečeni in siti. Odpuščaj mu to slabost, ako te morda grdo pogleda; pomagaj mu, kajti tudi on je človek. Spoštuj vso one nesrečneže, ki prenašajo razne nezgode, ako prav niso podpolno nesrečni in to morebiti no prosijo pomoči. Pomiluj občutno vsacega, ki živi brez lastnine le o žuljih svojih rok ; ne dajaj mu surovo očutiti razliko svojega blagostanja; ne ponižuj ga z ostrimi besedami, tudi takrat ne, ako so ti je zameril z neotesanim vedenjem ali s preprosto bosedo. Nič ni to-lažljiveje nesrečnežu, nego kedur vidi, da njegovi višji občujejo z njim z Ijubezni- najuglednejše ljudi itd. ; razpalile so srce vsega naroda, udivilo so svet in proslavile so razven slavnega njega imena tudi ime hrvatskega naroda. Vsega tega nečem in ne morem poskušati. Ni mi moči razgledati novo obliko starega zakona cerkve božje, o katerej obliki se trude biskupi vsega sveta. No morem niti dotaknoti so onih za nas sve-tovnjake tajnovitih naukov svete vere, katere propoveda naš vladika v tolikih svojih poslanicah z apostolskim žarom, kjer jasno vidiš, koliko moreta stvoriti njega ura in srce. Meni ostaje druga naloga, da govorim o kulturnih delih biskupovih, katera je izvršil v hrvatskem narodu, in o njega idejah, a no o politiških, da zopet tudi o tej priliki dokažemo, da se nikomur pod solncem ne posreči trditi nam, da se ta akademija razven znanostij bavi i s politiko. Denašnja častna naloga mi jo dana od mojih tovarišev akademikov samo za to, ker sem letos rektor hrvatskega vseučilišča. Oba zavoda skupno slavita denes slavo svojega vkupnegn roditelja. Poskusil sem si olehčati to nalogo, da sem so povse postavil v službo vladičinih idej. Denes je njegova Blava, zatorej naj govore njega idejo. Da mu bodo denes po petdesetih letih svojega svečeništva lažjo na srci, tolažimo ga baš iz te hiše, na katero je sipal toliko svoje milosti, tešimo ga s tolažbo, katero je on dal v imeni božjem narodu hrvatskemu, vsemu jugoslo-vanstvu, slovanstvu in človeštvu. Naj vidi, kar so prijeli od njega v um in v srce naše, in to želimo čisto izročiti potomstvu. Gospoda ! naš mali narod ima v teh petdesetih letih tri epohalna leta 1885, 1848 in 1801 ; vsako odločuje usodo našega naroda hrvatskega. Za vsako leto nam jo dal Bog človeka, da vodi narod. Leta 1835 izkreše iskro novega življenja Ljudevit Gaj, in naudušujo se svojo besedo hrvatsko mladež. Leta 1848. je bilo treba obraniti to jedva oživljeno narodno življenje. Narod vznese v brambo kraljevstva hrvatskega in narodnega življenja bana Jelačića. Iz Gajeve iskre nastane živi zubelj ali plamen, ta zubelj sta živa beseda in britki meč Jelačića bana, s katerim je znal dovesti Hrvate in Srbe na bojno polje, da se Bkupaj boro kakor rojoni bratje, da vostijo in obzirom; srce mu tedaj kipi od hvaležnosti; tedaj stoprav ume, čemu je bogataš iinovit; ne zavida mu sreče, kajti ceni, da jo je vreden. Zaničujoče in okrutne gospodarje vse črti, akoprav dobro plačujejo svoje sluge. Zelo nonravno je, ako tako ravnaš, da te podložni črtijo: prvič si sam hudoben; drugič namesto, da jim manjšaš njih toge, jih še povečuješ; tretjič jih učiš, da ti služo nezvesto, da so plašijo odvisnosti in proklinjajo vse, ki so srečnejši od njih. Kakor je pravično, da vsak uživa zasluženo sročo, mora skrbeti razumuež, da ni siromakom njih stan neznosen, da ga ljubijo. ker ga nikdo no zaničuje, ker ga bogatin olehčujc s tolažbo in podporo. Bodi radodaren v različnih vrstah podpore onim, ki jo potrebujejo: z denarjem in se zaščitom, kedar moreš — z dobrim svetom o priliki, s prijaznostijo in z dobrim vzgledom vedno. Kedar pa vidiš, tla ne zasluge zatirajo, uporabljaj vse sile, da jim pridobiš veljavo; ako tega ne moreš, tolaži in spoštuj je, kolikor moreš. Kdor se sramuje skazovati nesrečnežu spoštovanje, podel malopridnež je. Na tej podlosti jih mnogo boluje; gledi, da se ta nenaravna bol no prisadi tudi tebi. Mnogi pripisujejo krivico nesrečnežu samemu, misleči, da neprijatelji imajo vender le uzrok zaničevati in mučiti ga. Ako isti neprijatelji izustijo laž, da sebe s tem opravičijo, nesrečneža pa očrne, mnogi jo radi poslušajo in nemilo ponavljajo, bodi si še tako neverojetna. Malega broja zagovornikov, ki so trudijo laž odkriti, se niti no posluša. Zdi se nam, da je velik del človeštva srečen le tedaj, kedar moro verovati kaj slabega. Sramuj se te zle navade; kjer čuješ tožbe, poslušaj tudi zagovore, in ako jih no slišiš, bodi tako blagodušon, da izražaš protivno mnenje. Ne veruj v pregreho, dokler ni dokazana; ali pazi na to, da vsi srditeži trde, da je mnoga pregreha razvidna, ki pa v resnici ni še taka. Ako želiš biti pravičen, ne črti nikoli: pravičnost jeznih jo farizejska jeza. Ako je nesreča zadela tvojega osobnoga sovražnika ali zatiralca tvojo domovine, no gledi nanj s ponosnim in radost-nipi očesom, kajti to jo grdo prostaštvo. Opomni ga o priliki njegovih krivi.*, ali /. manjo gorljivostijo, nego za časa njegove sreče. Govori z njim pazno in mirno; ne povišuj njegove nekdanje sreče, pa tudi ne zanikuj mu zaslug, ki so ga nekdaj krasile. (Dalje prih.) branijo z mečem v roki svojo narodno individuvalnost. Leta 1861, po desetih težkih letih absolutizma in germanizacije moral se je razpaliti v živ neugasiv ogenj. Ta zubclj upali vladika Strossmaver se svojo divno besedo v narodu našeiu, ki po njegovem plemenitem in požrtvovnein prvenstvu osnuje akademijo in vseučilišče. Tako nam je Bog poslal v najpotrebnejšem času najpoprej Gaja, za njim Je-lačiča in po obeh da dovrši njijino delo — našega Strossmaverja. Strossmaver je bil izbran za vladiko bogate in ugledne biskupije v cvetu svoje možke dobe. V prvej svojej poslanici pravi uže mladi biskup, da bode sledil „veličanstveni primer domovinske ljubezni samega spasitelja našega." Deset težkih let je preživel naš narod od 1850. —1800. Milijoni so tožili: od koder smo mislili, da nas bode grelo solnce, od tod nas bije led. Namesto starodavnega ustava je zavladal absolutizem, namesto jezika hrvatskega in narodove in-dividuvalnosti zavladal jo nemški jezik v uredu in v učilnici kakor edini državni jezik brišoč s tem meje med posamičnimi