KNJlZNŠ kNA TAV( Škofja Loka dz 0 MOZAIK 2019 070 489(497.»Železniki) 120190224 H > O cf b fr fch*/ & _ • gjjj| Trajnostna in ekološka naravnanost Domela Proizvodno podjetje v Srbiji Domelovi strokovnjaki prejeli zlato nacionalno priznanje za inovacijo Z družino v deželo javorjevega sirupa, medvedov in hokeja KAZALO Beseda urednice 2 Uvodnik 3 Kratke novice 4 Komunikacija in kakovost 7 Trajnostna in ekološka naravnanost Domela 8 Proizvodno podjetje v Srbiji 10 Novozaposleni 11 Domelovi strokovnjaki prejeli zlato nacionalno priznanje za inovacijo 12 Servis pomembna poprodajna podpora za stranke 13 Druženje najboljše skupine TPM v letu 2018 14 Osredotočeni na stopala 15 Domel na družbenih omrežjih 16 Medgeneracijsko sodelovanje v podjetju 17 Sklenjen nov dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju 19 Sindikalni izlet opatija, Crikvenica, otok Krk, Goli otok, ribji piknik in otok Grgur 20 Baterija pametnega telefona vam lahko zdrži dlje 21 Sveta Lucija 22 Z družino v deželo javorjevega sirupa, medvedov in hokeja 24 London očarljiva prestolnica Velike Britanije 27 Bilo je nekoč 31 BESEDA UREDNICE Napočil je jesenski čas, ki nas navdušuje z vsemi možnimi prečudovitimi odtenki. IZ gozdovih je zadišalo po gobah in kostanju. Jesen nam je postregla s svojo samovšečnostjo, nas razvajala s toplimi temperaturami in lahko le spoštujemo njeno izvirnost in inovativnost. Romana Lotrič Glavna urednica Inovativnost je tudi naša rdeča nit - oktober je mesec inovativnosti. Gospodarska zbornica Slovenije je ob 17. dnevu inovativnosti našemu podjetju podelila zlato nacionalno priznanje za inovacijo Razvoj motorja NZ270, s katerim Domel postavlja nov trend na področju motorjev HVAC večjih moči. Vse sodelavcem, ki so sodelovali pri razvoju, iskreno čestitamo. Vjuniju je s šolanjem zaključila 5. generacija slušateljev Domelove akademije. Predstavljamo najpomembnejše zaključke prve od štirih projektnih nalog na temoTrajnostna in ekološka naravnanost Domela. Komunikacija je v današnjem času ena izmed pomembnejših veščin tako v poslovnem svetu kot v vsakdanjem življenju. Dobra komunikacija je nujna praktično na vseh delovnih mestih. V proizvodnem podjetju v Srbiji je bil uspešno opravljen zagon proizvodne linije 315. Predstavljamo nekaj utrinkov iz selitve proizvodnje. V nadaljevanju si lahko preberete, zakaj je v poslovni enoti Laboratorijski sistemi servis pomembna poprodajna podpora, koliko novih sodelavcev se nam je pridružilo, o pomenu sklenitve novega participacijskega dogovora. Prestavljamo utrinke s potovanj na različne konce sveta: Kanada, Velika Britanija in Hrvaška, ter o ponovitvi igre Sveta Lucija. Vljudno vas vabimo k sodelovanju in soustvarjanju naslednjih številk Mozaika ter vam želimo prijetno branje. DONieL Domel, proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, d.o.o. Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija, tel.: +386 4 51 17 100, fax: +386 4 51 17 106, mfo@domel.com; www.domel.com MOZAIK - brezplačno glasilo podjetja Domel d.o.o. naslov uredništva: Glasilo Mozaik - Domel, Otoki 21,4228 Železniki tel.: 04 51 17 173, fax: 04 51 17 106, e-mail: ales.markelj@domel.com Odgovorni urednik: Aleš Markelj Glavna urednica,- Romana Lotrič Člani odbora: Tadeja Bergant, Barbara Debeljak, Nataša Dolenec, Nina Drol, Anita Habjan, Danica Jelenc, Janja Kozjek, Aleksander Volf, Roman Megušar, Andreja Thaler; Foto: Barbara Debeljak, Anita Habjan, Roman Megušar, Aleš Markelj, Tomaž Stanonik, Nataša Dolenec, Janez Klemenčič, Petra Lušina, arhiv Anja Filej Mohorič, arhiv Domel, vir GZS. Grafično oblikovanje: Klemen Budna/GTO Košir; Lektorica: Majda Tolar; Tisk: Tiskarna GT0 Košir; Leto 2019, Številka 4; Letnik 39; Izvodov: 1850 Stališča avtorjev ne odražajo nujno stališč uredništva. Na naslovnici: Jesen, oktober 2019 (foto Barbara Debeljak) UVODNIK 3 Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci! Jesenske barve v naravi nas opozarjajo, da smo vstopili v zadnjo četrtino leta. V prvih devetih mesecih leta smo prodali za 110 mio € izdelkov, kar je enako lanski realizaciji. V poletnih mesecih so se napovedi naših kupcev glede nižje prodaje uresničile in kar nekaj sprememb v proizvodnji je bilo potrebnih, da smo se lahko prilagodili potrebam trga. Napovedi kupcev za jesenske mesece so na planiranem nivoju vendar nižje kot so naše kapacitete, zato iščemo dodatne možnosti prodaje in se moramo hitro odzivati na vsako priložnost na trgu. V poletnih mesecih smo v širšem krogu vodij oblikovali strateški plan za obdobje 2020-2025. Še enkrat smo potrdili naš veliki cilj rasti dodane vrednosti na 60.000 € na zaposlenega do leta 2025. Ob dejstvu, da smo trenutno na nivoju 40.000 €, je pred nami ambiciozen, a ne nedosegljiv cilj. Z ustrezno produktno paleto, rastjo produktivnosti in stroškovno učinkovitostjo je cilj dosegljiv, kar dokazujeta programa ECM in EC5, ki sta to vrednost že krepko presegla. Ključno za uresničevanje strategije bo naše prizadevanje za spoštovanje vrednot, organizacijskih predpisov in dogovorov. Pri svojem delovanju moramo udejanjati vrednote, ki izhajajo iz naše tradicije in iz sodelovanja z lokalnim okoljem. Med poletjem smo v Srbiji vzpostavili proizvodne prostore in preselili opremo progama 315 v novo podružnico Domel motors doo Odžaci. V Retečah smo na izpraznjenem prostoru postavili novo opremo programa vodne črpalke za kupca Hella. Z izgradnjo prizidka pa smo v septembru pričeli tudi Na plavžu, kjer bomo z dodatnimi površinami zagotovili pogoje za rast poslovne enote ECS. V mesecu oktobru z akcijo Mesec Inovativnosti še posebej vzpodbujamo vse zaposlene, da sodelujejo v procesu stalnih izboljšav. Zadali smo si cilj, da vsak zaposleni predlaga vsaj en predlog. Možnosti za izboljšave pri svojem delu najbolje vidi vsak sam, zato smo vsi lahko predlagatelji in vsi predlogi so dobrodošli. Ustvarjalnost ne pozna meja, potreben je le pogum, da predlog izboljšave zapišemo, in vztrajnost, da speljemo predlog do konca. Prav tak primer je razvoj novega EC-motorja za višje moči tipa NZ, ki je bil nagrajen z zlatim priznanjem za inovativnost, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Razvojni ekipi iskreno čestitam za zlato priznanje, hkrati pa vse zaposlene še enkrat vabim k sodelovanju v jesenski akciji. it 1 imetij: Wm~ £ i Z' a* ■ BI Mi jM' 1 1 hi m ■ KRATKE NOVICE Barbara Debeljak Domelova akademija na nagradnem izletu Po slavnostnem zaključku v juniju na Brdu smo se člani pete generacije Domelove akademije odpravili še na nagradni izlet. Celotna generacija je štela kar 26 slušateljev z različnih področij in poslovnih enot. Na uvodnem sestanku za izlet seje porodilo kar nekaj odličnih idej, kako preživeti dan, zato je bila izbira še toliko težja. Na koncu smo se odločili za igro, ki je zasvojila že mnoge in pri kateri spol in starost sploh nista pomembna. Odpravili smo se na adrenalinsko igro, imenovano Paintball. V osrčju Kamniško-Savinjskih Alp so nam v gostišču Kraljev hrib ponudili domače dobrote in atraktivne oblike športnega turizma. Češnja na torti pa je bil težko pričakovani Paintball. Za vse tiste, ki ste se v otroštvu radi igrali kavbojce in indijance, je to prav gotovo prava izbira. Igra poteka v naravi na posebnem poligonu, ki se razprostira na območju 200 x 100 m. Razdelili smo se v dve skupini. Vsaka ekipa je dobila svojo bazo, označeno z zastavo, med seboj pa smo se ločili po barvi traku, ki smo ga nosili na desnem rokavu. Smisel igre je osvojiti nasprotnikovo zastavo in seveda obraniti svojo, pri čemer je treba izločati »sovražnikove« igralce tako, da jih zadenemo s kroglico, ki vsebuje barvo. Igre je konec, ko ima ekipa v posesti obe zastavi, ali pa, ko izloči vse člane nasprotnega moštva. Po napeti bitki je sledilo druženje ob dobri hrani in pijači. Pravijo, da je Paintball poseben po tem, da spol, leta, moč in velikost niso tako bistveni za igro kot zmožnost hitrega razmisleka in odločanja. Prav zaradi takšnih značilnosti krepi osebni značaj in spodbuja občutek za timsko delo in strategijo. Predvsem pa je namenjen vsem, ki imajo radi razburljivo preživljanje prostega časa. Res smo se imeli super. Priporočamo tudi ostalim. Matija Sturm 13. srečanje Slovenskega biokemijskega društva v Dobrni Med 24. in 27. septembrom smo se udeležili že 13. srečanja Slovenskega biokemijskega društva, ki je letos potekalo v Dobrni. Na srečanju so slovenski in tuji predavatelji predstavili nova odkritja s področja biokemije, molekularne biologije, genomike, sistemske biologije in drugih povezanih ved. Srečanje je bila za nas priložnost za predstavitev laboratorijske opreme, s poudarkom na novem programu centrifug, in neposreden stik z raziskovalci iz akademskih krogov. S svojo prisotnostjo smo hkrati podprli delovanje Kemijskega inštituta, s katerim že leta uspešno sodelujemo. Andreja Thaler Jurij Pintar in Andreja Thaler Rekreacijski pohod PE LS Na petek, trinajstega, smo v poslovni enoti LS sončno popoldne izkoristili za rekreacijski pohod s prijetnim druženjem. Ob 12. uri smo se odpeljali na Prtovč, od koder smo se po lažji poti povzpeli na Ratitovec. Na vrhu smo si privoščili krajši postanek s toplim čajem in najboljšim flancatom. Pot smo nadaljevali proti Soriški planini preko Kremanta, Altemaverja, čez Dajnarsko planino. Sonce, čudovit razgled, dobra družba in prijeten klepet... in že smo prispeli na cilj - v brunarico na Soriško planino, kjer smo si privoščili več kot zasluženo večerjo. Hvala ekipi za čudovit dan! Andreja Thaler Rekreacijski pohod PE LS laivoff 5 Kako do idej? Vsakdo želi biti ustvarjalen. Zaradi ustvarjalnosti je življenje bolj zabavno, zanimivo in polno dosežkov. V mesecu oktobru v Domelu še posebej veliko razmišljamo, kako do novih idej, kako biti bolj ustvarjalen in inovativen. Tudi zato smo v sklopu meseca inovativnosti v svojo sredo povabili priznano trenerko razmišljanja mag. Nastjo Mulej, ki nam je v torek, 15. oktobra 2019, pomagala razmišljali »Kako do idej«. Na podlagi svojih bogatih izkušenj je pripravila zanimivo delavnico, kjer so se udeleženci naučili, kako lahko vsak zaposleni sodeluje v procesu inoviranja. Na konkretnih primerih nam je pokazala, kako učinkovito najti pot do svežih idej ter kako lahko hitro kreiramo veliko število predlogov izboljšav. Barbara Debeljak Team building - projekt WUP4 4.10.2019 smo se za nagradni izlet odpravili v adrenalinski Soča fun park. Po prihodu smo se najprej peljali s čolnom čez reko Sočo, kjer sta nas pričakala pijača dobrodošlice in lepo sončno vreme. Po sprostitvi so nam predstavili principe samovarovanja in začeli smo prvim poligonom na višini 12 metrov.Težavnost prve steze seje pokazala pri raznih vajah za ravnotežje ter pri spustu po jeklenici (zip line), kasneje pa seje le-ta stopnjevala pri vajah za moč in koordinacijo nog, vse do zadnje steze, kjer je bila kombinacija obeh. Po opravljenih vajah na poligonih smo imeli počitek v lokalu poleg parka, nato pa smo se za konec odpravili še na spust po jeklenici (zip line), kije dolga 300 metrov in je 40 metrov nad tlemi. Po tej smo se pripeljali nazaj na drugo stran Soče. Dan smo zaključili ob dobrem kosilu. Jure Brovč Začetek izgradnje prizidka na lokaciji Na Plavžu 79 Na podlagi pridobljenega gradbenega dovoljenja smo v drugi polovici meseca septembra že začeli z izgradnjo prizidka k obstoječemu objektu. Gradbena dela izvaja podjetje Kovinar - gradnje ST d.o.o. z Jesenic, elektroinštalacijska dela izvaja podjetje Vistop, d.o.o. iz Dolenje vasi, strojno-nštalacijska dela bo izvajalo podjetje MPGE d.o.o. iz Grosuplja. Strokovni nadzor nad gradnjo izvaja podjetje Domplan, d.d. iz Kranja. Izgradnja prizidka naj bi bil zaključena do konca meseca aprila 2020. Aleš Markelj r J Jjrp \ ;l L . /• ^ Teambuilding splošnega področja V petek, 20. septembra 2019, smo se sodelavci splošnega področja družili izven delovnega prostora. Odpravili smo se na Okrešelj nad Logarsko dolino. Uro prijetnega vzpona smo pričeli na koncu Logarske doline pri Koči pod slapom Rinka. Vzpenjali smo se po poti z visokimi stopi preko korenin in skal, mestoma opremljenih z jeklenico za boljši oprijem. Pozna seji, da jo je speljal za lepoto in logičnost dovzetni profesor matematike Johannes Frischauf. Voda, brvi, stopnice, jeklenica in ravno pravšnja mera adrenalina. Med potjo smo »gradili« medsebojne odnose, krepili pripadnost in vzajemno zaupanje, kar je v našem podjetju tudi ključnega pomena. Na koncu delno zahtevne označene poti smo dosegli naš zastavljeni cilj - Dom na Okrešlju. Občudovali smo stene in grebene Kamniških Alp: od Mrzle gore in Savinjskega sedla prek Križa, Skute, Rink,Turske gore, Brane, Kamniškega sedla, Planjave, Ojstrice do Krofičke in še naprej. Za nami je še en odličen dan. Napolnili smo se z dobro energijo za nove izzive! Barbara Debeljak 6 Kadrovske novice Konec septembra 2019 je bilo v Skupini Domel zaposlenih 1.364 oseb. Od tega nas je bilo v Republiki Sloveniji zaposlenih 1.291, in sicer 1.147 v Domel d.o.o., 101 v Domel Holding d. d., 33 v