zemljami. Šola je delala v to, da osvoji mladež hrvatsko nemščini in nemškej kulturi. Obitelji hrvatske so nekako rade vzprijemale to nemško poplavljenje. Sama cerkev stoji še, da prejema ob svojih oltarjih vzdihe potrtih plemenitih sinov našega narodu. Ko je 20. oktobra leta 1860. carđka diploma vrnola ustavo in vrgla ob tla absolutizem in germanizacijo, začne se pravo gibanje. Vsak misli o tem, kako se otresti nemške komande, da se nikdar več ne vrne. V to vrvenje pade glas, da biskup Strossmaver namerava osnovati jugoslovansko akademijo. Večina ljudij slutečih in mislečih ob izvestnosti naše narodnosti, da ne bode jej treba več trpeti take nesreče, pozdravlja ta glas z oduševljenjem itd. V tem zmislu je še dolgo govoril prof. Smičiklas, a nas bi zavedlo vender malo predaleč, da bi hoteli navesti vse njega krasne besede, divne misli, ki jih je razvijal uglednemu občinstvu hrvatskemu. Jugoslovanska akademija zagrebška pošlje gospode dra. Frana Račkega, doktorja P i 1 a r j a in dra. Frana larkovića čestitat vladiki Stross-mayerju 10. t. m. 7. hu/aroki polk. Mladi prestolonaslednik je prijatelj našemu prestolonasledniku. Leta 1885. sta se dala slikati skupaj z roko v roki. Ta prijateljska vez goji v Avstriji nadejo, da ostanejo prijateljske razmere med obeina državama trdne in da prebivalstvo obeh mogočnih cesarstev bode vživalo še v bodoče blagoslov miru in duševnega napredka. Friderik III. cesar nemški. Žalostna je usoda mladega nemškega cesarstva. Viljem L je mrtev; junaški njegov sin, sedanji cesar Friderik III, zaseda prestol, stoječ z edno nogo v grobu! To je tragedija, ki mora pretresti vsakega občutnega človeka, ker baš v tem slučaji tepo človeške nadloge tudi člane mogočne dinastije. Friderik III. je kot nemški cesar Friderik Viljem I., kot pruski kralj V.; pod-polno njegovo ime je Friderik Viljem Nikolaj Dragotin. Itodil se je BI. oktobra 1. 1831 ; obiskoval 1. 1850 vseučilišče v lionnu, ter bil 1. 1856. imenovan za poveljnika I. gardnega polka. Dno 25. januvarja 1858 je poročil princeso Viktorijo angležko in istega dne je bil imenovan za generala. Pruski prestolonaslednik je postal leta 1861., v katerem je bil voljen umrši cesar za pruskega kralja. Vojske leta 1864. se ni udeležil; leta 1866. pa je bil Friderik višji poveljnik II. armade. Pridobil je pruskemu orožju zmago pri Kraljevem Gradci dne 3. julija 1866., ker je prispel se svojo vojsko baš v odločilnem trenotku v Illum, V nemško-francozkej vojski je bil poveljnik tretjo armade, katera je dobila prve bitke v boji med Nemci in Francozi pri Weissenburgu in Worthu. Pridobil si jo v istej vojski mnogo zaslug ob obkoljenji francozkih čet pri Sedanu. Njegov najstarejši sin, princ Friderik Viljem, ki bode skoraj primoran sprejeti žezlo iz rok svojega očeta, rodil ae je 27. januvarja 1859. lota. V desetem letu je ustopil kot poročnik v I. gardni polk pešcev, v katerem se uče kraljevski princi v orožji uže od dobe Friderika Velikega. Teden dnij pozneje jo bil imenovan za nadporočnika; kmalu zatem za stotnika. Pozneje je obiskaval vseučilišče v lionnu, kjer se ga je zvalo po posebnoj želji njega očeta navadno „Vi", namesto „kraljevska Visokost". Dno 22. marcija 1879. jo položil princ Viljem vseučiliške izpite ter ustopil zopet v vojsko. Denes je polkovnik gardnega huzarskega polka. Po smrti princa Friderika Karla Be mu je podelil Deželni zbor kranjski. XIV. seja dne 17. januvarja. (Dalje). Poslanec llren poroča o načrtu zakona glede povračila škod storjenih po lovu in divjačini. Pri splošnej razpravi se oglasi poslanec Muruik in preporoča deželnemu odboru, naj promeni zakon glede varstva divjačine, ker ni umevno, zakaj bi se n. pr. varoval divji golob in prepovedoval streljati, ker veliko škodo dela. Predlaga zatorej resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, deželni zakon z dne 20. decembra 1874, v katerem času naj se divjačina ne pokončuje, pretresati in potrebne premembe zakona v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru predložiti.* Pri splošnej razpravi nasvetuje poslanec Janko Kersnik v § 1. namesto „tiste divjačinske vrsto" reči: „tisto vrste divja-čin". Paragraf 1. se sprejme s to od poslanca Kersnika nasvetovano stilistično pre-membo. §§ 2. in 3, obveljata brez premembe. Pri § 4. pa so oglasi poslanec dr. Poklukar ter omenja, zakaj je odbor do-: tične določbe sprejel v ta paragraf. Zbor potem pritrdi tudi § 4. brez spremembe. Ravno tako obveljata §§ 5. in 6. brez ugovora. Pri § 7. nasvetuje dr. Papež, naj se v 5. vrsti prvega odstavka po besedah „vrhu tega tudi" utakne besedica „pravočasno", v drugem odstavku pa se v 2. in 3. vrsti izpuste besede „do začetka žetve", § 7. obveljA potem s temi premembami. § 8. obveljd brez ugovora; pri §9. nasvetuje poslanec Kersnik, naj ae v drugem odstavku sprejme neki dodatek, ki naj se glasi: Oblastvo sme sicer te troške poraz-merno deliti, „in sicer v razmeri zahteve povračila, stavljene pri poravnavnem poskusu (§ 7.) s pripoznano škodo, ako ta ne doseže polovice ali vsaj polovico zahteve" . . . Poslanec Detela ugovarja temu do-stavku in povdarja, da je ravno to določilo § 9. najbolj važno za kmetijstvo. Skušnja na Štajerskem, kjer obstoji blizo taka postavna določba, kakor jo nasvetuje g. poslanec Keranik, je učila, da so morali oškodovani posestniki čostokrat več troš-kov za uradno poizvedovanje in cenitev plačevati, kakor jim je bilo odškodnine prisojene. Ta nedostatek je sprevidel tudi deželni odbor štajerski, ter je predložil tamošnjemu deželnemu zboru v letošnjem zasedanji načrt postave, s katero se apre-minajo nekatere določbe postave o povračilu škod, storjenih po lovu in divjačini, in je sprejel v ta načrt ravno ono določbo iz načrta deželnega odbora kran jskega, ka-terej gosp. Kersnik nasprotuje. Ker jo pa to določilo za oškodovance tako važno, prosim si. deželni zbor, naj § 9. brez premembe sprejme, ako bi pa nameraval nasvet gosp. poalanca Kersnika sprejeti, naj raje celo postavo zavrže, ker bi potem nobene koristi za kmetovalca ne imela. (Dobro, dobro!) Poslanec Hren tudi zavrača nasveto-vani dostavek in se čudi, kako ga je mogel staviti poslanec kmetskih občin, ker tako silno nasprotuje kmetskim koristim. On ae je menda pač bolj oziral na svoje lastne korinti kot lovec, kakor pa na koristi svojih kmetskih volilcev. Poslanec Keranik odvrne, d t mora odločno odbijati ta napad na svojo posla-niško svobodo. On je poslanec kmetskih občin, živi med kmeti, in je sam več ali manj kmet, ter je stavil svoj predlog v živem prepričanji, da ae ž njim v okom pride marsikateremu prepiru in preveč zahtevanju. Sicer pa si je v svesti, da iz-polnuje svoje poalaniške dolžnosti isto tako, ali vsaj manj ne in no slaboje, kakor maraikateri poslanec, ki je pred svojo izvolitvijo delal interesantne obljube, a jih do današnjega dne še ni —lBpolnil. (Splošen smeh in veselost.) Pri glasovanji ae dostavek Kersnikov odkloni in § 9. sprejme brez premembo, ravno tako 10. in 11. (Konec prih.) Politični pregled. Notranjt dtžtl«. V seji budgetnega odseka vtorek 13. t. m. se je razpravljalo ob obrtnem vzgojevanji. O točki „ljudske šole" predlaga mej ostalim poslanec dr. Tonkli, naj se premesti deželni šolski svet iz Gorice v Trst in naj ae udeležita njegovih posvetovanj dva deželna šolska nadzornika, ki za Goriško še nista imenovana. Deželni šolski svet je uvel leta 1887. v vseh ljudskih šolah nemški jezik kot obvezen predmet. Deželni zbor je ugovarjal soglasno tej nezakonitej naredbi; deželo in okraje se o tem ni niti vprašalo, tudi se ni oziralo na meje, določene po zakonu, kajti na Goriškem in Gradiškem sta samo dva deželna jezika: slovenski in italijanski. Nobenega se ne more siliti, da se uči drugim jezikom; v obče pa je nemogoče izvršiti tak zaključek, ker je večina šol enorazrednih. Dr. Tonkli vpraša konečno naučnoga ministra, da-li hoče odpraviti ta nezakoniti ukrep in tolmači svoje vprašanje z obširnim govorom o koroških ljudskih šolah za Slovence. V sredo dne 14. t. m. je govoril naučni minister dr. Gauč ob obiskovanji nemške ljudske šole v Trentu, trdivši, da se ozira naučna uprava kolikor moči na italijanske učilnice. O zgradbi novega ženskega učiteljišča v Gorici je rekel, dajo jako težavno najti zemljišče za to poslopje ; merodajne osebe ao se izrekle za prostor, ki se misli sedaj porabiti v ta namen. Javlja dalje, da se je izplačalo pripravnikom v Kopru 8000 gl. ustanov in pripravnicam v Gorici 500 gl. Nemogoče je, da bi se povišala ta svota za Istro, kajti uže sedaj jo večja nego li v ostalih deželah; drage volje pa hoče minister na to gledati, da se v tem obziru stori kar mogoče za Goriško. Zadnji teden pred velikonočnimi počitnicami bode imel državni zbor vsak dan seje, v katerih ae imajo rešiti še vai tekoči posli. Po velikej noči bode državni zbor zaprt do 6. aprila. Ali ae bode ome njenega dne pričela generalna debata, ni še določeno. Kakor javljajo „Narodni Li-sty", se vlada glede davka na špirit ni še dogovorila z desnico. Kakor pripoveduje član pododbora, zahtevali bodo Poljaki, da se ta davek znatno zniža in ai vlada dru gače pomaga povečati dohodke. Ako bi desnica Poljakom sedaj ne ustregla, zve-žejo ae z levico, ki je vedno pripravljena sprejeti njih predloge. Ako bode postava o spiritnem davku vzprejeta, stopi postava o sladornem davku 1. avgusta t. 1. v veljavo; sicer bode pa sedanja postava za edno leto podaljšana. — Deželno sodišče Dunajsko zahteva, naj mu državni zbor izroči antisemita posl. Schonererja, ki je napadel urednike lista „Wiener Tagblatt". Stvar je bila izročena imunitetnemu odseku, naj jo kmalu reši. Minister Gauč je odgovoril posl. Tonkliju, da je naročil koroškemu namestniku poizvedavati in poročati o slovenskih šolah ter obljubil, da bode stvar rešil v zmislu postav in odgo-jevalnih načel. Debata o postavnem predlogu ob učiteljih veronauka so nadaljuje in, ker so gospodje poslanci prav gostobesedni, bode trajalo še dolgo predao to stvar rešijo, če tudi sti se obe stranki uže zedinili o bistvu in obliki tega predloga. Gospodska zbornica jo izrazila svoje sežaljenje o smrti cesarja Viljema. Dunajski uradni list objavlja Bismarka telogram Kalnokvju, v katerem se zahvaljuje na izrazih občnega sežaljenja, ki dohajajo od vseh stranij Avstrijo o smrti cosarja Viljema. To priča o velikem in neomahlji-vem prijateljstvu obeh držav, kateri sti zvezani po ednakosti mišljenja, po skupnih koristih in zgodovinskej preteklosti. Kalnoky je Bismarku odgovoril, da so narodi obeh držav prepričani, da so prijateljsko zveze mej Avstrijo in Nemčijo skle-nene zaradi miru. Avatriju priznava v Vi-Ijemovem nasledniku, sedanjem nemškem cesarji Frideriku iskrenega prijatelja svojega vladarja in svojih narodov. Iz Zagreba poročajo, da se je pričelo v justičnem in naučnem oddelku deželne vlade izredno marljivo delati. Prvi ima v delu predlog o novem odvetniškem redu, drugi pa predeluje šolsko postavo. Ako je ros, da sta to edina predloga, o katerih bode deželni zbor v prihodnjem zasedanji imol razpravljati, potem je jaBno, zakaj je deželna vlada o vsem tem tako skrbno molčala; bala so jo izvestno, da bi opozicijonalne novine imele dovolj časa oba predloga pretresati ter ja od vseh stranij razjasniti občinstvu. Vnan]« tftžele. Nemški cesar Friderik III. je izdal te dni proglas svojemu narodu in pismo knezu Bismarku. Oba ta proglasa sta vzbudila v nemškem narodu navdušenje in najboljše nadeje v bodočnost, po vsej Evropi pa priznanje in odobravanje. Vse vlade so soglaane v tem, da bode cesar Friderik III. z vsemi silami delal v to, da ohrani mir, V proglasu na nemški narod pravi ceaar mod ostalim: „Varno na svojo moč oprta stoji Nemčija spoštovana v zboru narodov in želi samo veseliti se mirnemu razvoju tega, kar ai je pridobila.tt Na drugem mestu zopet: „V svesti si veličine svoje naloge, bode mi vse prizadevanje nadaljevati delo v zmislu, v katerem je bilo osnovano, iz Nemčije ustvariti ognjišče miru in v sporazumljenji za-veznih vlad in ustavnih organov zedinjeno države in Prusije gojiti blaginjo nemških dežel." V tem manifestu izraža tudi pod-polno zaupanje v nemški narod, ki je uže toliko stoletij v veselih in žalostnih časih ostal vedno zvest kraljevej hiši Ilohenzol-lerakoj, zato obeta tudi on biti temu