Domel IR d.o.o., 6 v Domel Energiji d.o.o., 3 v Spin Offin 1 na Kitajskem. V devetih mesecih letošnjega leta smo v Sloveniji zaposlili 44 novih sodelavcev, zapustilo pa nas je 95 sodelavcev. Razlogi za odhod so bili naslednji: • 42 izjav, • 15 upokojitev, • 7 odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, • 1 smrt, • 30 potekov pogodbe za določen čas. Janja Kozjek Domel aktivno sodeloval na Konferenci najboljše prakse 2019 Sekcija uporabnikov sistemov stalnih izboljšav (SuSSI) ter soorganizatorja Grozd Pametne tovarne (gRT) in Strokovno društvo za operativno odličnost (SDOO) so 1. in 2. oktobra na Gospodarski zbornici Slovenije organizirali konferenco DAN NAJBOLJŠE PRAKSE. Konferenca je udeležence soočila z razmišljanji in s primeri iz prakse, zakaj je potrebno pospešiti digitalno preobrazbo v industrijskih podjetjih in kako s sistematičnim nadgrajevanjem avtomatiziranega proizvodnega ekosistema v avtonomen in inteligenten ekosistem zmanjšati stroške v procesih in zvišati vrednost proizvodom. Poleg ostalih slovenskih podjetij, kot so Talum, Kolektor, Hidria, je na konferenci aktivno sodeloval tudi Domel. Direktor logistike, dr. Matjaž Roblek, je predstavil Domelove izkušnje s predavanjem Digitalna optimizacija oskrbe proizvodnje v funkciji zagotavljanja vitkosti. Vodja razvoja logistike, Rado Lenkič, pa je v vlogi sovoditelja sodeloval pri delavnici vizualizacije, analize in oblikovanja ukrepov za kakovostno proizvodno logistiko po metodi V5M (Value Stream Mapping). Vir:https-y/stalne-izboljsave.gzs.si/vsebina/Konference/Dan-najbolj%C5 %A 1 e-prakse-2019 Andrej Šuštar Domelova ekipa na kolesarski dirki Enduro 4fun Golovec trails Ljubljana Domelova ekipa testnih kolesarjev seje v nedeljo, 22. septembra 2019, udeležila kolesarske dirke enduro 4 fun na Golovcu v kategoriji e-bike. Enduro 4 fun je serija tekmovanj, na katerih tekmovalci najprej prikolesarijo na start, za kar imajo omejen čas, meri pa se čas spusta. Lahko gre za več spustov in vzponov, tako kot je bilo to na Golovcu. Iz Ljubljanskega Rudnika štirikrat na greben Golovca in štirikrat v boju s časom nazaj v dolino.Trikrat po znanih progah Glovec trails od desne proti levi in četrtič proti Orlam. Našim kolesarjem so traili dobro poznani, saj na hribu večkrat testirajo in optimizirajo kolesa. Na enduro veselici je bilo prijavljenih prek 200 tekmovalcev, kar je letošnji rekord. Prvič na tekmovanju je bila ločena disciplina E-bike, v kateri so štirje spretni Domelovi kolesarji zasedli prvo, drugo, četrto in peto mesto. Sam vzpon je za kolesarje z e-kolesi precej lažji kot pri običajnih, kar pa ne drži pri spustu, saj je kolo kar precej težje kot običajno, samo prelaganje kolesa iz ovinka v ovinek, skakanje in prestavljanje kolesa pa precej težje in zahteva tudi več fizične moči. Kolesarji Andraž, Uroš in Rudi, ki so aktivni pri projektu, so s kolesi zadovoljni ter se veselijo nadaljnjih takih in drugačnih testiranj, pri katerih se pogon in kolo obremenita do skrajnosti. Urška Čmigo ■■ i IliSEl KOMUNIKACIJA IN KAKOVOST Kaj je komunikacija? Uradna definicija na VVikipediji (prosti enciklopediji) pravi, da je komuniciranje sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom. Nadaljnja razlaga se glasi: Beseda komuniciranje izhaja iz latinske besede communicare, kar pomeni posvetovati se, razpravljati o nečem, vprašati za nasvet. Komuniciranje je prenos sprejetih simbolov med ljudmi. Ko komunicirajo, ljudje med seboj prenašajo sporočila s pomočjo različnih simbolov (besed, kretenj, govorice telesa, slik...). Tadeja Bergant Glede na dano definicijo torej lahko zaključimo, da nas komunikacija spremlja skozi celo življenje in na vseh področjih našega udejstvovanja. Doma, v službah, ko se družimo ..za komunikacijo smo potrebni ljudje -gre za izmenjavo informacij med ljudmi. Ljudje komuniciramo ves čas. Ne samo ko govorimo, izrekamo besede, ampak tudi ko se gibamo, dihamo, gledamo, poslušamo... In ko poslušamo, različno razumemo sogovornika. Isti izrečen stavek si glede na različne potrebe in prioritete lahko različno razlagamo. S tem povezano pravimo, da stvari ne razumemo enako in zato nastajajo konflikti. Ravno tako doma, v službi, med prijatelji,... In če gledamo v Domelu, je to popolnoma enako; tako v kakovosti kot v razvoju, prodaji, nabavi, proizvodnji. Komuniciramo namreč ljudje, kjerkoli že pač. Zakaj toliko besedičenja okrog komunikacije? Odgovor je enostaven. Človek je edinstven in ključen za dosego cilja podjetja, kar je učinkovito poslovanje. Poslovanje pa je lahko učinkovito, če je učinkovita komunikacija. Glede na to, daje tehnologija tudi na področju komunikacije zelo napredovala, bi lahko sklepali, daje komunikacija sama po sebi vse učinkovitejša. Pa temu ni ravno tako. Pojavlja se vse več težav in komunikacija je vse bolj otežena in vse težje jo obvladujemo. Pomen komunikacije v podjetju zato raste in reševanje konfliktov ima vse večjo težo. Konflikti namreč vplivajo na delovne procese. Osnovni namen komunikacije je prenesti informacijo iz mišljenja ene osebe v mišljenje druge osebe ali več oseb. Sogovorniku je zadevo potrebno predstaviti na način, da bo v njej videl lastno korist. Pri tem naletimo na težavo, ker ne vemo, kaj sogovornik sploh želi oz. kaj ga motivira, zato mu informacije ne moremo predstaviti na tak način, da bi v njej našel nekaj zase. Drug zanimiv aspekt pa je, da komuniciranje ni samo podajanje sporočil, ampakje tudi njihovo sprejemanje. Poslušanje je torej tudi zelo pomembno. Človek je namreč, preden seje naučil govoriti, brati in pisati, najprej poslušal. Pa ne samo časovno, tudi sicer je poslušanje pred posredovanjem sporočila. Od poslušanja je namreč odvisno nadaljnje komuniciranje. Vemo pa, da ljudje nismo dobri poslušalci, tudi zato prihaja do konfliktov. Vrnimo se še malo k teoriji komuniciranja. Za proces komunikacije torej potrebujemo oddajnik sporočila - pošiljatelja, prejemnika sporočila, kanal, po katerem se oddaja sporočilo, in sporočilo samo. Pošiljatelj je tisti, ki sporočilo oddaja (pisno ali z govorjenjem) z namenom prejemnika seznaniti z novimi informacijami ali ga usmeriti v določeno delovanje.Tukaj je smiselno upoštevati dejstvo, da moramo vedeti, kaj želimo prejemniku sporočiti, komu je sporočilo sploh namenjeno, na kakšen način želimo sporočilo prenesti in kdaj mora biti preneseno. Drugo dejstvo, ki ga moramo upoštevati, je, da mora biti sporočilo za prejemnika razumljivo. Zavedati se moramo tega, kaj želimo s sporočilom doseči. Pri tem moramo preveriti svoja pooblastila in pristojnosti. Pošiljatelj in prejemnik morata biti med sabo čim bolj usklajena in sporočilo moramo oddajati po primernem komunikacijskem kanalu. Naj se tu teorija konča z enostavnim vprašanjem. Kaj gre lahko narobe, če lahko upoštevamo vsa navedena dejstva? Pa kljub vsemu - jih upoštevamo. Ali vedno vemo, kaj natančno želimo prejemniku sporočiti? Mogoče zavijamo sporočilo »v meglo«, ker ne vemo, kaj je bistvo sporočila? Vedno preden v afektu, kot radi rečemo, pomislimo, na kakšen način želimo sporočilo prenesti? Mogoče smo včasih preveč osebno vpleteni in izberemo napačen način. Namesto dialoga med nami kot pošiljateljem in prejemnikom naredimo »javno razpravo« in vpletemo še kup drugih ljudi, ki s sporočilom nimajo popolnoma nič. Ob tem se mogoče res ne zavedamo, kaj želimo s sporočilom doseči. Recimo, da bi s sporočilom od prejemnika želeli določeno akcijo. Sporočilo pošljemo na napačen način - pošljemo mail na več naslovov. Potem ni nedvoumno jasno, kdo mora kaj storiti. Ravno tako seje smiselno vprašati, če vemo, kdaj mora biti sporočilo preneseno. Če pa že vemo, kaj mora biti preneseno - ali se tega držimo? Se kdaj vprašamo, če bo prejemnik, na način kot želimo oddati sporočilo, le-tega sploh razumel? Pa še nekaj. Ne moremo ne-komunicirati.Torej, če se »skrivamo pred prejemom sporočila«, to ne pomeni, da ne komuniciramo. Ravno tako oddajamo sporočilo. Zmotno mislimo, da če nas sporočilo tistega, ki ga oddaja, ne bo doseglo, nam nečesa ne bo treba narediti, nam za kaj ne bo treba prevzeti odgovornosti.Tudi tako komuniciranje vodi v konflikt. Ker sporočilo potem ni oddano pravemu prejemniku, nepravi prejemnik tako prevzema odgovornost tistega, ki ne želi prejeti sporočila, in spet smo pri konfliktu. Spet smo pri neučinkovitem komuniciranju in neučinkovitem delovanju organizacije. Pa o motnjah v procesu komuniciranja niti govorili še nismo. Zatorej lahko na koncu zapišem, da naslov tega članka lahko zapišemo oz. razumemo kot kakovost v komunikaciji, kakovostna komunikacija, ki je taka, da ne vodi v konflikte in zmedenost, in smo zato bolj motivirani in učinkoviti. Sama sem se odločila, da se poskusim osredotočiti na glavna dejstva v zvezi s kakovostnim komuniciranjem, da poskusim čim učinkoviteje, odprto komunicirati. Pa vi? Odloči se pa »itak« lahko vsak zase, nikoli za drugega. TRAJNOSTNA--------- IN EKOLOŠKA NARAVNANOST DOMELA Irena Miklavčič V okviru zadnje Dometove akademije smo se člani skupine D v sestavi Miha Šubic - Razvoj, Aljaž Jelič - Razvoj, Andrej Dolenc - Kakovost, Domen Vrhunc - Razvoj, Gašper Gašperšič - Vodja planske službe, Irena Miklavčič - Prodaja laboratorijske opreme, in Luka Markelj - Mehanska merilnica, pod vodstvom dr. Janeza Rihtaršiča odločili za temo trajnostna in ekološka naravnanost podjetja, in sicer z njenim ekonomskim, ekološkim in družbenim vidikom. Po nekaj uvodnih sestankih smo ugotovili, da je tema preobsežna, da bi jo lahko v celoti raziskali. Zato smo se člani skupine skupaj odločili, da se posvetimo temi Vozni park za namen službenih poti. Da bi raziskali ekonomski vidik trajnostne naravnanosti podjetja, smo najprej skušali ugotoviti operativne stroške obstoječega voznega parka. Pri tem smo naleteli na težavo, ker se stroški v podjetju ne spremljajo analitično na ravni posameznega vozila (kar velja tako za stroške goriva kot tudi za stroške servisnih posegov). Zato smo bili prisiljeni operativne stroške vozila, poleg njegove nabavne cene, stroškov registracije in zavarovanja brez popustov, oceniti, in sicer na podlagi servisnih normativov pooblaščenega servisa in povprečne porabe goriva.Tudi operativni stroški za električna vozila, in sicer za modele Renault Zoe, Nissan Leaf, VW e-golf in BMW i3 so bili ocenjeni po enaki metodologiji. Ugotovili smo, da sta modela Renault Zoe in Nissan Leaf nekoliko ugodnejša kot model VWe-golf, vendar smo v nadaljnji analizi upoštevali le model VW e-golf, saj imamo tudi sedaj v voznem parku le VW (Passat in Sharan) in je to smiselno tudi vnaprej, saj pri istem ponudniku avtomobilov zagotovo dosežemo najboljše pogoje (tako kar se tiče nabave novega vozila kot tudi njegovega vzdrževanja). Drugi temeljni vidik trajnostne naravnanosti podjetja je okoljski vidik. Ugotovili smo, da e-vozila med uporabo ne ustvarjajo toplogrednih plinov (C02) in tudi ne trdih delcev, če seveda zanemarimo obrabo zavornih ploščic. Izpusti pa seveda nastanejo ŠTEVILO VOŽENJ GLEDE NA RAZDALJO B - od 100 do 200 km 15%-360 voženj C-od 200 do 300 km | / E - od 400 do 500 km i F - od 500 do 1000 km i 8% -202 vožnje J / 1% - 24 voženj 2% - 39 voženj D - od 300 do 400 km 4% - 96 voženj ob proizvodnji električne energije, in sicer tam, kjer so locirane elektrarne na fosilna goriva. Koliko izpustov posredno povzroči e-avtomobil, je odvisno od našega dobavitelja električne energije, torej, kako jo ta proizvaja oziroma pri kom jo kupuje. Nekoliko delikatna je seveda tudi sama proizvodnja električnega vozila - ocena je, da približno 20 do 30 % izpustov preko celotne uporabe nastane pri proizvodnji električnega vozila, pri čemer pa se moramo zavedati, da izpuste povzroča tudi proizvodnja dizelskih vozil. Raziskali smo tudi družbeni vidik trajnostne naravnanosti, pri čemer smo naredili natančno analizo obstoječega voznega parka ter opravljenih voženj s službenimi avtomobili v letu 2018. Ugotovili smo, da se v večini primerov na službeno pot (razen na daljše službene poti) odpravi en sam potnik in da je bilo kar dobrih 90 % službenih voženj v Domelu opravljenih na razdalji manjši od 300 km. Analiza je pokazala, da bi bilo vse te vožnje mogoče opraviti z nekaj električnimi vozili, Polnilnica 1.073 € Subvencija 7.500 € Cena vozila MPC Redno vzdrževanje (300 kkm) Registracija + zavarovanje + pnevmatike Pogonski energent Skupaj celotni stroški (300kkm)« »Poraba (kwh/100km oz. l/100km)« C02 za 300 kkm (ton) Renaulz zoe 26.390 € 1.699 € 17.888 € 2.117 € 41.668 € 10,2 13,7 Nissan leaf 36.800 € 2.164 € 11.173 € 2.774 € 46.485 € 14,8 19,8 VW e-golf 41.319 € 2.492 € 11.821 € 2.475 € 51.681 € 12,7 17 BMW i3 39.270 € 10.062 € 11.963 € 2.803 € 57.671 € 15 20,1 VW passat (diesel) 29.200 € 7.446 € 11.803 € 16.680 € 65.129 € 4,3I 34,4 Od leve proti desni: Nissan Leaf, Renault Zoe, BMW i3,VW e- golf ki bi jih koristili za interne prevoze med lokacijami, pa tudi vožnja v bolj oddaljene kraje po Sloveniji je vsekakor mogoča. V primeru, da bi se odločili za e-vozila, bi bilo potrebno zgraditi