narodu pravičen, v slasti in strasti zvest kralj. V pismu knezu Bismarku razvija cesar svoj program poln plemenitih in lepih načrtov. Vladar obeta svojim podanikom versko potrpnost. Vsak katere-koli vere je njemu enako drag ter bode pod njegovo vlado užival ednake pravice. Tudi za vzgojo mladine bode njegova vlada posebno skrbela ter delala na to, da ao pro-sveta razširi v najširše kroge; prečila pa bode vzgajanje polunaobraženeov, ki so državi na veliko kvar. Naobraževanje hoče postaviti na zdravo podlago božjega strahu in nravnosti ter vzgojiti krepek narod. Nadalje obeta cesar, da hoče varovati vsem onim manjim zvezam v državi po* dano jim pravico, kakor tudi natanko izvrševati državno uatavo. Tudi vojsko hoče vzdržati na onej višini dovršenosti, na ka-terej stoji sedaj. Konec toga znamenitega pisma slove: „Ne brigajoč se za sijaj slavonosnih velikih đejanj bodem zadovoljen, ako mi bode kedaj mogoče reči o svojej vladi, da je bila mojemu naroda blagodejna, svojej deželi koristna in državi v blaginjo." Obe proklamaciji je cesar spisal sam ter izrazil v njih svoje osebne nazore, ne da bi bil kdo najmanj vplival nanj. Iz njih govori vsa njegova ljubezen do svobode, ob enem pa odločnost in zavest postavljene si svrhe. Z velikim veseljem je narod sprevidel iz pro-klamacij, da cesar ne misli dati se nadomeščati, baš nasprotno, da hoče sam vladati. Ruski listi pozdravljajo velikim navdušenjem cesarja Friderika proklame. Pravijo, da jo potegnol v Nemčiji zdrav, svež veter in da take govorice še ni bilo čuti iz Berolina. Ruskega carja bode zastopal o pogrebu cesarja Viljema prestolonaslednik. To bode prvič, da bode ruski care-vič v inozemstvu zastopal svojega očeta in priča nam, da so zveze, ki so spajale Rusijo in Nemčijo za cesarja Viljema, še vedno trdne, kakor so bile. Pogreba pokojnega cesarja udeležil se bode cesarje-vič Rudolf, belgijski in rumunski kralj, kraljevič italijanski in vsi nemški knozi. Knez Bismark je nevarno izbolol. Zdravniki preporočajo mu mir. Kakor poročajo nekateri ruski in francozki listi, ni mej knezom Bismarkom in novim cesarjem pravega sporazumljenja in bode bržkone Bismark v kratkem dal svojo ostavko; nadomestil ga bodo Ilohenlohe. Ce tudi do sedaj o vsej tej stvari nimamo zanesljivih poročil, vendor je le mogoče, da so ta govorica uresniči. Sedaj ko so vsi pogledi obrneni v Berolin, pozabljena jo nekako Bolgarska. Kakor poroča „Journal des Debats", bode kmalu pozornost vse Evrope obrnona zopet na dogodke, ki se pripravljajo v tej zemlji. Po velikem delu Bolgarijo začela je agitacija proti knezu. Duhovstvo, katero narod varuje, propoveda nepokornost Koburgu. Vest sicer še ni potrjena, a kdor pazljivo sledi dogodkom na Bolgarskem, nima uzroka, da bi dvojil o tem. Srbska skupščina bode kmalu sklicana in sicer ne več v Nišu kakor poprejšnja lota, temveč v Belomgradu. Na kraljev ukaz bode pomnožena srbska konjica za tri oskadrone, katerih bode imel vsak po 18 častnikov. Predsednik francozke ropublike je dal v disponibiliteto t. j. nokakov pokoj glasovitega generala Boulangerja, vsled poročila vojnega ministra, v katerem pravi, da ae je general hudo pregrešil proti disciplini. General Boulanger so je kot vojni minister jako prikupil Francozom. Nekateri so mislili, da je on tisti mož, katerega jim jo nebo poslalo, da so maščuje nad Nemci za nesrečno vojsko 1870. leta. A prišlo jo drugače; Boulanger se jo mo- ral kot minister uraaknoti ter se povrnoti na mesto divizijskoga poveljnika v Clor-mont. To so porabili prenapeteži, ki niso zadovoljni z nobeno vlado, da so generala o vsakej priliki in nepriliki pretirano proslavljali in rogovilili proti vsem ministarstvom. Boulanger sam se je mnogo mešal v politiko, če tudi bi kot vojak no smel tega delati. O poslednjih volitvah so ga nekateri po vsej sili hoteli voliti v državno zbornico, dasi so dobro vedeli, da vojak no more biti državni poslanec. V to ne-postavno in tudi nedornorodno agitacijo so nabirali tudi denar ter ga delili mej vo-lilce. Pred nekaterimi dnevi so njegovi pristaši ustanovili celo svoj list, ki jo začel izhajati pod imenom „Cocarde." Pravili so, da se ga ministerstvo boji, a aodnj javljajo proti vsemu pričakovanju, da je odstavljen od aktivne službo, kar je mož tudi zaslužil. Trgovska pogodba mej Francijo in Italijo bode vender le sklonena. Fran-cozka vlada bode znižala tarife za italijansko svilo, italijanska vlada pa carino na francozke tkanine, stroje in drugo fabrikate. V Vativi na Španjskem so zaprli več republikancev, ker so našli pri njih več pisem, v katerih so ščuvali ljudstvo, da šiloma postavlja republikansko vlado. Kakor pišejo iz Bukarešta, je bil kralj prisiljen poklicati zopet Brat i a na v ministerstvo, ker ni nobena druga znamenita oseba hotela prevzeti nalogo sestaviti nov kabinet. Zedinjena opozicijska stranka odločno nadaljuje boj proti vladi in ker so ni kralju posrečilo najti si drugega ministerstva, sedaj je v zelo težkem položaji. DOPISI. Sv. Ivan 15. marcija. V nedeljo 11. t. m. smo imeli v našej župnej cerkvi prav lepo slovesnost; blagoslovil se je namreč novi veliki oltar. Izdelan jo bil po načrtu in v delalnici gosp. A. Trobca. Poseben uzor tega oltarja je krasen tabernakelj iz najfinejšega kararskega in šijonskega mramorja. Nad tabernakljem je lep mramoren baldahin, stoječ na štirih stebričih. Dalje krasijo oltar še Štirje veliki stebri iz rdečega veronskega mramorja. Na vsakej strani oltarja je začasno postavljen angelj ; Eravimo: začašno, ker upamo, da bodo upili župljani v nemnogih letih kipa sv. Cirila in Metoda. Pri tem delu se je pokazal gosp. Trobec pravega mojstra! Ni nam treba iskati tujega obrta, imamo ga doma; zatorej prav toplo prepočamo gosp. Trobca vsoj čest. duhovščini! Oltar je blagoslovil prečest, gosp. dr. Ivan S u s t. Po blagoslovu jo bila propo-ved, v katerej je omenjeni gospod jako hvalil župljane, ki tako skrbe za olepšanje božje hišo; omenil jo tudi, da je bila pred desetimi loti cerkev tako rekoč — prazna. V tej dobi napravili so dva jako bogata stranska oltarja. „Ni dolgo," rekel jo „imel sem Čast biti navzočen o blago-s lovljenj i velikega zvona, kateri ste sami kupili s težko zasluženem denarjem ! Tega zvona glas so ne razlega po svetoivanskej dolini samo v božjo čast, ampak tudi v vašo. In sedaj mi je še večja čast, blagosloviti vam — veliki oltar !u Po pridigi bila jo slovesna sv. maša, katero jo pel naš župnik čest. gosp. Ivan T r e v o n z asistenco dveh čest. gg. duhovnikov. Mej sv. mašo so peli naši domači pevci izvrstno pod vodstvom gosp. R. P e 1 i c o n a, opernega pevca. Posebno se je oblikoval gosp. P e I i o o n, tukajšnji učitelj in organist, pojoč krasen „bene-dietus." Njegov zvonki tonor očaral jo vsacega poslušalca. Tudi goap. V. Lavren-čiča glas amo dvakrat občudovali. Sam prečest, goap. dr. Sust se jo izrazil, da ni nikdar pričakoval tako krasnega petja. V resnici Bineino biti ponosni, da imamo tako požrtvovalnega učitelja. Malokdo bi ao toliko trudil za tako malo vzdarje. Le tako naprej Svetoivančani! Nabirajoči darov za cerkov ne zabito naše podružnice sv. Cirila in Metoda, ki ima tudi blag namen skrbeti za slovenske šole na narodno -verskej podlagi. Rojan 13. marcija. [Izv. dop.] (O z a-s i p a n j i m o r j a.) K u p i 1 a s t a pred nekolikim časom Monti in Springer za 44.000 goldinarjev od Rieterja ves hrib Trstenik. Obsega ta prostor velik kos sveta, ker začenja na nekaterih mestih tik morja, nad hišami na Trsteniku in Greti se pa zedini in navzgor gre čroz vrh hriba do Opčin, proti zapadu pa do blizu | Prošeka. Vrednosti same na sebi hrib nema velike, ker je malone podpolno gol, samo nekoliko borovcev raste po njem, kateri so se prijeli pred nekaj leti, ko ao začeli malo pogozdovati. Čemu porabita kupca ta precejšnji del pustega sveta, da sta dala toliko svoto zanj ; kdo ve ? Da bodo zasipali morje v napravo nove luke, kupil je nek podjetnik za dobavo zemlje tukajšnje posestvo, imenovano „campagna Belleni", na desno zraven ro-Janske cerkve, ravno kjer začenja pot v Škorkolo. Dal je za posestvo s hišo vred 10.000 goldinarjev. Zemljo kopati in voziti za zasipanje morja so začeli prvega marcija. Iz Celovške okolice. (Slovenci se v z b u j a j o ; K o t m i r a k a podružnica.) Zupan Slemic snuje Cirilovo podružnico za spodnji Rož, a Razaj na Pleaivcu v Celovškej okolici ga je prehitel. Osnovalni zbor podružnice v Št. Janži bode namreč še le na belo nedeljo; Kotmirsko smo pa uže osnovali. Prišlo jo okoli dve sto kmetov (radovednih otrok in drugih gledalcev ne štejem,) in sicer iz Kotmaro vesi, Žih-polj, Golšovega, Hodiš, Bilčovsa in Če-žavc. Vse je bilo navdušeno za narodno stvar. Upiaalo se jih je takoj 95 ; to je pač lepo število za kraj v Celovskoj okolici, kjer so nasprotniki mislili, da je vse uže ponemčeno ali pa vsaj nemškega duha. Občinski odbor v Kotmari vesi imajo do sedaj sicer še nemški liberalci v rokah, a zdaj je ljudstvo prešinjeno z narodnim duhom, zato je upati, da bode o bodočih volitvah drugače. V Črezdolu, vasi tiste občine, osnovala se je tudi slovenska gasilna straža (ali požarna bramba) se slovenskim poveljem. Celovški nemčurji znore, ako vse to zvedo, kajti poroko: „Zdaj nam gre pa res za vrat, ko se je začela slovenščina šopiriti uže pred mestnimi vrati!" Ker je delokrog novo podružnico po raztresenih vasdh obširen, dala sta se blagajniku dva namestnika, eden za Hodiše drugi pa za Bilčoves, Veli njo ves in Vasico ; blagajnik sam pa bodo doneske pobiral v Kotmarivesi, na Žihpoljah in Gol-šovem. Za načelnika je izvoljen izvrstni, rodoljubni posestnik Matija Prosekar po dom. Razaj, ki je podružnico oživil; za tajnika g. Pak, posestnikov sin. Govorili so č. g. Gregor Einspieler. odbornik glavne družbe, g. Prosekar in g. urednik Haderlap. Prvi je kmetom v domačej, lehko umljivej besedi razložil pomen in potrebo Cirilove družbe ; g. Prosekar je kazal na težko breme sedanjega šolstva in na rovanje nemškega šulferajna, g. Haderlap pa jo razložil, kako sta sv. Ciril in Metod začela naobražovati Slovane v narodnem duhu, in naj naša družba to delo nadaljuje. Vsi ti govori so napravili viden utis. Naj se ožive še drugi Korošci! Domače vesti. Pri Djakovskej slavnosti bode „družbo sv. Mohorja" zastopal kanonik in vladiški kancelar, prečastiti gospod Lambert Einspieler, kateri bode vladiki Strossmnyorju izročil posebno adreso druŽtva. Vladiko Stro8smayerja imenovale so častnim občanom nadalje občine: Kobarid, Kokarje, Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, Št. Vid na Vipavskem, Dornberg-Prvačina in Čitalnica Ptujska pa častnim Članom. Stro8smayerjeva slavnost na Dunaji zabranjena. Na Dunaji živoči Slovani so nameravali Strossmayerjovo zlato mašo slovesno obhajati, ali policija jim je to zabranila čoš, da tega ne more dovoliti, ker bi so lehko smatrala ta slavnost za politično demonstracijo. Slovenska Čitalnica v Gorici napravi v pondeljek dne 19. t. m, o svečoniški petdesetletnici promilostnega vladike Josipa Jurija Strossmayer-ja, odličnega svojega častnega Člana slavnostno besedo z naslednjim razporedom: 1. „Mi pjevamo", uglasbil A. Forster, pojo možki zbor; 2. Slavnostni govor; 3. „Strossmayer — naša diko", uglasbil Fr. S. Kuhač, poje mešani zbor s6 spremljevanjem glasovira; 4. „Darilo", uglasbil A. Nedved, samospev se spremljevanjem glasovira; 5. „Pozdrav", uglasbil dr. Gustav Ipavec, poje mešani zbor; G. „Srce je odkrila", vesela igra v odnem dejanji; 7. „Na goro", uglasbil A. Nedved, poje mešani zbor; 8. „Venec slovenskih narodnih pesnij", sestavil A. Forster, pojo možki zbor, sopran in alt so spremljevanjem glasovira. Pričotek ob uri zvečer. Po besedi domača zabava. Občinski svet tržaški jo imel v četrtek dne 15. t. m. javno sejo. Župan dr. Bazzoni, vladni zastopnik okrajni glavar baron Konrad. Pričujočih 32 svetnikov. Trgovinski odsek poroča o ponudbah tvrdko A. Vigolla in trž. družtva tram\vaya o zgradbi tramwaya iz Trsta v Barkovlje. O tom se vname dolga razprava, v katerej predlaga trgovinski odsek, naj so da družtvu tram-way dovoljenje za omenjeno progo za isto dobo, ki velja za proge v mestu ter naj se dovoli rok do 15. junija 1.1. za zgradbo proge Trst-Barkovlje. O predlogu A. Vi-golle glede zgradbo tram\vava na par pa naj so