tudi polnilnico. Za dolge mednarodne poti, predvsem tam, kjer se zapirajo mesta, priporočamo uporabo modela VW Passat v hibridni izvedbi. Družbeni vpliv je bil za nas najtežje določljiv, zato smo razmišljali tudi o tem, da e-mobilnost prihaja v naša življenja in se ji ni mogoče izogniti, saj bo prihodnost osebnega transporta zagotovo deloma ali v celoti elektrificirana. Domel je proizvajalec elektromotorjev, zato moramo navzven kazati, da imamo močno vero v e-pogone, tudi v transportu. Smo dobavitelji sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, zagotovo bodo naši produkti vgrajeni v e-vozila, in že iz tega vidika bi morali težiti k e-avtomobilom. Če bomo imeli e-vozila in polnilnice s parkirnimi mesti, bodo to opazili tudi kupci in dobavitelji, kar je za nas lahko samo pozitivno. Kot razvojna firma bomo spoznali prednosti in slabosti e-vozil, skozi prakso bomo spoznali tehniko, ne da o njej samo beremo. Osnovna pravila za trajnostno naravnanost v transportu so zmanjšanje kilometrine, zmanjšanje porabljene energije na prevožen kilometer in menjava energenta za ekološko sprejemljivejši medij. Zmanjšanje kilometrine bi bilo mogoče doseči edino z boljšim načrtovanjem službenih poti, mogoče tudi z eventualnim združevanjem službenih poti več sodelavcev, kar pa je že težje izvedljivo. Da bi se v podjetju konkretno seznanili z e-vozilom, smo se z dobaviteljem vozil dogovorili za enotedensko testiranje e-golfa.Vtem tednu je bilo z njim opravljeno 16 službenih poti, prepeljanih je bilo 28 oseb, povprečno dve osebi na vožnjo, skupaj pa smo prevozili 649 km. 11 voznikov je mnenja, daje vožnja boljša kot z vozilom z notranjim izgorevanjem, 4 uporabniki menijo, daje enaka kot pri d-avtu, 1 oseba pa ni označila ničesar. Eden od uporabnikov je zapisal komentar, daje e-vozilo resna izbira za nakup njegovega naslednjega vozila, kar namiguje, da e-vozilo ima družbeni vpliv. Z nakupom e-vozila ne bomo rešili težav z ekologijo, saj bistveno ne bomo zmanjšali izpustov C02 v okolje, stroškovno pa se izplača, saj so operativni stroški e-vozila nižji od stroškov dizelskega vozila, vendar pa je po drugi strani tudi res, da e-vozilo po svojih lastnostih le ni povsem primerljivo z vozili v obstoječem voznem parku. Veseli pa nas, da je bil naš projekt tako dobro sprejet s strani uprave, saj so se odločili za nakup e-golfa, ki smo ga septembra že lahko »pozdravili« v svojem voznem parku. PROIZVODNO PODJETJE V SRBIJI S 16. majem 2019 je bilo v register podjetij v Srbiji vpisano tudi naše podjetje, Domel motors Odžaci doo. Od privatne firme Max Povver SPI v Odžacih smo v eni od hal, kjer je v preteklosti deloval Ites s proizvodnjo vrvi, najeli proizvodne prostore v velikosti 1800 m2. Objekt je bil v času najema namenjen bolj skladiščenju materiala kot kakšni večji proizvodnji. Najeti objekt je bilo potrebno v celoti obnoviti, adaptirati ter zagotoviti strojne inštalacije za potrebe proizvodnje kolektorskega motorja 315. Staro skladišče iz leta 1980 je bilo potrebno prebeliti, zagotoviti ogrevanje in hlajenje, inštalirati razsvetljavo ter pripraviti kompresorsko postajo. Ogrevanje in hlajenje seje izdelalo na energetsko učinkovit način, saj za oboje uporabljamo podtalno vodo. V ta namen je bilo potrebno izdelati kar nekaj vrtin do globine 22 metrov, kjer se nahaja podtalna voda s 15 stopinjami. Kompresorska postaja je bila izdelana povsem na novo, uporabljena je bila rabljena oprema iz obrata Reteč. Prav tako je bilo potrebno izdelati nekaj novih pisarn za potrebe proizvodnje ter na novo sezidati tudi sanitarije. Stare so pač odslužile svojemu namenu. Vsa gradbena in strojna dela so izvedli izvajalci iz Srbije. S pričetkom junija smo zaposlili tudi prve 4 zaposlene na tej lokaciji, njihov namen je bil predvsem seznanitev s programom ter prenos znanja. V avgustu je bil novozaposleni Goran Čučak imenovan kot direktor obrata na tej lokaciji. Za to je bila določena večja ekipa iz Domela, sestavljena iz vzdrževalcev ter mojstrov, ki so ob pomoči 4 zaposlenih iz Odžacev pričeli z inštalacijo proizvodne opreme v obnovljenih prostorih. Dela so potekala kar hitro, inštalacija je bila zaključena v dobrih dveh tednih, za kar velja pohvaliti celotno ekipo za res zavzeto in strokovno delo. Na novo lokacijo smo preselili kompleten program 315 in s tem vse tri linije za proizvodnjo tega motorja. Motor se v glavnem proizvaja za potrebe kupca Stihi Nemčija ter Stihi Ti rol Avstrija. Nekaj je tudi ostalih manjših kupcev. Sredi avgusta smo na lokaciji Reteč zaključili s proizvodnjo motorjev 315, pričela seje demontaža in pakiranje linij za prevoz v Odžace. V sredini septembra smo zaposlili še 8 proizvodnih delavcev ter pričeli z učenjem ter prenosom znanja na novozaposlene.Tukaj gre vsa pohvala obema mojstroma Klemenu in Marku, kakor tudi proizvodnima delavcema Heleni in Janezu za res strokoven prenos znanja. / Proizvodnjo smo pričeli z izdelavo različnih vzorcev motorjev za pridobitev potrditev s strani kupca Stihi, ki pa je takoj naslednji teden že izvedel Audit na novi lokaciji. Nekaj pripomb z njegove strani smo bili deležni in jim obljubili, da jih do konca oktobra odpravimo. Največji problem je predstavljal izvoz opreme ter repromateriala v Srbijo, ker le-ta ni članica Evropske unije. Procedura na carini je drugačna kot poslovanje znotraj EU. Menim, da smo v teh letih samostojnosti nanjo že kar pozabili. Sodelavci v informatiki ter računovodstvu lahko potrdijo, da je z odpiranjem nove lokacije v SAP-sistemu bilo kar nekaj težav. Še danes vse ne teče gladko. Trenutno v Odžacih proizvodnja motorja 315 nemoteno teče v eni izmeni, s polovično proizvodno ekipo in s dnevnim planom 450 kosov. Naslednje zaposlitve se pričakujejo ob koncu letošnjega leta. NOVOZAPOSLENI V zadnjem obdobju so se nam pridružili štirje novi sodelavci, ki so se vsi odzvali povabilu, da se nam predstavijo, za kar naj se jim še enkrat zahvalim. TOMAŽ BERNIK Sem Tomaž Bernik, doma iz Dolenje vasi. Star sem 46 let. Po izobrazbi sem oblikovalec kovin. Po končanem šolanju sem se zaposlil v podjetju Niko v orodjarni, kjer sem delal 28 let. V Domelu sem se zaposlil, ker sem si želel spremembe in novih izzivov. Moje delovno mesto je logist v orodjarni. Sodelavci so mi prijazno pomagali pri uvajanju in me lepo sprejeli v svoj kolektiv. V prostem času rad kolesarim, grem v hribe in se potapljam. Zelo rad pa tudi potujem in spoznavam nove kraje, kulture in ljudi. tlačni liv BLAŽ BEVC Sem Blaž Bevc in prihajam z Rudna. Star sem 22 let, po izobrazbi pa sem inženir strojništva. Delovne izkušnje v Domelu Sem nabiral že kot študent, ko sem opravljal prakso pri delodajalcu. Izkušnje pa sem nabiral tudi v poletnih mesecih z delom Preko študentskega servisa. Trenutno delam v prototipni delavnici, kjer so me sodelavci lepo sprejeli in me naučili veliko novega in uporabnega. V prostem času se rad zapeljem na izlet z motorjem, grem v hribe in se družim s prijatelji. Manca zmrzlikar Sem Manca Zmrzlikar, prihajam iz občine Vodice. Stara sem 25 let, po izobrazbi diplomirana varnostna inženirka, do naziva magistre me loči le še zaključno delo. Zadnja štiri leta sem poleg študija intenzivno nabirala znanja in izkušnje kot pomočnica varnostnega inženirja v Leku. V Domelu sem zaposlena kot varnostna inženirka. Moja želja in namen sta, da delavcem zagotovimo predvsem varno in udobno delovno okolje. Vedno meje veselila pomoč sočloveku. Velik del prostega časa posvetim prostovoljnemu delu - sem zelo aktivna gasilka, tako na operativnem kot tudi organizacijskem področju. Pred kratkim smo ustanovili enoto prve pomoči, s katero smo prvi posredovalci (z 71-urnim tečajem) pričeli s posredovanjem na medicinskih intervencijah ob življenjsko ogrožujočih stanjih kot pomoč reševalnim ekipam. Sem komunikativna in vedno pripravljena poslušati ter pomagati. Če mi v dnevu ostane kaj prostih minutk, jih rada izkoristim za šport -predvsem rolanje, sprehode s svojo psičko ter za druženje s prijatelji. IGOR OKORN Sem Igor Okorn, prihajam iz okolice Kranja. Po izobrazbi sem diplomirani mehatronik, študij sem končal naTŠC Kranj, kjer sem pred tem tudi obiskoval srednjo šolo. Kmalu po zaključenem študiju sem se zaposlil kot serviser in montažer lesno-obdelovalnih strojev. Pred dobrima dvema letoma sem postal oče, to pa je pomenilo tudi precej več časovnega usklajevanja, tako doma kot v službi. Zato sem se odločil, da delo na terenu, ki mi je sicer pisano na kožo, zamenjam za enoizmensko dopoldansko delo. Med iskanjem nove službe sem bil »izbirčen«, želel sem si novih izzivov, urejeno delovno okolje, urejen delovni čas itd. In nazadnje sem se odločil za Domel. Službo sem dobil v oddelku ADP. Na našem oddelku delamo stroje in naprave za avtomatizacijo proizvodnje, kjer delam kot elektromonter. Vsak stroj, ki zapusti našo delavnico, je potrebno opremiti s kabli, senzorji, motorji in na koncu tudi testirati, kar so tudi moje delovne naloge. Delo je zanimivo, raznoliko in veliko je timskega dela. Z novo službo sem zadovoljen, predvsem se veselim nenehnega učenja in napredovanja. Ko nisem v službi in ko je zunaj lepo vreme, sem med oblaki ali kje na kakšnem vrhu, z družino, sam ali s prijatelji DOMELOVI STROKOVNJAKI PREJELI ZLATO NACIONALNO PRIZNANJE ZA INOVACIJO Gospodarska zbornica Slovenije je ob 17. dnevu inovativnosti podjetju Domel podelila zlato nacionalno priznanje za inovacijo Razvoj motorjev NZ 270. S tem Domel ponovno uvršča med najbolj inovativna slovenska podjetja. Domel s tem motorjem postavlja nov trend na področju motorjev HVAC večjih moči. Poleg prejetega zlatega priznanja je potrditev inovacije tudi uporaba tovrstnih motorjev v velikih podatkovnih centrih najuglednejših svetovnih ponudnikov spletnih rešitev. Podelitev letošnjih priznanj je potekala v okviru dneva Inovativnosti 25. septembra 2019 na Brdu pri Kranju ob slavnostnem nagovoru predsednika države Boruta Pahorja in prisotnosti številnih drugih visokih gostov iz gospodarstva in politike. Iz območnih zbornic je bilo letošnje leto nominiranih 43 inovacij, iz gorenjske regije so se za laskavo priznanje potegovale tri. Podeljenih je bilo 8 zlatih, 2 posebni priznanji za mlado podjetje, 26 srebrnih, 4 bronasta priznanja, 4 priznanja za prispevek na področju inovativnosti in 2 posebni priznanji za razvojno in inovacijsko sodelovanje gospodarstva in institucij znanja. Poleg Domela so zlato priznanje prejeli: škofjeloški Mediainteractive Franc Dolenc s.p., ETI Elektroelement d.o.o. in RC eNeM Novi Materiali d.o.o., Adria Mobil d.o.o., Krka, d.d. Novo mesto,Titus d.o.o. Dekani in Lama Avtomatizacija d.o.o. ter dve zlati priznanji Lek farmacevtska družba d.d.. V sredo, 16. oktobra, je v mali sejni sobi potekala podelitev zlatih priznanj sodelavcem, ki so sodelovali pri projektu Razvoj motorja NZ270. Priznanja je podelil predsednik uprave mag. Matjaž Čemažar ter jim čestital za dosežen uspeh. Ekipa: Mirko Gaser, Milan Dolenc, Sandi Dolenc, Herman Lampret, Matej Kenda, Simon Čemažar, Borut Benedičič, Franc Potočnik, Nikolaj Kosem, Matjaž Kokalj, Dušan Jauševec, Janez Luznar, Andrej Kos, Karmen Nastran, Aleš Levanič, Irena Bertoncelj, Irena Megušar in strateški dobavitelj Kop Commerce - Janez Gartnar Zlati nagrajenci so v okviru podelitve svojo inovacijo predstavili v triminutnem nagovoru. Domelovo inovacijo pod imenom »Razvoj motorjev NZ 270« je predstavil član razvojne ekipe Aleš Levanič, ki skrbi tudi za prodajne poti novih N Z motorjev. V nadaljevanju si lahko preberete še obrazložitev, kije bila podana na podelitvi. ZAKAJ: Nad Slovenijo in lahko rečemo nad celim svetom se zgrinja vse več oblakov, ki povzročajo dodatno globalno segrevanje. Vendar se zaradi tega okoljevarstveniki ne zganejo, ker oblake pogosto tudi sami s pridom uporabljajo. Govorim namreč o tako imenovanih oblakih informacijske tehnologije, ki delujejo na podpori velikih DATA centrov. In kaj ima to veze z Domelovo inovacijo oziroma novo družino motorjev. Hočem vam predstaviti primer uporabe tega visoko učinkovitega motorja, ki z minimalnimi izgubami pomaga pri odvajanju izgub iz velikih data centrov, ki so temelj tudi prej omenjenim oblakom. KAKO: Pri razvoju smo si zadali cilj, da uporabimo široko dostopne, standardne materiale, in sicer feritne magnete namesto dragih magnetov redkih zemelj, s čemer se izognemo cenovnim in dobavnim rizikom, ki nastopijo pri uporabi specialnih materialov. Če govorimo konkretno o magnetnih materialih redkih zemelj, je trenutno proizvodnja koncentrirana na Kitajskem, kar potencialno ustvarja monopolne razmere na nabavnem trgu. Prav tako so zaloge teh materialov svetovno količinsko omejene, kar predstavlja dodatne dolgoročne rizike stabilne oskrbe. Pri razvoju koncepta smo koristno uporabili naše znanje s področja krmilne elektronike, saj pravilno koncipiran motor pomeni lažje in boljše krmiljenje in posledično uporabo krmilnih elektronik nižjih moči. KAJ: Rezultat so tako EC motorji moči do 50 kW s trenutno najboljšimi izkoristki na trgu. Razpon moči