preide na dnevni red zaradi raznih uzrokov, katerih je najvažnejši, da bi Vigolla zaradi neugodnih zemljisčnih razmer težko dobil dovoljenja od ministerstva, kar se uže razvidi iz dopisa trgovinskega ministerstva, s katerim se dovoljuje Vi-golli podjetje potrebnih pripravljalnih del. Med ostalim predlaga svetnik Righetti, naj se vrne Vigollijeva ponudba trgovinskemu odseku v poročanje, ker jo umevno, da je umestnoji tramway na par, nego li tramway s konji in ker podjetnik Vigolla jamči za potrebne troško. Večina je ta predlog odbila in sprejel se je predlog trgovinskega odseka nekoliko promenjen po nasvetih odbornikov Combija, dr. Morpurga in Liebmanna. Nalaga ao ob onem meatnej delegaciji, da skleno z družtvom tramway dotični dogovor. Sprejme se predlog mestno delegacije za nakup zemljišča pred hišama št. 1207 in 1240 v ulici Torrente, da se razširi cesta. Dovoli so lastnikom Geirin-gerju in drugovom za nakup tega zemljišča 8000 gl. s tem pogojem, da sami poprave svisli bližnjo hiše, katera meji zemljišče na enej strani. Dovoljena svota se izplača v 41etnih obrokih po 2000 gld. brez obreatij in sicer prva brž ko bode dogovor podpisan. Seja je trajala do 9. ure zvečer. „Kromerižske Noviny" češke pohvalno navajajo v svojem 21. čislti članek „Čeho nedost&vase rakouskym Slovanum?", kateri jo „Edinost" objavila v 18. štev. „Česa nedostaje avstrijskim Slovanom ?" Veseli nas, da čitajo bratje Čehi tako pazljivo naš list; tako ao najbolje Slovani spoznavamo, ako vzajemno beremo vse našo želje in pritožbe, o katerih govore časniki. Avstrijski Nemci kažejo v nekaterih krajih vender preveč udanosti o priliki smrti nemškega cesarja. Iz Gradca namreč poročajo, da je poslala mestna občina k pogrebu rajnega cesarja Viljema krasen venec iz lovorja in planinskih očnic. Župan se jo spominal v seji mestnega obč. sveta z vročim govorom umrlega cesarja in zaključil sejo v znamenje žalosti. Naučni minister dr. Gauč pride v sredo ali četrtek prihodnjega tedna v Gorico, da obišče princa Egona Hohenlohe. Ob enem si namerava ogledati državni muzej v Ogloji in dovinski grad. Potem pride najbrže 22. t. m. v Trst, nadzorovat tukajšnjo šole. Miniater misli porabiti štiri dni v nadziranje učilnic na Primorskem t. j. v Trstu, Gorici, Paznu in Kopru. Podružnici sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu jo vplačala gospa Josipina Čuček deset goldinarjev kakor ustanovnica. Za Levstikov spomenik se je nabralo doslej 302 gld. 84 novč. Iz Dekanov so nam piše dne 15. marcija: Tukajšnje godbeno družtvo „Istra" jo imelo dne 11. t. m. svoj prvi občni zbor. Izmed raznih točk omenjam lo zadnjo, namreč volitve odbora za prihodnje leto; za predsednika jo bil izvoljen g. Josip Piciga, v odbor pa gg. Ivan Fortuna, Ivan Gregorič, Andrej Piciga in Ivan Mahnič. Upamo, da se bode družtvo povoljno razcvitalo. f Lavoslav pl. Šram, odvetnik, državni poslanec in občinski svetnik zagrebški je umrl 11. t. m. v Zagrebu po kratkoj bolezni. Na kolodvoru pri sv. Andreji se je odprla restavracija. Nova cesta. Finančno ravnateljstvo je sprejelo dogovor, po katerem ustopi cesarski erar tržaškej občini potrebno zemljišče za zgradbo nove ceste do rojanskega viadukta med sedanjo staro in novo cesto v Miramar. Mestna delegacija provede zatorej potrebne vknjižbe ter nalaga mestnemu stavbenemu uradu, da predloži račun troškov za zgradbo te ceste. Uravnanje cest. Mostna delegacija je dovolila svoto 5000 gld. za uravnanje tretjega dola ceste v Miramar, t. j. od letovišča Tonnes do letovišča Argia ter namerava izvesti potrebna dela na lastni račun po zasebnih podjetnikih. — Za novi tlak v ulici Doblor (od ulice Stadion do ulice Acquedotto) je sprejeta dovoljena svota 4500 gld. Nezgoda. Učenca Rudolfa Violo jo povozil v četrtek 15. t. m. neoprezen voznik v ulici Ferriera. Težko poškodovanega mladiča so odnesli v bolnico. Policijsko. Dva mlada malopridneža sta prodajala v ulici Crosada mimogredočim 3 pare novih črovljev. Slučajno pride policijska patrolja blizu in poštenjaka ugle-davši jo, vrgla sta črevlje na tla ter po-begnola. Crovlji ao na policiji. — Seljaku Ivanu Itažmu iz Prosnice pri Kopru so ukrali neznani tatovi dve vreči soli vredni 3 gold. 50 nč. raz voz, ki ga je pustil lahkomiselno v ulici torrente. RAZNE VESTI. 0 slovaških izseljencih. Ogcraki listi objavljajo natančni izkaz svot, ki so jih poslali slovaški izseljenci iz Amerike v eipski komitat. To okrožje ima 20 poštnih uradov, kateri so sprejeli iz Ameriko lepo svoto 517. 249 gl. 94 kr. „Egvetertes" piše, da govore te številko jasneje, nego vse vladne naredbe, s katerimi se zabranjuje izseljevanje v Ameriko. Slovaški izseljenci ao ustanovili v Novem Jorku liat, po katerem so v živahnoj zvezi ao svojimi sorodniki v staroj domovini, ter goje svojo narodnost in jezik. Znamenje časa. „Union lombarde pour la paix et V arbitrnge internntional" je razpisala 1000 frankov nagrade, kdor najbolje reši nalogo: „Najvažnejši uzroki, ki branijo, da se v Evropi učvrsti trajni mir in najugodnejša sredstva, da so te zapreko odstrane v najkrajšem času". Razprava ima biti pisana v francozkem ali pa v italijanskem jeziku. Tržno poroči (Cono ho razumu kukor »o prodaje /ai gotov denar). Cena cd for. do for. lo. mi debelo blago Kava Moccn.......loo K. Kio biser jako finu . „ „ „ „ . „ SnntoH finu..........„ „ srodnja ... „ (j uiit onialii..........„ Portoricco..........„ San Jago do C ubu . „ Ceylon plant, litin , . „ .Tuvn Malang. zelena . „ Campinas..........„ Kio oprana .... „ » ............n „ srednja .... Gassia-lignea v zabojih . . fl Macisov cvet............„ Ingber Hongal............„ Poper Siiigaporo..........„ Ponang ............„ Bataviu............„ Fiment Jumuiku..........„ Petrolej ruski v sodili , . 100 K. „ v zabojih . „ Olje bombažno nmnrik. . . „ Lecce jedilno j. f. gar. . „ diilmat. h certifikat. . „ namizno M.S.A.j.f. gur. „ Aix Viorgo .... „ „ fin«..........» Božiči puljofiki ..........„ dalinat. s cert. . . „ Smokve pulje&ke v sodih . „ „ v vencih . „ Limoni Mesina......zaboj Pomaranče sicilijanske . . „ Mandlji Kari I.a.....100 K. dalm I.a, h cert. „ Pignolli........... Riz italij. najlinoji .... „ „ srednji .... „ Rangoon extra .... „ * In...... * Ila . . . . „ Sultanine dobre vrsti . . „ Suho grozdje (opa&a) ... „ Cibebe..................n Slaniki Yarmouth I.a . . . sod | Polenovke uredno velikosti „ velike ..... „ Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. ... 100 K, Fižol Cokrt . ...........„ Mnndoloni..........„ Bvetlorudeči .... „ temnorudeSi .... „ bohinjski............„ kanarček ..........„ beli, veliki..........„ zeleni, dolgi .... , „ okrogli ... „ mešani, štajerski . . „ Maslo....................„ Seno konjsko..............„ volovsko ............„ Slama ..................„ Les , trami kub. Č..........„ Oglje........... 124,— 100.— 103.-KO,— 76.— riti.— 102.— 128.-118.— 80.-90. — 92.— h2,— 77.— 3i.— 430.— 21.— 9f>.-73.— 86.— 31.— 8,-9.-3rt.— 42.-44.-60,— 71.— 67.— o.uO 7.— 12J30 3.50 4.n0 74.-19.50 17.50 14.25 12.50 11.50 83.— 25.-18--13.-36,-34.— 33. -14.25 12.2."» 12.25 11.50 13.25 10.50 13.50 11.50 10.75 9.50 00.— 3.21 4.'"I 3.03 — .28 2.80 126.— 102.— 104.-82.— <8. — 88.-LO L. — 130.— 122.— 88.-92-96.-84.-70i— 32.— 450.— 23.— 96— 74.-87.— 32.-8.-9.25 4s!— 45.— 02. - 73.-68.- 5.75 7.25 ia— 4 50 5.— 74.-70.— 70.— 20.50 18.50 35.— 2G.— 20.-13.50 37.-35.- 33.25 14.50 12.50 12.50 11,75 13.50 10.75 13.75 11.75 11.— •>0.-3.75 4.82 3.75 —.34 Pozor! Pri sv. Ivanu blizu Trsta so na prodaj 4 mramornati stebri starega oltarja 2 m in 42 cm. dolgi, debeli v prerezu 31 cm., lepi in prav v dobrem stanji. Prodaje ho jih po jako nizkej ceni. Prav primerni ao za nadmizje glavnega oltarja v cerkvi na deželi. Kdor želi kaj več izvedeti, naj se oglasi pri č. g. župniku pri sv. Ivanu blizu Trsta. 1—2 Poslano. DELALSKO PODPORNO DRUŠTVO pod pokroviteljstvom Nj. vi«, cesarjevih« Rudolfa. Podpisani odsek prosi, da volilci strogo držć te liste in se dajo po nikakih pregovarjanjih peljevati. Predsednik: MANDIĆ MATKO Tajnika: KALISTER VEKOSLAV POLIČ FRAN Dsnarničar: SCH.MIDT DRAGOTIN Odbor: se ne za- Šabee Ivan Zivic Matija Hrast Anton Reneelj Josip Žitko Fran Perhauc Jakob Komar Vekoslav Prebil Franjo Loncner Ivan Prelc Štefan Skabar Anton Krapes Ivan Fabjan Fran Celan Jernej Ster Valentin Andrejčič Fran Lovišček Fran r Cargo Fran Namestniki: Fnkin Anton Novak Jernej Macarol Ivan Kljun Anton Vertovec Andrej Lotrič Gregor Pregledovalci računov: Pitamic Ivan Kosovel Valentin Mušič Andrej Nadzorniki: Primožič Fran Drašeek Janko Benko Fran Milic Ivan Segala Anton Skoejer Josip Šnebel Jakob Gomizelj Fran (J igo j Fran Pipa Ivan Yerbajs Anton Ilinčič Franjo Rebolja Andrej Bric Ivan Hajpel Josip Cerkvenik Ivan Fakin Josip VihteliČ Jakob Zona Davorin Laseak Josip Frank Ivan Indihar Anton Mahorčič Anton Zorn Fran Hlad Josijt Loncner Miroslav Krečio Andrej Kopeček Ivan Male Ivan Žejen Anton Svagel Andrej Košuta Anton Zaje Fran Volk Ivan Prelc Fran Ferluga I. M. Perhauc Josip Kodric Dragotin Trobec Anton Brisček Josip Indihar Fran Samec Matija Marijaceljske želodečne kipljjce. izvrutno delujoče zdrnvilo pri vseh boleznih na želodcu Nej reconljive dobrote je posebno vpliv n jihov pri noteinoBti, slabosti želodca, nko z grla smrdi, napenjanju, kinlem pehanju, keliki, želodeč- nem kataru, porefiče (r/.avci) pri preobilnoj produkciji ulin, rumeniei blu-vanju in gnjusu. glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabadanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici je z nakazom vred samo 85 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu" 53— 53 Dr. Ilradv Kremctier, Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I Seravallu blizo starega sv. Antona ••••••OdMMOM J Proti hemoroidam! ♦ Kdor hoče čuvati svoje zdravje naj rabi, H v prav«- ^ S MENIŠKE KROGLJICE f • (Pilole dei Frati.) w kri čisteče ni proti hemoroidam 0 SST koje izdeluje P. Fonda. ^fe farmacista v Piranu. 2 Prepotrebne za vsakega, kateri trpi O na hemoroidah, zabadanju, hrozteS- • nosti, glavobolji, tur sploh veliko sedi, ^^ one čistijo kri in dober vspeh potr- ^P j 11j'JJ° zasebna in zdravniška spriče- • vala. koja so priložena z podukom za ^^ porabo vsakej škatljici v slovanskem, (P nemškem in italijanskem jeziku. £ Prodajajo se po 20 nvč ^'katljica v vsih iekarriHh Trsta, Reko, kakor ^P tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in A Trenta. 47-54 c. V Ml J%. UL si lehko prislužiti na leto najmanje 1200 gld. s prodajo raznovrstnih postavnih sreček na obroke Vprašanja naj se pošiljajo pod naslovom: Wechseihaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpasse 0. 9. 1—00 Volilni odsek: F. Andrejčič — J. Drafiček — A. Kopel — A. Kljun — M. Samoe — J. Cerkvenik — I. Macarol — A. Verbais — .1. Skoejer — V. Ster — F. Primožič — F. Zorn — J. Hlad — M. Loncner — A. Kebulja J. Frank — J. Fakin — F. Cargo — J. Šnebel — L. IJait — T. Male — T. Jlajer — H. Krenberger — J. Kepič — I. Nadrag — M. Zorman — I. Japel — I. Božič — A. Jurca — I. Karenka — A. Kraskovie F. Stanfar — J. Seme — j . Ziclia — A. Gornik — P. Gebert — S. Gebert — M. Astel — M .Tanefiič F. Maliar — A. Vidmar — A. Montanari — I. Pahor — F. Komatar — I. Skert— P. Peternel — A. Žitko — B. Jernej — 1. Bak —M. Zergol — A. Krasen — J. Perhauc — I. Bubnič - F. Sever — F. j Jan o Sit- — .1. Skerl — ! Skerl — A. Rustia — I. Luščak — F. Indihar — M. Hervatin— I. Pipa F. Zaje — I Hajpel — F l'rele — I, Hvastija -- F Gomizelj — I. LekSan — J. Prelc — M. Prelc I. Družina — J. Prelo — M. Fratnik — | G. Lotrič — A. Maurič — P. Duje — A. Dujo — J. Pelicon J. Leve — F. Vodopiveo — F. Kraiovic — F. Drašček — A, Indihar — F. Berlan — F Cigoj — A.Jurčič — F Pintar — . I> Pintar — A. Cešnovar — A Kakin — A. Ujčič ! — I. Ujčič — L Kalin — S. .lakomini — A. ! Tomčič — S. šnebel — M. Šnebel — L, Her- i vfitin — M. Hervatin — A. Hervatin —I. Skočaj — A. Skočaj — M. Kosir — A Fabjan — S. Meršnik — A. Taučer — I. Metlikovič — A. Hervatin — R. basa — I. Valenčič — S. Čok — A. Košuta — F. Krobno — A. Butinar — A. Sturra L. Zega — A. Krečič — B. Vertovec — j F. Ilinčič — X. Zorn I. Bandel — F. Benko — I. Fuk — I. Jerič — J. Paulin — F. Fradel — I. Simonetti - A. Batič — D. Delakota — G Sturm I. Babič