ima potencial celo do 250 kW, kar predstavlja potencial za prihodnost. Uporabljajo se v najbolj zahtevnih aplikacijah, kjer motorji morajo zanesljivo delovati 24 ur na dan v dobi 10 let. Kot primer so že prej omenjeni data centri, kjer hladijo serverje najbolj renomiranih softvverskih Podjetij na svetu. V letu 2018 smo enemu od teh kupcev dobavili 1700 motorjev moči 11 kW kjer letni potencial prihranka električne energije znaša 0,8 milijona EUR. Brez dvoma lahko govorimo o vzorčnem primeru okoljske odličnosti.t SERVIS POMEMBNA POPRODAJNA PODPORA ZA STRANKE 16. in 7 7. septembra smo v poslovni enoti LS gostili servisne inženirje. Kovm?BcJI Z začet^odERNE OVČARSKE INDUSTRIJE V ŽELEZNIKIH Ker se zavedamo, da je servis pomembna poprodajna aktivnost tako za naše distributerje kot tudi za njihove končne uporabnike, smo v poslovni enoti LS organizirali izobraževanje oz. servis trening za centrifuge. Izobraževanja seje udeležilo 6 inženirjev iz Ukrajine, Estonije, Libanona,Tajvana, Bosne in sosednje Hrvaške, s ciljem spoznati celoten program naših centrifug in se dodatno izobraziti za popravila in vzdrževanje centrifug. Nekateri izmed njih so v preteklosti že prodajali AWEL program centrifug, ki smo ga prevzeli v preteklem letu. Trening je potekal dva dni in je bil razdeljen v 6 sklopov: 1. Predstavitev najstarejših modelov centrifug, kijih najdemo v laboratorijih po skoraj celem svetu - Centric 150 in Centric C322A 2. Modeli Centric C400R in Centric 200R - naše prve hladilne centrifuge (v opuščanju) 3. Najbolj prodajani modeli centrifug v preteklih letih - Centric 250 in Centric 350 4. Podrobna predstavitev nove hladilne centrifuge Centric C260R; ker gre za nov model, večjih težav po terenu nismo imeli, zato je šlo bolj za promocijski vidik in predlog za menjavo starejših modelov 5. in 6. sklop Serija centrifug 48 in 108 - predstavili smo najpogostejše težave, s katerimi smo se soočali ob prevzemu programa AWEL, ter izkoristili priložnost in izmenjali izkušnje s serviserji, ki so nam zaupali dragocene povratne informacije. Predstavili smo jim vse izboljšave, ki smo jih od prevzema naprej naredili na teh modelih. Serviserji so prejeli vso pomembnejšo dokumentacijo in pa najpomembnejše - neprecenljivo znanje s strani naših strokovnjakov. Z izobraževanjem so bili zadovoljni, prav tako pa so pohvalili vse novosti, ki smo jih pred kratkim lansiraii na trg. Cilj tovrstnih srečanj in izobraževanj je predvsem v izmenjevanju neprecenljivih izkušenj in širjenje zavesti o naših izdelkih z osebami, ki so v direktnem kontaktu s strankami (bodočimi kupci) na terenu. DRUŽENJE-------------- NAJBOLJŠE SKUPINE TRM V LETU 2018 Uroš Lotrič Kot je že v navadi, najboljša skupina TPM preteklega leta gre za nagrado na izlet po lastni izbiri. 1/ letu 20 7 8 smo bili to člani skupine S2. Odločili smo se, da gremo na paintball in imamo za pogostitev piknik. Izbrali smo lep sončen petek, 74. 6.20 7 9. Zbor smo imeli ob 75.00 na piknik prostoru v Gorajtah. Glede na to, da smo za druženje izbrali petek, kije pač delovni dan, je kar nekaj udeležencev prišlo neposredno iz službe. Pričakala nas je ohlajena pijača, na hrano pa tudi nismo dogo čakali. Po kosilu smo se zabavali s prstometom. Igrali smo v treh skupinah po štirje sodelujoči. Po prihodu vseh članov skupin smo pričeli s paintballom. Najprej smo opravili žrebanje, po katerem smo se razdelili v dve skupini. Pred začetkom smo najprej poslušali varnostne napotke, temu je sledila demonstracija uporabe pištol, nato pa smo pričeli z »bitko«. Štiri boje smo igrali na izpadanje, med vsakim bojem pa je bil nekajminutni odmor za počitek in pijačo. Zadnji boj je bil pa malo drugačen, saj je le-ta potekal brez pravila, če si zadet, si izločen, tako da je boj potekal do porabe zadnje barvne kroglice. Po zaključenem paintballu je potekala podelitev nagrad, nato pa je sledilo tekmovanje v teku dvojic, v katerem sta zmagala Karmen Markelj in Uroš Lotrič. Po zaključenih igrah smo v sproščenem vzdušju preživeli ostanek popoldneva ter zaključili druženje proti večeru. OSREDOTOČENI NA STOPALA Vsak posameznik je edinstven. Toliko kot je različnih ljudi, toliko tipov stopal obstaja. Stopala so različnih oblik in velikosti. Imajo pa določene potrebe, ki jih je treba zadovoljiti. Anatomija stopala Stopalo ima 26 kosti, 55 sklepov,107 vezi in 31 mišic. medialni, vzdolžni lok stopala Z dobro obutvijo omogočimo nogam pravilno delovanje. Če je treba, lahko z manjšimi dodatki zadovoljimo dodatne zahteve ali pomanjkljivosti svojih nog. Nega stopal vključuje dobro higieno, ohranjanje nepoškodovane kože, krajšanje nohtov, prizadevanje za pravo mišično strukturo -ravnovesje ter pravo obutev. Ali vam je znano? • Noge umivamo vsakdan. • Potenje lahko zmanjšamo na minimum z rednim umivanjem nog z milom, ki ima pH <5,5. • Vnetja med prsti preprečimo z dobro osušenimi nogami. • Po vsakem umivanju uporabimo osnovne vlažilne kreme, ki so na voljo v lekarni. • Neprijetne vonjave lahko zmanjšamo s stalnim pranjem in sušenjem prepotenih vložkov, ki so v čevlju. • Delovno obutev ob koncu delovnega dne osušimo tako, da odstranimo vložek iz čevlja. To podaljša življenjsko dobo čevljev. • Dnevno menjujemo nogavice. Suha koža pomeni odprta vrata bakterijam. • Trenje povzroča žulje. • Strgalo ni sredstvo za nego stopal. Krema za noge zadostuje za odpravo žuljev na nogi. • Počena koža med prsti se zdravi z obliži ali mazili, ki se dobijo v lekarni. • Nogavice in čevlji, ki so premajhni, povzročajo nepotreben pritisk na prste in nohte na prstih. Posledica so lahko odpadli nohti, vraščeni nohti ali celo povečan členek stopala. Opomba: Vsakodnevno namakanje nog za 15 minut v hladni vodi (lahko se doda tudi nekaj soli) zagotovi, da se nam stopalo po treh ali štirih mesecih ne poti več. Čevlji Najbolj pomemben dejavnik pri čevlju je prava velikost - dolžina in širina čevlja. Delovni čevelj pravilno pomerimo tako, da potisnemo nogo do konca čevlja, pri peti mora biti med nogo in čevljem za en prst prostora. Kapica nas ne sme v nobenem slučaju tiščati, ker se le-ta z uporabo ne more raztegniti, kot se raztegne ostali del čevlja. Nogavice Naloga nogavic je: • prenos vlage stran od površine kože, • • varovanje kože pred trenjem. Namesto bombaža so najbolj priporočljivi materiali za nogavice npr. poliamid, polipropilen in poliester. Več kot vsebuje nogavica umetnih vlaken, bolje lahko opravlja svojo nalogo. Pri izbiri prave velikosti nogavice upoštevajte stopnjo krčenja. Velikost vaših nogavic mora biti večja od velikosti čevlja. Vložki Naloga vložkov je: • zagotavljati boljše prileganje, • zmanjševati silo ob dotiku stopala s podlago, • povečati življenjsko dobo čevlja. Razgibavanje stopal Med napornim in delovnim vsakdanjikom je kratka vadba za stopala, v nasprotju z monotonim stanjem na nogah ali dolgotrajno hojo, primeren način za sprostitev in razgibanje stopal. V prostem času poskušajte čim več hoditi bosi, s tem boste razgibali manjše, vendar pomembne mišice stopal, ne da bi to opazili. Opomba: Športni plezalci uporabljajo plezalne čevlje na boso nogo, da pa se jim noga ne poti, uporabljajo otroški puder. Krajša vaja za osvežitev stopal 1. Sezujte čevlje in se usedite na stol. 2. Položite desno stopalo na levo stegno tako, da lahko objamete stopalo z obema rokama. 3. Z levo roko primite peto, z desno pa prve členke prstov. 4. Peto zavrtite proti telesu, prste na nogi pa proti tlom, kot bi ožemali brisačo. 5. Zamenjajte smer sile tako, da tiščite prste proti telesu, 6. Vsak gib zadržite nekaj sekund in ponavljajte izmenično. Vajo izvedite na enak način tudi z drugim stopalom. Vir: Delovna obutev Sievi, zastopnik Velting OBVESTILO! V našem podjetju imamo večje število modelov čevljev, med katerimi lahko zaposleni izbirajo. Iz tega razloga so čevlji naročeni za posameznika. V večini podjetij v Sloveniji pa imajo v podjetjih po en do dva tipa obutve in ta obutev je običajno moška. V kolikor bi kdo želel zamenjati model delovne obutve, se mora zglasiti v Službi varstva pri delu vsaj tri mesece pred iztekom roka uporabnosti delovne obutve. Ko prejmete ček za obutev, le-te ni možno zamenjati do naslednje izdaje čeka dotičnemu. V primeru, da nam delovna obutev še vedno povzroča težave oziroma če potrebujete obutev prilagojeno invalidom, je potrebno pridobiti mnenje doktorja medicine dela (ne osebnega zdravnika), da nam le-ta vsaj okvirno predpiše potrebe za varovalno obutev. V kontakt smo stopili tudi s podjetjem OIM, ki se ukvarja z ortopedskimi rešitvami. Težje primere in prilagoditve delovne obutve invalidom bomo urejali preko omenjenega podjetja. DOMEL--------- NA DRUŽBENIH OMREŽJIH Družbena omrežja so danes za podjetja nujna tako z vidika (potencialnih) kupcev kot tudi z vidika bodočih zaposlenih. Ti namreč prve informacije iščejo prav na družbenih omrežjih. Če podjetje svojih profilov nima, to za njih velikokrat tudi ne obstaja. Družbena omrežja so pomemben del marketinških strategij tako v B2C kot tudi v B2B svetu. Dobra strategija in aktivna uporaba družbenih omrežij s primerno, kakovostno vsebino lahko prinese izjemne prodajne rezultate. Ste vedeli, da je na svetu kar 4 milijarde uporabnikov družbenih omrežij? Od tega jih na družbenih omrežjih po podatkih Hootsuita (2019) kar 60 % nenehno odkriva nove izdelke. izobražujemo in informiramo, kar lahko dolgoročno pripelje do zvestobe sledilcev. S pomočjo Race boo ka lahko zajamemo tudi točno določeno skupino ljudi, ki bi jo zanimale naše rešitve, saj omogoča ciljano oglaševanje, na voljo pa so številni tipi oglasov, s katerimi lahko pritegnemo kupce. »Dandanes je skoraj nemogoče, da ne bi uporabljali družbenih medijev. Vprašanje je le, kako dobro to storimo.« - Erik Oualman Da bi to znali čim bolje, smo se v juliju udeležili dveh delavnic, ki ju je organizirala spletna agencija Optivveb iz Škofje Loke. O Facebooku Na svetu je danes že več kot 2,3 milijarde uporabnikov Race boo ka, ki dnevno na omrežju preživijo po več ur - so v stiku s prijatelji, iščejo informacije, se izobražujejo, zabavajo ter spremljajo in gradijo odnose s svojimi najljubšimi blagovnimi znamkami. Torej vprašanje o smislu prisotnosti podjetja na Facebooku pravzaprav ni več potrebno. Skupaj s Katjo z Optivveba smo pridobivali ideje, kako se kot podjetje na omrežju najbolje pozicionirati. Zaupala nam je številne trike, s katerimi lahko pripomoremo k boljšemu dosegu organskih (brezplačnih) objav, in nam pripravila številne vsebinske predloge našega nastopa. A pojdimo najprej k vprašanju, zakaj podjetje potrebuje Facebook profil. Na Facebooku lahko neposredno komuniciramo s (potencialnimi) kupci, jih skozi vsebino Podjetje mora imeti skrbno oblikovano strategijo nastopa, saj je Facebook lahko močan kanal za podporo prodaji, pridobivanje novih potencialnih kupcev, predstavlja ogledalo podjetja, z njegovo pomočjo gradimo osebni (social!) odnos s strankami in skrbimo za to, da jih s primerno vsebino tako izobražujemo in informiramo, kot tudi zabavamo. Le s strateško zastavljenim vsebinskim marketingom bomo lahko dosegli zastavljene cilje in se željeno pozicionirali. Ker bi za Facebook lahko rekli, da živi od plačljivih oglasov oglaševalcev, in ker je omrežje zaradi tako velikega števila uporabnikov zasičeno, je tu algoritem, ki skrbi za boljšo uporabniško izkušnjo in je naklonjen kakovostnim vsebinam in pristni vpletenosti. K večjemu dosegu lahko veliko pripomoremo sami. Pomembni so: čas objave, relevantnost vsebine, odziv sledilcev na prejšnje objave, uporaba #hashtagov ... Prvih 15 minut je bistvenih za doseg brezplačne objave na omrežju - zato vljudno vabljeni k »všečkanju« in komentiranju naših objav. in O Linkedinu Linkedin je poslovno omrežje, št. 1 kanal za B2B povezave in danes šteje že več kot 600 milijonov uporabnikov. Uporabljamo ga lahko za različne namene: prodajo, marketing, self-marketing in za namen kadrovske službe. Linkedin je najboljši vir, na katerem najdemo kakovostne vsebine, zato vse objave, ki so sicer dobrodošle na Facebooku, niso primerne tudi za to omrežje. In če je pri Facebooku bolj pomembna kvantiteta, je pri Linkedinu zagotovo bolj pomembna kvaliteta kontaktov. Tri ključna vprašanja, na katera moramo odgovoriti pri oblikovanju naše strategije nastopa na Linkedinu: »Kaj želimo doseči (prodaja, follow-up strank, m reže nje, branding)? Koga želimo nagovarjati? Kaj jim želimo sporočiti?« Največ vsebine mora biti izobraževalne narave, ne sme pa manjkati tudi korporativna (dogodki, novice ...), v manjši meri pa tudi prodajna vsebina. Velja pravilo, da strogo prodajno oblikovana vsebina na Linkedinu ne bo dosegla večjih uspehov. Tam je prostor za izobraževalno vsebino, ki lahko kot rešitev na morebitne težave ponudi izdelek oziroma storitev podjetja. Pri oblikovanju vsebine moramo vedeti, koga želimo nagovarjati in temu prilagoditi vsebino (ali so ciljna skupina sodelavci, nekdanji sodelavci, obstoječe stranke, dOMBL D0M6L LABS O DOMEL @domelelektromotorjl Videos I* Uked v SSv Following * r* Share Domel LABS @labs.domel 4- Add a Buti on ifc Uked v S\ Follovving » A Share Sledite nam na Facebooku in Linkedinu - najdete nas pod Domel in Domel LABS MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE V PODJETJU potencialne stranke, predstavniki medijev, poslovni partnerji, mnenjski vodje ...). Gašper z Optivveba je na Linkedin delavnici izpostavil pomembnost obeh profilov: osebni profil in profil podjetja. Osebne povezave imajo večjo težo, saj se ljudje raje povezujemo z ljudmi kot pa z logotipi podjetij, prav tako je osebni profil aktiven (connect), profil podjetja pasiven (follovv). Z aktivnim profilom posameznika na Linkedinu lahko dosežemo visoko umestitev v iskalnikih na Googlu, prepoznavnost osebne znamke in grajenje svoje mreže (socialni kapital), grajenje kredibilnosti in zaupanja, odnosa s kontakti... Pomaga nam lahko pri pripravi na poslovne sestanke, pri iskanju in generiranju potencialnih kupcev, partnerjev, za spremljanje konkurence in njihovih aktivnosti ter za povezovanje s strokovnimi kolegi v panogi. Kot aktivni uporabniki Linkedina lahko naredimo veliko za podjetje. Povabite relevantne ljudi, poslovne partnerje, sodelavce, znance... Pri odgovoru na vprašanje, kdo so relevantni ljudje, si lahko pomagate s situacijo na sejmu in po isti logiki delujete tukaj. Ali na sejmu svojo vizitko date le ljudem, ki jih že poznate? Ali po drugi strani delite vizitke prav vsem na dogodku? A vseeno je profil podjetja nujen tako iz vidika iskanja novih kadrov, kot za branding, povečanje prepoznavnosti blagovne znamke, grajenje blagovne znamke kot strokovnjaka in miselnega vodje, predstavitev zaposlenih ... Pripomore k boljšim uvrstitvam spletne strani v iskalnikih in omogoča predstavitev povezanih strani (povezava na spletno stran podjetja - večji obisk spletne strani...), oglaševanje, uvid v ozadje (analitika)... Osebni profil je namenjen za grajenje osebne blagovne znamke, na katerem je prostor za bolj osebne vsebine, profil podjetja pa je namenjen korporativnemu komuniciranju, znamčenju delodajalca in zbirki vsebin vseh zaposlenih. Na delavnici smo dobili tudi številne nasvete za nastavitev osebnega profila. Najpomembnejša nasveta, ki se ju velja zapomniti, sta, da naj bo vaša profilna fotografija poslovna, pozicija vašega delovanja pa opisana na način, s katerim boste kontaktu (osebi, s katero se želite povezati) takoj povedali, na kakšen način mu/ji lahko pomagate. Za dobro objavo velja, da je dolga do 1300 znakov, priporočljiva je uporaba #Hashtagov, povezavo (npr. na spletno stran) se doda v komentar, objava pa naj vsebuje tudi sliko, video ali dokument. Katji in Gašperju se zahvaljujemo za vse koristne nasvete. Vas pa vabimo, da nam sledite na Facebooku in Linkedinu - Domel in Domel LABS (Poslovna enota Laboratorijski sistemi). Medsebojno sodelovanje, dobri odnosi, spoštovanje... so vrednote, ki jih je vredno živeti v podjetju. Zaposleni v podjetje prihajamo z energijo, znanjem, zavzetostjo, vrednotami..., ki nedvomno pomenijo konkurenčno prednost podjetja. In to je tudi naša velika prednost pred ostalo konkurenco. Janja Kozjek Pri medgeneracijskem povezovanju gre za povezovanja med generacijami, predvsem gre za medčloveški odnos in uresničevanje medgeneracijske solidarnosti v današnjih družbenih razmerah. Ko govorimo o sožitju generacij, imamo v mislih sožitje med mladimi, srednje starimi in starimi, vendar tudi sožitje različnih generacij med seboj. Sodelavcev si ne moremo izbirati, ker so nam dodeljeni glede na vrsto dela. Zato se moramo v delovnem okolju vprašati: »Ali znamo sodelovati z različnimi generacijami ljudi in ali imamo te kompetence? Ali je medgeneracijsko sodelovanje prednost ali vir konfliktov? In ali se znamo prilagoditi okolju, v katerem delamo.« Pri tem je pomembno, da se zavedamo, da delamo s sodelavci, ki so lahko starejši oz. mlajši od nas. Vsaka generacija je nekaj posebnega in ima svoje značilnosti. Zato sem se tokrat odločila, da nekaj napišem o tem, saj se z daljšanjem delovne dobe v podjetju srečujejo vsaj tri generacije zaposlenih. Še nedolgo nazaj se ni veliko pozornosti posvečalo starejši delovni sili, ker je bilo uveljavljeno prepričanje, daje to generacija, ki čaka na upokojitev in od katere ni več veliko koristi. Takšna miselnost je pogosto pogubna, saj je z upokojitvijo strokovnjaka nastala »kompetenčna praznina«, ker delodajalec ni poskrbel za prenos znanja na mlajše generacije, kot je to navada v družinskih podjetjih. Na drugi strani prihajajo na trg dela mladi ljudje iz šol in s fakultet, ki prinesejo mnoga nova znanja, ki so koristna za prakso v podjetjih. Vendar se v šolah sodelovanja v timu, z ljudmi praviloma ne učijo. Zato je še toliko bolj pomembno sodelovanje med vsemi generacijami. Gre za simbiozo, kjer starejši prenašajo izkušnje na mlade, mladi pa nova znanja na starejše. 18 Delovna mesta so presečišče mnogih generacij, zato podjetja vedno več pozornosti namenjajo razvoju zdravih, delavcu prijaznih delovnih mest in krepijo medgeneracijsko sodelovanje, saj to stane manj kot reševanje medsebojnih konfliktov in nadomeščanje bolniških odsotnosti zaradi slabih odnosov. Generacije so strokovnjaki specificirali takole: 1. VETERANI ali TRADICIONALISTI rojeni med 1922 in 1945 2. BABY BOOM GENERACIJA rojeni med 1945 in 1964 3. GENERACIJA X rojeni med 1965 in 1980 4. GENERACIJA Y ali MILENIJCI rojeni med 1981 in 2000 5. GENERACIJA Z rojeni med 2001 in 2006 6- DIGIDOIDI GENERACIJA rojeni od 2007 dalje Prva generacija je že upokojena. Druga generacija - baby boom (otroci blaginje) je rasla v času povojne obnove, to je bil čas optimizma in napredka. Za to generacijo je značilna močna etika, pri kateri je delo vrednota in brezdelje kazen. Ta generacija je številčna in obvladuje področja politične in ekonomske moči. Ker je bilo vse zgrajeno, je družba začela spodbujati učenje. Vse pomembnejša je postajala izobrazba, kije bila temelj razvoja družbe. Predstavniki baby boom generacije so v mladosti nastopali zelo nematerialistično, saj so doživeli prvo atomsko bombo in vojno v Vietnamu. Uvideli so, daje življenje kratko in gaje treba izživeti. Pojavilo se je hipijevsko gibanje, ki je nudilo veliko svobode: legitimacija marihuane, možnost splava, življenje v komunah ... Zaradi velike recesije in slabe ekonomije v svetu so ti ekstremni svobodnjaki postali vodstvene strukture v organizacijah. BB je v otroštvu dobila delovne navade od staršev. Postali so pohlepni po materialnih dobrinah. Generacija X je rojena sredi 60. let, pa vse do osemdesetih. Za to generacijo je značilno, daje bolj neodvisna, odporna in prilagodljiva. Je tudi bolj samostojna, saj so bile njihove mame bolj pogosteje zaposlene in odsotne zdoma kot v preteklih generacijah. X-generacija je prva generacija, ki je začela delati z računalniki. Po značaju so zelo črnogleda generacija, saj so doživeli brezposelnost, veliko kriminala, ekološke katastrofe, različne sodobne bolezni (npr. aids), igre politike ... Zaradi tega so cinični, skeptični do marketinških ponudb in politikov. Preizkušajo vse, kar nudi užitek. Radi so zaposleni v varnih službah, položaj jim ne pomeni ničesar. Na prvem mestu je zasebno, kakovostno življenje. Zasebno se težje vežejo in si težko najdejo partnerja. Generacija Yje že odraščala z digitalnimi mediji. Bila je deležna tudi velike pozornosti s strani staršev, zato je samozavestna in včasih domišljava. Po besedah dr. Vesne Godina je to generacija patoloških narcisov, saj so z njimi velikokrat težave tako v šoli kot na delovnem mestu. »Hočejo biti v središču pozornosti in za to so pripravljeni narediti vse. Velikokrat nimajo vesti in jih zato ni mogoče moralno zavezati. Ne držijo se pravil in ne dane besede. Nimajo nikakršnih problemov nekaj obljubiti in nato besedo »požreti«. Za moralne projekte jih ni mogoče navdušiti, niti aktivirati, saj zanje niso pripravljeni investirati niti časa niti napora. Opravljena dolžnost jim namreč ne prinese nikakršne nagrade. Jasno, ker nimajo tistega notranjega občutka, ki te za to nagrajuje, to je vesti.« (Vuk Godina, 2018) Seveda v nadaljevanju poudarja, da ne gre za tipično celotno generacijo, ampak so to lastnosti, ki so pri tej generaciji bolj izražene kot v predhodnih. Zaradi permisivne vzgoje jih je treba učiti socialnih in delovnih veščin. Organizacije nujno potrebujejo mentorje, ki prevzamejo vlogo starša, saj jih ta navaja na kulturo organizacije. Mentorjih mora naučiti: samostojnega reševanja težav, samostojnosti in prodornosti, osnovnih komunikacijskih veščin, predstavitve lastnega mnenja, kultiviranega vedenja pri različnih pogledih, konstruktivnega reševanja konfliktov. Vse te veščine oz. kompetence bodo dolgoročno obrodile sadove, saj so zelo dobri v komunikaciji in hitrosti z digitalno tehnologijo. Pri svojem delu želijo videti celotno sliko in koliko je njihovo delo koristno za organizacijo. Potrebno jim je povedati, kako pomembni so in kako ne moremo brez njih. Želijo veliko pohval in malo kritik. Če uporabite kritiko, mora biti izrečena na štiri oči, spoštljiva, povedati morate svoje iskreno mnenje, pravilno izraziti čustva in to seveda storiti po metodi »sendvič«. So popolnoma nelojalni v organizaciji, lojalni so le sebi - iščejo le možnosti zase. Generacija Z in ostale generacije še niso na delovnih mestih, saj še vedno obiskujejo fakultete, šole in vrtce. Kakšni bodo, bo jasno, ko bodo začeli hoditi v organizacije. Psihologi že sedaj odkrivajo, da so uganka za tržne raziskovalce (ker dobijo vse že ob rojstvu), imajo največji vpliv pri nakupih staršev, so popolnoma digitalna mladina, želijo sodelovati na vseh področjih, zaradi velikega števila informacij imajo kratek spomin in hitro pozabljajo. Pomembno je, da imajo najnovejše digitalne igrače, pridobljenih imajo več diplom, različnih znanj, želijo pohvale in takojšno povratno informacijo, tisti, ki niso zadovoljni s trenutnim življenjem, bodo iskali udobje v virtualnem svetu. Ob prebiranju člankov na to temo moram reči, da sem se nasmehnila, ko sem prebrala, da so že v egipčanskih piramidah našli napise, daje mladina problematična in da potrebuje strogo vzgojo.Torej so se že takrat spopadali z medgeneracijskimi razlikami. Tudi sama menim, da v delovnih sredinah starost ne sme igrati vloge. Pomembno je, da med seboj znamo pozitivno komunicirati, medsebojno prenašati informacije in znanje, pomagati drug drugemu, se spoštovati in sodelovati... kar so tudi Domelove vrednote. Le s strpnostjo, poštenostjo in odkritostjo bomo gradili in ohranjali dobro delovno klimo in odnose, ki pa so temelj našega delovanja v podjetju. Zaradi staranja populacije (delovne sile), bo nastajal oz. že nastaja MEDGENERACIJSKI MANAGEMENT, kije pomemben izziv, s katerim se spopadajo in se bodo spopadale organizacije v starajoči se družbi. Z njim organizacije koordinirajo, nadzirajo in usmerjajo raznolikost, kije posledica različne starostne strukture zaposlenih, da zagotovijo uspešno doseganje strateških ciljev. Le-ta s svojimi aktivnostmi uspešno izkorišča starostno raznolikost zaposlenih. Zato je pomembno, da v vsakem obdobju življenja (tudi v podjetju) vsak posameznik poskrbi za intenzivno povezanost z vsemi generacijami. Priložnosti za takšno povezovanje je v podjetju veliko, zato jo izkoristimo vsem nam v prid. VIRI: -http://www.zdus-zveza.si/medgeneracijsko-sodelovanje -h ttpZ/www.zdus-zveza.si/docs/VSEBINE- MEDGEN. %20SOD/Medgeneracijsko_ sodelovanje_%E2%80%93_drustvo_Novita.pdf -httpsyZwww.izza.si/medgeneracijsko-vodenje-generacija-x-generacija-y- generacija-zhtml - OZS, Obrtnik Podjetnik, letnik XLVtlt, številka 7-8, julij -avgust2019, str. 15 -http//www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/AROTAR_VEINGERL_2dan_ Medgeneradjsko_sodeiovanje.pdf POLETNA KRIŽANKA Pravilno geslo poletne križanke: POLETJE JE ČAS ZA ROMANTIČNE VEČERE Nagrade prejmejo: 1. nagrado - nahrbtnik prejme Dominika Peternelj, Davča 40A, 4228 Železniki 2. nagrado - športno torbo prejme Ivo Prevc, Selca 73A, 4227 Selca 3. nagrado - stekleničko prejme Cene Rant, Na Kresu 24,4228 Železniki Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. SKLENJEN------------- NOV DOGOVOR O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU -PARTICIPACIJSKI DOGOVOR Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju - participacijski dogovor je prav gotovo osrednji in najpomembnejši splošni akt s področja avtonomne pravne ureditve delavske participacije v konkretnem podjetju. To je namreč tisti pravni dokument (poleg samega zakona), od katerega so v največji meri odvisni tako vsebina kot tudi obseg in raven delavske participacije v konkretnem podjetju. POMEN PARTICIPACIJSKEGA DOGOVORA Poseben pomen participacijskega dogovora je v tem, da po eni strani omogoča prilagajanje posameznih zakonskih rešitev konkretnim razmeram v posameznem podjetju, po drugi strani pa je z njim mogoče zakon tudi nadgraditi v smislu dodatnih oziroma večjih participacijskih pravic in drugačnih participacijskih načinov. Prav to namreč daje celotni ureditvi sistema delavske participacije pri nas še poseben pečat, ker pomeni, da je tisto, kar neposredno določa že zakon - Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), v bistvu samo minimum participacijskih pravic, vse možnosti avtonomnega bogatenja in plemenitenja tega sistema na nivoju posameznega podjetja pa so odprte in neomejene ("načelo zakonskega minimuma"). Naš zakon, ZSDU, torej ni omejevalen, tako da je mogoče s participacijskim dogovorom med svetom delavcev in upravo posameznega podjetja vsebino, obseg in oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju poljubno obogatiti. Vse je prepuščeno dobri volji ter inventivnosti konkretnih pogajalskih partnerjev in ob že omenjenem zajamčenem minimumu participacijskih pravic si kaj več res ni mogoče želeti od nobenega zakona. VSEBINA PARTICIPACIJSKEGA DOGOVORA Vsebine našega novega participacijskega dogovora so tako tudi razvidne iz določil 1. in 2. odst. 5. člena ZSDU, ki se glasita: (1) Poleg načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju, določenih z 2. členom tega zakona, se lahko z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem določijo tudi drugi načini sodelovanja delavcev pri upravljanju. (2) S pisnim dogovorom med svetom delavcev in upravo podjetja se podrobneje uredi uresničevanje pravic iz tega zakona ter druga vprašanja, za katera je s tem zakonom tako določeno, lahko pa se dogovori tudi več soupravljalskih pravic delavcev, kot jih določa ta zakon. PARTICIPACIJSKI DOGOVOR ENOTNI SVET DELAVCEV Aleksander VOLF. predsednik Enotnega sveta delavcev Podpis: Datum podpisa: 3Cl 'A ' C-O LD Žig sveta delavcev: DOMU SVET DELAVCEV DOMKI. HOLDING. D l). mag Matjaž Č1A4AŽAR, predsednik uprave Podim L (!y n . .. r ■/ Z fl Žig družbe ooMei UOMEL Holding a a Železniki, flf.ik. Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju - participacijski dogovor • podrobnejša ureditev uresničevanja tistih participacijskih pravic, ki jih določa že zakon; ■ ureditev vseh tistih vprašanj, glede katerih že zakon napotuje na participacijski dogovor; • morebitni drugi načini sodelovanja delavcev pri upravljanju poleg tistih, ki jih določa že zakon; • morebitne dodatne ali večje soupravljalske (participacijske) pravice, kot jih določa že zakon. Po natančni analizi obeh citiranih določb smo nesporno ugotovili, da naj bi se po intenciji zakona s participacijskim dogovorom urejale predvsem štiri vsebine (sklopi vprašanj), in sicer: Vse te vsebine so razdelane v obsežnem dokumentu, ki si ga lahko podrobno ogledate na naši intranet strani. Zahvala vsem, ki ste že v osnovi razumeli smiselnost in pomen takega dogovora, kot tudi vsem, ki ste bili v nadaljevanju aktivno in posredno vključeni pri sami pripravi le-tega (8 usklajevalnih sestankov). SINDIKALNI IZLET OPATIJA, CRIKVENICA, OTOK KRK, GOLI OTOK, RIBJI PIKNIK IN OTOK GRGUR Odhod avtobusa z avtobusne postaje v Škofji Loki ob 5.30. Vstop potnikov pred Domelom v Železnikih ob 6.uri. Vožnja mimo Ljubljane do Postojne, skozi Ilirsko Bistrico do mejnega prehoda Jelšane, nato po avtocesti proti Reki. Najprej smo se ustavili v Opatiji, najstarejšem letovišču na hrvaški obali, s številnimi hoteli in lepimi vilami, kamor so najprej začeli prihajati dunajski dvorjani na zimovanje. Letovišče slovi kot eno najbolj mondenih na hrvaški obali, ima dolgo tradicijo, krasijo ga lepi parki in 11 km dolgo obalno sprehajališče Franca Jožefa. Postanek smo naredili za sprehod po Opatiji, ogled, dopoldansko kavo ali osvežitev. Pot smo nadaljevali po avtocesti mimo Reke, do Crikvenice, kjer smo se nastanili v hotelu. Popoldne smo imeli nekaj prostega časa za uživanje v hotelu ali sprehod ob morju, kopanje ali sončenje. Zvečer večerja v hotelu in prenočevanje. Drugi dan po zajtrku smo se peljali nad Bakarskim zalivom, potem pa čez krški most na otok Krk. Po lepi, novi cesti smo se zapeljali mimo Njivic in Krka v Punat. Sprehodili smo se do pristanišča in vkrcali na ladjo. Plovba z ladjo ob obali otoka Krka, mimo otokov Prvič in Sveti Grgur na Goli otok. Po prihodu na otok smo si v spremstvu lokalnega vodiča ogledali ostanke nekdanjega taborišča, ki ga je tam po prvi svetovni vojni zgradila Avstro-Ogrska, po drugi svetovni vojni, leta 1946, pa so ga bivšejugoslovanske oblasti spremenile v zloglasni zapor za politične zapornike. Sprehodili smo se po otoku in si ogledali ostanke taborišča, v katerem so zapornike pogosto mučili in so dolga leta delali v težkih razmerah. Po ogledu je sledilo kosilo - ribji piknik. Po kosilu smo zapluli do sosednjega otoka Grgur. Na njem so ostanki ženskega taborišča, ki je tam delovalo od leta 1948 do 1988, sicer pa je otok poznan po tem, da so v preteklosti na njem kopali boksit. Na njem je veliko rastlinja, predvsem makija, je nenaseljen, na njem je možno videti jelene lopatarje, v preteklosti pa so nanj z otoka Raba na pašo vozili ovce. V zalivu je lepa plaža, kjer smo si vzeli čas za sončenje ali kopanje, nato plovba nazaj proti Krku. Izkrcali smo se v Krku, se sprehodili po mestu in imeli nekaj prostega časa za kavico, nakupovanje v kateri od številnih trgovinic ali pa le za osvežitev. Pozno popoldne smo se ob spremljanju odbojkarskega finala odpravili proti domu. BATERIJA------- PAMETNEGA TELEFONA VAM LAHKO ZDRŽI DLJE Baterija pametnega telefona se hitro sprazni zaradi velikega, svetlega zaslona in ostalih porabnikov, kot so: Wi-Fi, Bluetooth, GPS,... Pri večini novodobnih modelov litij-ionskih baterij ne moremo odstraniti, zato je zanje potrebno dobro skrbeti. Za dotične baterije je značilno, da jih lahko polnimo kadarkoli, kar pomeni, da nam ni potrebno čakati, da se naprava izprazni do konca, preden bi jo ponovno napolnili do 100 96. Roman Megušar Z upoštevanjem naslednjih nasvetov in nekaj spremembami nastavitev na vašem telefonu ter bolj varčnim načinom uporabe lahko konkretno podaljšate življenjsko dobo baterije. Zatemnitev svetlosti zaslona Lepo je videti svetel in barvit zaslon našega pametnega telefona. Vendar je prav ta smrtni sovražnik baterije. Zaslon porabi več baterije, kot jo porabi katera koli druga komponenta v telefonu, saj porablja energijo v silovitem tempu. Večina telefonov vključuje funkcijo samodejne prilagoditve svetlosti, ki svetlost zaslona prilagodi tako, da ustreza ravni svetlobe okolja. Seveda ta način svetlosti zaslona porabi manj energije, kot bi porabil zaslon s polno svetlostjo, še boljše rezultate pa boste dobili z nastavitvijo na najnižjo stopnjo svetlosti, le samo z upoštevanjem tega nasveta boste privarčevali ogromno energije ter s tem dlje ohranili baterijo polno. Zmanjšajte zakasnitev zaklepa zaslona Med nastavitvami zaslona poiščite nastavitev "zakasnitev zaslona"ali kaj podobnega. S to nastavitvijo izberete, kako dolgo bo vaš ekran ostal prižgan od vašega zadnjega dotika.Tukaj šteje vsaka sekunda, saj nima smisla, da bi vaš ekran porabljal energijo, če naprave trenutno ne uporabljate. Ugasnite bluetooth Če uporabljate bluetooth za povezovanje mobitela z računalnikom ali s slušalkami, vedite, da v primeru, ko niste povezani, vaša naprava vsakih nekaj sekund išče naprave, na katere se lahko poveže. 5 tem po nepotrebnem razsipamo z energijo naše baterije. Prepričajte se, da bluetooth redno izklapljate, ko ga ne potrebujete več, in privarčevali boste uro ali več vaše baterije. Izklopite WI-FI Brezžično omrežje VVI-FI je velik porabnik baterije. Ko zapustite vaše povezano VVI-FI omrežje, bo naprava neprestano iskala nove točke za povezovanje ter poskušala spoznavati druga omrežja. Izklopite VVI-FI povezovanje, ko ga ne potrebujete oz. ko niste v znanem Wl-FI omrežju. Lahko si na namizju ustvarite bližnjico za vklop in izklop VVI-FI, ali pa po ekranu s prstom potegnete z vrha navzdol ter kliknete na ikono za VVI-FI v opravilni vrstici. Nastavitve za določanje lokacije in GPS Naslednji velik porabnik so aplikacije, ki uporabljajo GPS, VVi-Fi ali mobilno omrežje za določanje vaše lokacije. Kot uporabniki lahko aplikacijam onemogočimo dostop do uporabe naše lokacije. Ugasnimo aplikacije, ki delujejo v ozadju Pametni mobitel omogoča delovanje več aplikacij ob istem času, vendar pa je to zelo potrošen način uporabe, ker ostanejo aplikacije po nepotrebnem aktivne in porabljajo baterijo. S pravilnim izklapljanjem aplikacij zmanjšamo število aktivnih aplikacij v ozadju in privarčujemo z baterijo. Izklopite nepotrebna opozorila Dandanes vsaka aplikacija pošilja opozorila, reklame, se posodablja itd.... Ko se zgodi ena izmed naštetih situacij, aplikacija prižge vaš ekran, izpiše neko besedilo, predvaja zvok, zavibrira telefon ter prižge opozorilne LED-lučke. Vse to porablja energijo vaše baterije. Z izklopom nepotrebnih opozoril se privarčuje kar lep del energije. Izogibajte se ekstremno visokim in nizkim temperaturam Polnjenje ali izpostavljanje vašega telefona zelo visokim ali zelo nizkim temperaturam je lahko zelo škodljivo. Pride lahko celo do dolgotrajne okvare baterije.Torej, če uporabljate telefon pri zelo nizkih temperaturah, lahko opazite hiter padec energije v bateriji. Ampak ko raven energije spet naraste, se tudi učinkovitost delovanja poveča. Ob ekstremno visokih temperaturah pa se bo vaš telefon lahko samodejno izklopil. Način varčevanja z energijo baterije Vklop načina za varčevanje z energijo baterije samodejno upravlja s porabo baterije na najbolj varčen način. Na primer: lahko izklopi samodejne posodobitve aplikacij v ozadju, zatemni ekran, zmanjša zakasnitev zaklepa zaslona, izklopi nepotrebne animacije in izklopi vibriranje. Po navadi se način za varčevanje vklopi sam, ko imamo manj kot 20 % energije v bateriji. Nastavitev lahko po želji nastavimo na 30 % ali katero koli željeno stopnjo. Prej ko bo telefon vklopil varčevanje, dlje bo zdržala naša baterija. Tako lahko odpravimo večino nejasnih razlogov prevelike porabe energije ter ohranimo baterijo pametnega telefona polno dlje časa. Za začetek poskusite z nekaj spremembami v nastavitvah in s triki za bolj varčno porabo energije. Morda boste presenečeni, ko vam zvečer ne bo potrebno telefona priključiti na polnjenje. Vir: lasten, računalniške novice SVETA LUCIJA Pred dvanajstimi leti smo člani KTD Dražgoše prvič uprizorili igro Janeza Evangelista Kreka Sveta Lucija. Takrat, dvanajst let nazaj, je bila to za večino igralcev prva igralska izkušnja oziroma prva po mnogo letih. Ker sem bila v tej igri ena izmed igralk, bom poskušala opisati svoje občutke, ki se porajajo med pripravami na igro, tik pred premiero in potem na sami predstavi. Letos, torej po dvanajstih letih, naj bi skoraj v enaki zasedbi vse skupaj ponovili. V tem času je vsak izmed nas prav gotovo pridobil kakšno novo igralsko izkušnjo. To naj bi pomenilo, da bi sama predstava morala biti kar bistveno boljša. Takoj po novem letu smo zavihali rokave in pričeli z vajami, najprej bralnimi, igro smo ponovno postavili v dražgoško narečje ... Moram priznati, da je bilo tokrat nekoliko lažje. Besedila, ki ga enkrat znaš, ni treba dolgo obnavljati, da se ga zapomniš. Za vse tiste, ki so se prvič srečali s tem besedilom, pa je bilo bistveno težje. In tako seje pričelo - vaje vsak torek zvečer, najprej samo branje, počasi pa smo pričeli z igranjem ... Včasih je šlo vse gladko, včasih pa te režiser popravlja in popravlja. Dobro se spomnim, da enega stavka v igri že takrat pred dvanajstimi leti nisem znala prav izgovoriti in sem ga ponavljala in ponavljala. Očitno seje zgodovina ponovila in sem sprva imela ravno s tem stavkom spet težave. Ko mi je končno uspelo nekajkrat stavek izgovoriti pravilno, se mi je odvalil kamen od srca. Vsaj tega nismo več ponavljali po dvakrat, trikrat... Noja, pa saj nisem imela težav samo jaz, vsak od nas je imel kakšen stavek ali odlomek, ki ga je bilo treba večkrat ponoviti, da nam je prišel v kri ... Včasih je bil zaradi ponavljanj kdo slabe volje. Še posebej igralci, ki so bili letos prvič z nami, so sprva to težko razumeli. Vendar brez tega ne gre. Mislim, da je to en poglavitnih dejavnikov za končen uspeh. Prav hitro je bilo treba določiti okvirne datume predstav, saj smo se bližali poletnim mesecem, ki so poleg vsega ostalega rezervirani tudi za dopust. Čas je tekel s precejšnjo hitrostjo, čakalo nas je vedno več opravil. Poskrbeti smo morali za kostume, prizorišče Za plotom je bilo najprej treba očistiti, potem pa postaviti kulise, slikati smo se morali za gledališke liste ... Vedno je kdo manjkal na vajah, ker so bili dopusti v polnem teku. V nekem obdobju seje celo zdelo, da z znanjem nekoliko nazadujemo, ne pa napredujemo ... Vendar je to očitno običajno, vedno pridejo vzponi in padci, ki jih je treba prebroditi. Prav hitro je prišel tisti dan, ko smo pričeli z vajami na prizorišču na prostem. Na prvih vajah nas je zeblo, kot bi bili v pozni jeseni, ne pa sredi poletja. Ne da se opisati, kako drugačna postane energija med samimi igralci, ko se iz zasilnega prizorišča preselimo na pravo. Že na prvih vajah na prostem je igra stekla mnogo bolj tekoče in vedno bolj smo