J. Aiser — M. Bevc — I. Ilič — F. Lestan — T. Juh — I. Hreščak G. Dumovič — J. Mi Slej — J Deklevu — A. Cujio — I Kopeček — I. Pelan — J. Škrinjar — F. Vatovec I. Znidoršič — F Vidmar — V. Fabjan. Mlekarska zadruga v Ljubljani oznanja h tem, da razprodaja švicarski sir kilo po 80 kr. prvo vrsto. (iS kr. drugo in <>() kr. tretjo, ter da postreže rada tudi s posiljatvami po kil (s poštnim zavitkom) na zahtevanje tudi manj n. pr. 2 kila. ' 1—3 Lastnik pol. družtvo „Edinost". KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjem v pouk. prodaja TISKARNA DOLENC v Trstu mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad Z pošto 5 kr. več. E KRAMER, T T T livn 17 A za sPolne in t«iod- I / I J I \ I l\ M boleitl, nastope I / UillJJllli »kužeiija 1 onlabenja I / možkn slabosti, puhiclje, žgečo vodo, 4 močenje postelje, puščanje krvi, zabltje rl v »..de, in za vse bolezni mehurja, droba 1 in živcev. Tudi pismeno pu najnovejSem 1 znanstvenem postonanju z neškodljivimi 1 sredstvi. 49-99-104 S C. Stroptiel. .J_ipeoljalni idravnik Llndan an BoilBnip; -3 Z O z: => CO I 1 M g ® 2 »JOO £ F t f e f r CC UJ %. r <& ® ® * « •Š 6 •S S ^ J * ■ p ® ■r š v ^ S te, 'Z2 i - ^ • £ Cfl ® "a irt šla 60 ® » C ° r t »* a> o ^ 0- -k- K V 85 2 1- A. — t t f p t S T ■S3C.-UI i O O O O O i_ 7* T '"i ~ m m ci oo Ui 1-11 1 = «s - 5 5 £ s^ žcc ^ c t: q H 3 cc * e "t M r X 2 I a -3 -i, « O Bogat izDor semen vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože več ko tisoč raznih vrst Cene jako nizke. Prodaja semen in cvetlic Jakopa Fonda Trst, Lloydova palača 3—10 PRI JULIJU GRiMMU dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke ceno. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 41 — 104 Ozdravljenje plućnih bolezni te, (sušles, jetlko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijainega k po plinovi E X H A L A C I J I (po rektalnej injekciji). Najneverjetneji, skoraj n-dovegljivi idejni zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen I Ob osupljivih, ne-pogreSivih vspahlh govorć najjasnejšo sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolik r mogoče z lastnimi besedami, In koja so bila tudi potrjena no zdravniških listih tli- in inožtmstva: Prof dr. Bereoon. Po tridnnvnej plinovej ehalaeijl po r k-talnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka. potem popolno prenehanju, — mrzlica, pot in hripavostje posve iz-Rinolft. - Truplo se redi vsaki ted^n za '/, 1 K Ravno tako brzo ozdravljenje tudi pri sta rej, ch!6 pri milii.niej inher-kolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi naj težji u posel zo pet opravljati. — u Prof. Or. Citrail in prof. Vernenil Pri naduhi se m.»re pol ure po plinovej exhalaciji luglj^ sopsti. — Ako s. exlialacija pravilno rabi, naduha ne povrne več. Prof. Dr. Dujardin Beaumetz : Kronifini bronhialni katarh je bu podpolno ozdravljen. Prof. Frantzel in dr. Statz: Mrzlica,potkašdj sh izgubo: nastane velka lakota. — Bolnik se zredi do 5 ki«. Dr. M. Lauflhlin. je vporabil plinovo exhalacijo pri 30. bolnikih, koji so bili uže v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se množć zravniška noroS la o srečnim ozdravlji nju, ter je razun navadenih spriSeval še mnogo druzih od slavnih profesorjev. — Imamo i...../bo spričeval odzravelih. C. kr. izklj. priv. stroj za plinovo exhalacijo (Rectal-Jnjector) se do-Diva z vsemi pripravami za pripravljenje plina in z popisom za vporavo za zdravnike ter pa more rabiti tudi vsak bolnik sam ter stane gld. 8 — z merilnim strojem za ulin 10 gl. — proti gotovem novcu ali provzetju. Dobi se pri 1—50 Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Marialiilferstasse N. 80/A Tiskarna Dolenc v Trstu izdeluje vsakovrstna tipopra-fiCna dela, kakor: priporočile karto, račune, okrožnice, vizit-nico, poročilne objave, vabila, programe, izkaze, oglase, pravila ustopnice, zaključne račune (bilanco), ročiščnike, cenike, polnomoči, jestvenikc, carinska jiis,ua- naznanila, izpovedne listke, osmrtnice, razne skrižaljke. etikete, knjige brošuro in časnike v slovenskom, hrvatskem, nemškem, italijanskem, francozkein. angleškem in v drugih jezikih. Vsako naročilo izvrši točno in ukusno. Kar komu ne ugaja sprejme se brez prigovora franko nazaj. TRGOVSKA TVRDKA Berahard Tidio Brno (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši pošilja proti povzetju : 10—10—4 Uzorci in cenilci zastoj in franko. Ostanek Brnskega sukna sama volna 3.10 m. dol^ za kompletno obleko f, S Ostanek blaga za vrhno suknjo sama volna 2.10 m. dolga za oelo vrhno suknjo f. tt.SO Deset metrov Ter no Veloure sama volna 00 etin široko v vseh modernih barvah f 1 Deset met. kariranega blaga za OBLEKE Gl) etin širokega za celo olilnk.t f « aO Kos Rumbuiškega OKSFORDA ki se da oprati, dobre baže 29 komolcev |io-nnlroma f 1 50 Kos zefira najbolje in najbolj modernega b apa za moške košulje in "id. 20 komolcev r fl».r»j>| Ostanek PALMERSTON, 2.10 met d dg. za popolno zimsko snkno (. a 50 Ostanek MANDARINA sama volna, 2 10 m dolg Za c-do zimsko sukno f. o Deset metrov sukna za gospe sama volna v * s<-h mode nih barvah dvojna širnkiK-t. f w. Kos domačega PLATNA V4 20 komolc. f .» r»o .HO lwuno|c f. s r»o En kos M U ŠOL! NE s/4 širok, 30 k--in.dc.-v popolnuma. l><> 1 Deset do dvaiiajs riint. ostankov Holandsi tapetov zelo trpežnih f :t r>o edna garnitura R1PSA za dve ogrinjali za postelja iti jeden mizni prt, f, 4 50 Deset metrov Nigerskega valjanega sukna samu volna, najnovejše Mag > za jesenske in zimske obleke dvojne Št- 'kosti f Jedna garnitura Jute za dve ogrinjali za postelj in j-d^n mirni prt T :i r>0 Zaveza OD JUTE po turšk tu n/.orcii 1 popolna 1'. :t A (ki | Kos Ghiffona Nr. C k?0 komolcev popol Loma f. » SO Nr CC ((..lKnljSe V.MŽ- f <; r»o Kna konjska PLAHTA 100 ctm dolga 130 ct.m š>roka prav dobre ba*^ f. i .%«» Jopica za ffospe iz ovčje volne (Jersey), v vseh Imr-vah ki se lepo podaje f « Kanevas širok, HO komolc. lila f 4 NO, plntnen 80 komolc. . lila rudeč f <1 Zimski OGRTAČ •ft tiolcr f | RQ Dvojata ruta od VELURJA- ®/4 dolf» s- m i vo.iui 1 t » SO | Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.