bili z mislimi na premieri.Tokrat so bili še zadnji popravki in že je bil tu dan, ki je bil namenjen generalki. Pa žal vse ni šlo kot po maslu ... prvi problem seje pokazal še prej, preden smo sploh začeli. Ozvočenje namreč ni delalo. Hočeš ali nočeš, generalko je bilo treba izpeljati brez ozvočenja. Pa še naprej ni šlo tekoče, saj smo se kar naenkrat znašli v temi, ker je zatajila tudi elektrika. K sreči so bili tehniki tako spretni, daje luč kmalu zasvetila in smo generalko le nekako izpeljali. Samo občutek pred premiero pa ni bil ravno najboljši, čeprav pravijo, da slabi generalki sledi dobra premiera ... K sreči je v petek, na dan premiere, vsaj vreme držalo z nami. Sončno in toplo vreme je vplivalo tudi na nas igralce. Kljub vsemu so se vsaj pri meni pojavili že znani znaki treme: cmok v grlu, pa metuljčki v trebuhu ... Vendar to mora biti, da se potem še bolj zbereš... In seje pričelo - najprej uvodni pozdrav, pa kratka razlaga zgodovine. Potem pa igra, tako kot smo vadili. Začela so dekleta, potem sem bila na vrsti že jaz. Prišla sem na prizorišče in začela s prvim stavkom, pa z drugim ... Vse je šlo tako, kot smo vadili. In ko vse tako gladko steče, se lahko popolnoma vživiš v igro, okolico okoli sebe pa na nek način ignoriraš. Minil je prvi prizor, pa drugi, pa prvo dejanje, drugo ... Vse je potekalo tekoče, brez napak,... in tako vse do sklepnega prizora. Navdušen aplavz publike pomeni, da je bil naš namen dosežen, igra je navdušila gledalce. V tem trenutku pozabiš na vse ure, ki sijih porabil za vaje, na vse trenutke, ki ti niso bili ravno po volji ... Važno je, da smo odigrali tako, kot seje zamislil režiser in da ob opazovanju gledalcev, ki zapuščajo prizorišče, začutiš, da odhajajo zadovoljni. Naslednji dan nas je čakala prva ponovitev igre, pa potem še druga ... in tako naprej vse do sedme. Vedno je bilo malo drugače, pa vendar smo gledalce vedno uspeli prepričati. Torej je bil trud, ki smo ga vložili v igro, poplačan. In ravno zato je kdaj pa kdaj lepo biti tudi igralec. Z DRUŽINO V DEŽELO JAVORJEVEGA SIRUPA, MEDVEDOV IN HOKEJA Brat Aljaž se je z delovno vizo v žepu odpravil v Kanado. Zasidral se je v olimpijskem mestu Vancouver na zahodni obali province Britanska Kolumbija. Metropola tisočerih obrazov ponuja vse, kar imajo veliki, in njegovo navdušenje nad mestom nas je hitro prevzelo. Spletna akcija z ugodnimi letalskimi kartami je bila pika na i, da se tja tudi odpravimo. Naš dvotedenski »roadtrip« se je začel že v Železnikih, ko smo v avto pospravili minimalno prtljago in se odpravili v Munchen. Od tam smo preko Londona poleteli v Vancouver. Let je trajal 9,5 ur. Hčerke Mila (7,5),Trina (5,5) in Lena (2) so že izkušene popotnice in so pot odlično prestale. Na letališču nas je pričakal Aljaž in veselje je bilo nepopisno. Pot smo okvirno začrtali že doma in vse plane tudi uresničili. Aljaž nam je za začetek pokazal skrite kotičke mesta in skupaj z nami raziskoval Vancouver Island (otok). Potem so se naše poti za kratek čas ločile, saj smo mi zavili še vVVhistler in se potem za zaključek vrnili spet v Vancouver. Slabih 2000 km smo prevozili z najetim avtomobilom. Potovanje z otroki se velikokrat sliši kot nemogoče, vendar jaz menim, da ni tako hudo. Z nekaj organizacije in brez kompliciranja se vse dobro izteče. S seboj smo vzeli nekaj osnovnih zdravil, sklenili smo tudi dodatno zavarovanje Razbitine strmoglavljenega letala, Vancouver Island za primer bolezni ali poškodbe. Razen Trinine prebite ustnice na igralih nismo imeli nobenih nevšečnosti.Tudi s prtljago ne gre pretiravati. Ko moraš najstarejšo spremljati na stranišče, srednja je lačna, najmlajša bi pa spala, je vsak dodaten kos prtljage hitro odveč. Punce so s sabo vzele vsaka svoj majhen nahrbtnik z najljubšo igračko, knjigo in pobarvanko za kratkočasenje na dolgem letu, a so bile na koncu veliko bolj zanimive risanke in igrice, ki so na letalih vedno na voljo. Naši leti so bili nočni in punce so večino poti prespale. Zato ne čakajte, da otroci zrastejo, potujte že zdaj. Na plaži vTofinu - Jaka, Mila, Anja, Lena,Trina, Aljaž Akvarij Vancouver, Stanley Park Vrvež pristaniškega mesta Vancouver, ki je najgosteje naseljeno mesto v Kanadi, nas ni pustil ravnodušne. Peščene plaže v bogati četrti Kitsilano na eni strani ter zasneženi vrhovi gore Grouse Mountain na drugi dajejo mestu poseben pečat. Pljuča Vancouvra predstavlja 4.000 km2 velik Stanley Park, ki ga letno obišče 8 milijonov ljudi. Ogromne zelene površine, golf igrišče, sprehajalne in kolesarske poti, čudovit akvarij, ki je hkrati tudi center za raziskovanje morja, ohranjanje in rehabilitacijo morskih živali, ponujajo nešteto možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Kot zanimivost naj omenim, da imajo v akvariju razstavljen ribiški čoln japonskega ribiča, ki gaje na Vancouver Island naplavilo 4 leta po zastrašujočem tsunamiju na Japonskem leta 2011. Obiskali smo tudi tržnico na otočku Granville Island, kjer se mešajo okusi različnih narodov, ki so svoje korenine pognali v Vancouvru. Mešanje narodov in kultur se kaže tudi v kulinariki. Zelo pisana in raznolika hrana, začimbe, pridih Orienta naredijo jedi še bolj privlačne. Nas je sicer skrbelo, kako bo s prehrano. Najstarejša hčerka Mila je namreč na strogi dieti zaradi težav s kožo. Zato smo tudi vnaprej rezervirali nočitve preko aplikacije Airbnb. Stanovanja so bila opremljena s kuhinjo in vsemi pripomočki, tako da smo lahko kuhali sami. Poskusili smo tudi značilen javorjev sirup, ki ga Kanadčani pogosto dodajajo raznim jedem, najpogosteje pa seveda na palačinke. Javorjev sirup pridobivajo izjavorjevih dreves. V skorjo naredijo zareze, iz katerih priteče sok, od katerega ločijo vodo. Tako nastane sirup. Javorjeva drevesa in grmi so nasajeni na vsakem vrtu, sicer bolj za okras, saj je javorjev list tudi simbol na kanadski zastavi in hkrati že prava blagovna znamka, ki se pojavlja povsod. Aborigine, prvotne naseljence na območju Vancouvra, so izgnali Britanci in Irci, trenutno najmočnejša rasa pa so Kitajci, ki imajo v lasti tudi večino nepremičnin in krojijo finančni in trgovski trg v tem večkulturnem mestu. Čeprav je Kitajska četrt druga največja v Severni Ameriki (takoj za tisto v San Franciscu), se bogati Kitajci naseljujejo v drugih predelih mesta. Kitajska četrt je postala dom obubožanim meščanom in brezdomcem. Moderne stolpnice in stare meščanske hiše se bohotijo na hribčkih mesta in še poudarjajo njegovo veličino. Poiskali smo tudi olimpijsko vasico, kije gostila udeležence iger leta 2010. Čudovit predel mesta, kije po igrah sameval, je kmalu dobil podobo bogate stanovanjske četrti. Danes Olimpijski krogi, VVhistler oktober 2019 na olimpijske igre spominjata dva ogromna ptiča - vrabca kot simbol migracij. Avtorica skulptur je dobila navdih po filmu Alfreda Hitchcocka -Ptiči. Mesto ima urejen javni prevoz. Vozili smo se z metrojem, mestnimi avtobusi, taksi ladjico in bili navdušeni nad točnostjo in enostavno uporabo. V Vancouvru smo nočili v stanovanju, ki smo ga najeli preko Airbnb aplikacije. Po mailu smo dobili kodo, s katero smo stanovanje odklenili, sicer pa z najemodajalcem nismo imeli nobenega stika. Ogromno stanovanje v montažni hiši se nam je najprej zdelo kot hišica iz kart, saj so se tla kar tresla, če so se otroci preveč razigrali. Vendar smo kmalu ugotovili, da tak način gradnje ustreza vse standardom. Streha se nam ni podrla na glavo. Po štirih dneh mesta je napočil čas, da gremo naprej. Zjutraj smo natovorili prtljago v najeti avtomobil, na poti pobrali Aljaža in se odpravili v pristanišče, od koder smo s trajektom odpluli proti otoku - Vancouver Island. Dveurna vožnja je hitro minila. Jasen dan je nudil čudovite razglede na mesto in zasnežene gore v ozadju. Naše oči so bile večino časa uprte v Tihi ocean, saj ni skrivnost, da v bližino velikokrat priplavajo kiti ali delfini. Četudi smo še tako pozorno gledali, teh morskih lepotcev nismo srečali. Pristali smo v mestu Nanaimo in se odpeljali naprej proti naši naslednji destinaciji - mestecu Tofino. Široka cesta se vije skozi ogromne površine gozdov, ki so prepleteni s kolesarskimi in pohodnimi potmi, z neskončnimi Viseč most v kanjonu Lynn, Vancouver ; t’' ■ fiBBHr 'ttprapEži K; Sp* yi. i.n j:f« 4- kilometri rek in s čudovitimi jezeri. Otok je destinacija za pobeg iz mestnega vrveža med vikendom. Kratek postanek smo naredili pri mestu Fort Alberni, kjer smo se sprehodili po Cathedral Grove trail, kjer se bohotijo ogromne 800 let stare jelke - Douglas fir. Največja med njimi je višja od stolpa v Risi. Po dobrih 4 urah smo le prispeli vTofino. Pravljična vasica, obdana s skalnato plažo in goratimi otočki v bližini, je pravi raj za deskarje na vodi. S skalami obdane neskončne peščene plaže, ogromni valovi, ki se lomijo na grebenih, in deskarji, ki se brez kančka strahu podajo v mrzli ocean. Pogumne so bile tudi naše punce, ki so močile ritke in lovile peneče valove, ki jih je majsko sonce ogrelo na pičlih 12° C. Domačini izTofina imajo posebni imeni za mesec junij in avgust (Junuary in Fogust) - januarski mrzli in deževni junij ter megleni avgust. Mi smo imeli veliko srečo, saj nas je veš čas spremljalo sončno in jasno vreme. Aljaž in Jaka ste se zjutraj odpravila na lov za izgubljenim vojaškim letalom, ki je leta 1945 strmoglavilo z 12-člansko posadko. Zanimivo, da so vsi preživeli. Pot ni označena, napotki so na raznih forumih in nista bila prepričana, če bosta sploh našla razbitine. 5 seboj sta vzela vodo, nekaj prigrizkov in škornje, saj je pot po pričevanjih na določenih delih zelo razmočena. Našla sta razbitine in, kar je še pomembnejše, nista prišla navskriž z medvedom. To območje je gosto naseljeno z rjavimi medvedi, ki se prosto sprehajajo globoko v gozdovih, nemalo jih zaide tudi na bolj obljudena območja. Tudi javni smetnjaki so prilagojeni tako, da jih medved ne more odpreti ali prevrniti, saj mu hrana še posebej diši. Povsod visijo table »pozor medved« in obvestila, kako ravnati v primeru srečanja s tem rjavim kosmatincem. Vendar mora človek imeti kar srečo, da ga sreča. Mi te sreče nismo imeli. Čeprav bi lahko še dolgo uživali v lepotah otoka in občudovali vragolije deskarjev na vodi, je napočil čas, da se opravimo še v raj za smučarje in gorske kolesarje. 5 trajektom smo se vrnili na celino, se poslovili od Aljaža in se napotili proti VVhistlerju. Ustavili smo se še v mestecu Sguamish in občudovali goro, ki se navpično dviga nad mestom. Priljubljena destinacija za plezalce je prava paša za oči. VVhistler, eno izmed olimpijskih prizorišč, živi skozi celo leto. V središču vasice, ki je zaprto za promet, so tudi olimpijski krogi in v spominsko ograjo vgravirana imena vseh dobitnikov olimpijskih medalj tistega leta. Med njimi je seveda tudi dvakrat srebrna smučarka Tina Maže. Gorska vasica poleg športnega adrenalina ponuja tudi kulinarične in nakupovalne užitke. Na obrobju vasice se dvigajo ogromni hoteli, ki so skozi celo leto zasedeni. Smuka je mogoča praktično 365 dni, saj se na najvišjih ledenikih sneg ne stopi. Zima seje že poslovila, pomlad je bila v polnem razcvetu, zimski športi pa še kar aktualni. Najbolj zagrizeni smučarji in deskarji v kratkih rokavih in japankah korakajo proti gondolam, smučarske čevlje in smuči ali deske pa nosijo na ramenih. Od začetka pomladi do pozne jeseni se v športnem središču rekreirajo in zabavajo tudi kolesarji in pohodniki. Vsako pomlad pripravijo tudi bolj in manj zahtevne kolesarske proge. Gondole ali vlečnice kolesarje potegnejo na vrh, potem pa sledi adrenalinski spust po urejenih poteh. Jaka je najel kolo in se preizkusil na eni izmed prog. Punce smo ga ta čas čakale na hotelskem bazenu, saj so se temperature povzpele do poletnih 26° C. Še kratek postanek v Vancouvru, kjer smo na vzpetini v Queen Elizabeth parku uživali v pomladnem sončku in občudovali mesto pod nami. Naš dopust seje bližal koncu. S težkim srcem smo se poslovili od Aljaža in se odpravili proti letališču. Domov nas je na krilih ponesel Airbus A380. Bilo je kratko, a sladko. Vsi smo enotni, da se na »lov« za medvedi in kiti še vrnemo. LONDON ----- OČARLJIVA PRESTOLNICA VELIKE BRITANIJE London je najbolj obiskana prestolnica na svetu, zato smo se tudi članice in člani uredniškega odbora Mozaika odločili, da se odpravimo pogledat, kaj vse na ogled ponuja to znamenito velemesto. V svoji zgodovini je London preživel marsikaj. Mesto so ustanovili Rimljani leta 50 pr. n. št. pod imenom Londinium na severni brežini Temze. Po padcu rimskega cesarstva je mesto propadlo, v 7. stoletju so Sasi na tem področju ustanovili mesto Lundenvvic, kije postalo njihovo središče. V 10. stoletju so ga napadli Normani, proti katerim sije London zagotovil mir s pomočjo plačila. Postopoma seje začel razvijati v prvo mesto Anglije. Leta 1066 je po porazu Angležev prišel pod oblast Viljema Osvajalca, kije v njem zgradil trdnjavo Tovver. Prebivalci mesta London so hudo trpljenje preživljali v času pojava kuge leta 1665, ko je od približno pol milijona prebivalcev skoraj vsak peti izgubil življenje. Le leto dni kasneje je London še pogorel. V kar 5 dni trajajočem požaru, je zgorelo okoli 13.000 hiš in skoraj 90 cerkva. Celo desetletje je trajala načrtna obnova mesta, ki je leta 1831 postalo največje mesto na svetu in ta sloves obdržalo skoraj celo stoletje. London je glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, v katerem živi preko 8 milijonov prebivalcev. Leži na več kot 1.600 kvadratnih kilometrih površine. V neposredni bližini se nahaja 5 letališč, direktni leti so še posebej popularni do največjih mest na vzhodni obali ZDA, npr. v New York in VVashington. V okolici Londona je še 9 pristanišč, od koder je možna plovba praktično kamorkoli po svetu. Plovba je mogoča tudi po mestu samem, saj skozenj teče izjemno pomembna reka Temza, preko katere so zgrajeni mnogi atraktivni mostovi. London je tako tudi prometno vozlišče in iz mesta do Pariza in Bruslja, skozi 50 kilometrov dolg predor pod Rokavskim prelivom, pelje potnike in tovor vlak Eurostar. London je politična, kulturna in poslovna prestolnica celotnega britanskega otočja. Hkrati velja gospodarsko in politično za eno najpomembnejših mest na svetu in je mesto izjemnih poslovnih priložnosti, z bogato zgodovino in kulturo pa privablja na ogled turiste z vsega sveta. V London smo poleteli z letališča Jožeta Pučnika, v poznih večernih urah, z nizkocenovnim letalskim prevoznikom EasyJet. Na letališču smo se srečali tudi z našo vodičko Matejo iz turistične agencije Palma, ki je organizirala potovanje. Po dvournem letu, med katerim nas je malo premetavalo Katedrala Sv. Pavla je ena najbolj spektakularnih katedral na svetu samo, ko smo se spuščali v slabo angleško vreme, smo pristali na letališču Stansted. Po opravljenih letaliških formalnostih smo odhiteli do parkirišča, kjer naj bi nas čakal avtobus za prevoz do našega hotela. Ni ga bilo, tako da je vodička posredovala in kmalu smo dodobra prepihani z olajšanjem sedli v ogrevan avtobus ter že rahlo v alfa stanju poslušali Matejino predavanje o Angliji. Christopher, voznik, katerega starši so se v London priselili z Jamajke, nas je po uri in pol vožnje ob dveh zjutraj dostavil v naš hotel Premier Inn v Ealing Broadway. Po tipičnem angleškem zajtrku smo se s podzemno železnico (tube) odpravili na ogled londonskih znamenitosti. Mešanica ras in kultur je prisotna vsepovsod in ljudje s tovrstnimi predsodki bi se tam kaj slabo počutili. Bilo je precej hladno in zdelo se nam je zanimivo, da Angleži ne nosijo nogavic v čevljih. Moda je nasploh zelo vsestranska, od turbanov, sarijev, afriških potiskanih oblek, do karirastih srajc, zavihanih kavbojk in visoke mode ... Najprej smo se podali v City of London, zgodovinsko in finančno območje z londonsko borzo in britansko centralno banko. Sodobni poslovni nebotičniki se dvigajo visoko nad srednjeveškimi ulicami pod njimi, premožni delavci pa zahajajo v elegantne restavracije in bare. Nebotičniki imajo zanimiva imena: kumara, ribežen, črepinja (The Shard - z višino približno 306 m do konice antene je najvišja stavba v Evropski uniji). Od spektakularne novodobne arhitekture smo prešli na malo nižjo a vseeno dih jemajočo katedralo St. Paul's Cathedral, ki sojo po načrtih slavnega angleškega arhitekta Christopherja VVrena zgradili v 17. stoletju. Pot smo nadaljevali z enim od slavnih londonskih double-deckerjev, dvonadstropnim avtobusom (seveda zgoraj), od koder smo imeli lep razgled na raznoliko arhitekturo in dogajanje umetnost Kolidž kraljeve vojne mornarice v Greenvvichu na ulicah. Izstopili smo na Trafalgar Sguare in si privoščili kavico v zanimivem ambientu v Kripti sv. Martina. Okrepčani smo si ogledali šeTrafalgarski trg, poln turistov in uličnih umetnikov. Na sredini stoji Nelsonov steber, posvečen admiralu Nelsonu, ki je 21. oktobra 1805 za Angleže izbojeval pomorsko bitko pri Trafalgarju.Trg obdajajo hiše Commonvvealtha, na severnem delu trga pa stoji mogočna Narodna galerija, ki se ponaša z eno od največjih zbirk evropskih slik na svetu. Stalna zbirka vsebuje več kot 2300 slik, ustvarjenih od srednjega veka do zgodnjega 20. stoletja. Sprehod mimo mojstrovin velikih slikarskih imen nas je umiril in nadaljevali smo s pohajkovanjem po mestu. Hoteli smo na čaj h kraljici v Buckinghamsko palačo, pa je ni bilo doma, zato smo se zadovoljili samo z ogledom zunanjosti. Palača je uradno domovanje britanske kraljeve družine v Londonu od leta 1937, prav tako je tudi uradna kraljičina rezidenca. Uporabljajo jo za različne sprejeme in zabave, nekateri deli palače so celo leto namenjeni zunanjim obiskovalcem. Med poletnim časom je na ogled stalna zbirka dragocenosti iz zapuščine kraljice matere, kot so Rembrandtove in Rubensove slike, kiparska dela Ca n o ve in Chantreya, najfinejši porcelan in kosi francoskega in angleškega pohištva. Palača ima 775 sob in s tem posledično veliko število oken, ki jih pomivajo vsake šest tednov. Zgolj v vednost, da nam bo lažje, ko bomo pomivali okna v hiši ali stanovanju. Pot nas je vodila v VVestminster, živahno vladno območje v bližini Buckinghamske palače. Sprehodili smo se po paradnem prostoru Horse Guards Parade, mimo Dovvning Street 10, kjer že od leta 1732 domujejo vsi angleški premierji, naprej do srednjeveške opatije Tovver Bridge je dvižni most čez reko Temzo, zgrajen iz 70.000 ton betonskih temeljev in 11.000 ton jeklene konstrukcije •Xj| jm #J| ||\\ 1 Greenwich Pt HT-. ^89 i£'vl Westminster Abbey. Od kronanja Viljema Osvajalca leta 1066 so bila v VVestminstrski opatiji vsa kronanja angleških in britanskih monarhov. Od leta 1100 je bilo v opatiji 16 kraljevih porok. Kot grobišče več kot 3300 oseb, ki so v britanski zgodovini kaj pomenile (vključno z najmanj šestnajstimi monarhi, osmimi predsedniki vlad, pesniki, igralci, znanstveniki in vojaškimi voditelji ter neznani bojevnik), je včasih VVestminstrska opatija opisana kot britanska Valhalla, po ikonični pokopni dvorani nordijske mitologije. VVestminstrska palača z Big Benom je osrednja znamenitost londonskega predela VVhitehall in VVestminster. Že od leta 1512 je v VVestminstrski palači sedež slovitega angleškega parlamenta. Izjemno veliko in veličastno zgradbo dopolnjuje tudi prekrasen stolp Big Ben, ki je visok kar 106 m. Ne slovi toliko po lepi in veliki uri, temveč po 14-tonskem zvoniku, ki udarja ob vsaki polni uri. Poimenovali so ga po Siru Benjaminu Hallu, potem ko je bil leta 1858 obešen na vrh stolpa. Ura na vrhu stolpa je bila postavljena maja 1859 in predstavlja simbol Velike Britanije po svetu. Trenutno je še v obnovi, tako da ga žal nismo uspeli videti. Sprehodili smo se še do Picadilly Circusa, enega najbolj znamenitih križišč. Vrvež, ki vlada na tem zbirališču kultur z vsega sveta, je nepopisen. Pravijo, da tam v 37 minutah zagotovo srečaš koga iz svoje države. Slovi tudi po svetlobnih reklamah. Prva neonska reklama na elektriko je bila montirana leta 1910, od leta 1923 pa so svetlobne reklame postavljali po fasadi tedanjega Londonskega paviljona. Pokukali smo še v glomazno trgovino z bombončki M&M, kjer se izgubiš v poplavi teh čokoladnih, z različnimi barvnimi glazurami prevlečenih bombončkih, ki so v filmu premamili celo vesoljčka E.T.-ja. Pred marsikatero trgovino stojijo varnostniki in usmerjajo ljudi v dolgih čakalnih vrstah za vstop. Precej lačni smo zmogli še toliko moči, da smo odštorkljali do puba, kjer nas je čakala večerja v tipično angleškem stilu: krompirjeva juha, fish and chips (za nekatere že drugič tisti dan) ter brovvnie s sladoledom. Prijetno napokani smo se z »underground« odpeljali nazaj v hotel. Podzemna železnica je labirint predorov, kjer bi bili brez vodičke sprva precej izgubljeni. Nešteto stopnic, predorov, tekočih stopnic,... a potuje se hitro. Naše postaje na poti do hotela so bile Notting Hill, Baker Street, Bond Street, sledile so si hitro, vendar smo se kljub vsemu vozili približno 25 minut. Naslednji dan nas je čakal obisk Greenvvicha. Po predoru ki vodi pod reko Temzo, smo prišli do slikovitega mesteca, kjer nas je najprej navdušila velika ladja Cutty Sark. Je zadnji primerek ladje, ki je prevažala čaj. V svojem času je bila ena najhitrejših ladij na vseh pomembnih poteh čaja s Kitajske. Ogledali smo si pomorski muzej, kjer so odlično združili preteklost s sedanjo tehnologijo, tako da jim je uspelo prikazati res odličen pregled zgodovine pomorstva. Seveda smo morali tudi do parka Greenvvich, kjer se med drugim nahaja znameniti astronomski observatorij. Sledilo je obvezno fotografiranje pri ničelnem (glavnem) poldnevniku oziroma meridijanu - greenvviškem poldnevniku. Park je Narodna galerija je uvrščena med vrhunske umetniške muzeje na svetu priljubljena točka sprehajalcev. Okrepčali smo se na greenvviški tržnici, nato pa odhiteli na ladjo, ki nas je po Temzi zapeljala nazaj do VVestminstra. Temza je sicer ena pomembnejših rek v Angliji, ki teče po južnem delu dežele v smeri od zahoda proti vzhodu. Znana je predvsem kot reka, ki teče skozi London, ob njej pa so zrasla tudi nekatera druga pomembnejša angleška naselja, med njimi Oxford, Reading, Surbiton, Richmond, Kingston UponThames in VVindsor. S 346 km dolžine je druga najdaljša reka v Združenem kraljestvu in najdaljša reka, ki v celoti teče po Angliji. Izliva se v Severno morje v grofiji Essex. V spodnjem toku je polslana in višina njene gladine se spreminja z bibavico - v Londonu je tako razlika med plimo in oseko 7 m. Zgradili so tudi londonske bariere, ki preprečujejo, da bi voda ob prevelikem deževju poplavila London. Čakal nas je še obisk znane veleblagovnice Harrods, ki premore kar 330 različnih oddelkov: tako oblačil za ženske, moške in otroke kot elektroniko, nakit, športno opremo, poročni butik, modne dodatke za hišne ljubljenčke, igrače, kozmetične izdelke vseh vrst, pohištvo in še mnogo več. Najbolj opevan pa je oddelek s pripravljeno hrano in pijačo, tako imenovani Food Hall, kjer se vsakemu, ki samo pokuka vanj, pocedijo sline. V neverjetnih 28 restavracijah strežejo vse, od tipičnega angleškega čaja in hitre hrane do gastronomskih specialitet. No, mi smo precej časa porabili že za to, da smo našli toaletne prostore; skozi skorajda neštete hodnike mimo trgovin vseh svetovnih modnih kreatorjev se zlahka zapleteš in izgubiš orientacijo. Harrods dnevno obišče 300.000 kupcev. Kot je rekla znana sobarica lvy iz znane BBC-jeve humoristične nanizanke: »Tam najdeš vse, od bucike do slona.« Zdaj ji res verjamemo. Prepojeni s prestižem in obiljem smo se vrnili v bolj plebejske konce, na najbolj znano nakupovalno ulico Oxford Street. Večer smo zaključili z večerjo blizu »domačega« hotela, v italijanski restavraciji. Zadnji dan smo kovčke oddali v sobo recepcije in se odpeljali na obisk k slavnim osebam v Madame Tussauds. Ob vstopu nas je s frfotajočim krilom pričakala mladostna Marylin Monroe, sledili so ji ostali zvezdniki iz sveta filmske in glasbene industrije, znanstveniki, športniki, liki iz filmov Star VVars in ostalih. Z mini taxijem smo se zapeljali skozi zgodovino Londona in si ogledali 4D-film o super junakih. Še sprehod skozi trgovino s spominki in že smo bili spet v realnosti. Ogledali smo si še znameniti Hyde Park, prizorišče mnogih koncertov, sicer pa zatočišče Londončanov pred mestnim vrvežem. Hyde Park Corner je vogal na robu parka, kjer lahko vsak pove svoje mnenje in kritiko, seveda pod pogojem, da ni žaljiv. Ob našem obisku so večinoma možje stali na pručkah in glasno utemeljevali svoja stališča. Med njimi je bilo presenetljivo veliko moških, ki so se borili za svoje pravice. Žal smo se s tem obiskom morali od Londona posloviti. Čakal nas je prevoz na letališče Gatvvick in od tam polet proti domu. London je za popotnika zanimivo mesto, ponuja res raznovrstna doživetja, od klasičnih znamenitosti, do tistih, ki jih najdeš s sprehodom po ulicah in uličicah tega starodavnega mesta. Res smo si dodobra pretegnili noge, aplikacije na pametnih telefonih so ob koncu dneva javljale tudi do skorajda 25.000 korakov. Toda narediš jih spotoma, ko se potopiš v to multikulturno mešanico narodov in spominov, ki jih hrani mesto, da smo izvedeli še več zanimivosti, pa je poskrbela naša odlična vodička Mateja. Vodstvu se v imenu uredniškega odbora Mozaika zahvaljujem, ker nam je omogočilo potovanje. BILO JE NEKOČ... V našem podjetju smo včasih izdelovali gospodinjske aparate in za prodajo le-teh smo imeli trgovino. OKTOBER 2019 - MESEC INOVATIVNOSTI Kako doseči Domelov veliki cilj do leta 2025? Bruto dodana vrednost 60.000C na zaposlenega. Odgovor: Vsak zaposleni sodeluje v procesu inoviranja in registrira VSAJ en predlog izboljšave na leto. (sodelujočih 2018 - 25% zaposlenih) Opazujmo, spremljajmo in razmišljajmo, idejo, pobudo ali predlog rešitve pa zapišemo v sistem SORA. S tem postanemo učinkovitejši. Dodatne informacije ali pomoč ob vpisu: Martin Pintar, tel. 04 51 17 116. re ZNANJE SO pripadnost POIZKU ODGOVORNOST DELO USt NAVDIH r. Predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar