KATOLIŠKI
A
LETO XLIII. - Štev. 15 (2141) - Četrtek 18. aprila 1991 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERgUE TASSA RISCOSSA
GORIZIA
ITALY
SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO tl/70% - AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P.T. Dl GORIZIA - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:
RIVA PIAZZUTTA,18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Referendum o usodi Jugoslavije
Samo prekop ali tudi sprava
Andreotti sestavil novo vlado
Lado Piščanc
Po dolgih 47 letih je, hvala Bogu, dozorel čas, da dobijo dostojen krščanski pogreb tudi tisti nedolžni Cerkljani in z njimi oba kaplana, ki še ležijo v breznu nad Cerknim. S tem je tudi dozorel čas, da se vendarle dokončno z njih imen izmije lažniv in krivičen očitek narodnega izdajstva zaradi poboja 47 tečajnikov partijske šole dne 27.1.1944.
To bi se moralo zgoditi v nedeljo
19.	maja letos. Kar pa moti dolgoletno pričakovanje tega dne so glasovi, ki se širijo in sicer, da ne bosta s tem dejanjem v Cerknem združeni rehabilitacija in sprava, pač pa bo le skromen prekop in krščanski pogreb teh žrtev. Tako naj bi bilo izglasovano z minimalno večino glasov na idrijski občini.
S takšno odločitvijo mi ne moremo soglašati, ker smo prepričani, da je takšen način poprave težke krivice NOV, kakor se napoveduje v Cerknem, nepošten. To velja zlasti še ob misli, da ta zločin presega obseg krajevne zadeve in zajema vso Primorsko in slovensko zamejstvo na Goriškem in Tržaškem. Kaplana Piščanc in Sluga sta bila duhovnika goriške nadškofije. Gospod Lado Piščanc, Tržačan po rodu, otrok družine, ki jo je fašizem prisilno naselil v notranjost Italije, je dalj časa živel in deloval v Gorici, saj je bil pred odhodom v Cerkno kaplan pri sv. Ignaciju. Gospod Ludvik Sluga, doma z Mosta na Soči, je bil zelo blagega značaja in se ni nikdar vtikal v nikako politiko. Smrtna obsodba teh cerkljanskih kaplanov je vsebovala, od vojnih let do danes, oznako hudega madeža za vse nas primorske duhovnike.
Če je bilo v slovenskem časopisju že večkrat zapisano, da sta zločin izdajstva in poboja 47 tečajnikov v Cerknem zakrivila partizanska majorja Hojak in Novak, ki sta že med vojno prejela zasluženo kazen, zakaj se vendar še ne naredi konca obrekovanju nedolžnih kaplanov in drugih dvanajstih Cerkljanov, zakaj še vedno zasledovati neko kompromi-
Te dni je prišlo do sestave nove vlade, ki ji predseduje posl. Giulio Andreotti. Predsednik republike Cossiga je namreč zadnjo soboto sprejel nove ministre, za uradno prisego na Kvirinalu. Ža takoj ob začetku oz. še pred dejanskim nastopom vlade pa je prišlo do pooblačitve. Republikanski ministri se niso udeležili slovesnosti zaprisege, njih tajnik La Malfa pa je podal ostavko z mesta voditelja PRI. To pa zato, ker da predsednik Andreotti ni spoštoval dogovora in ni dodelil republikanskim ministrskim kandidatom prej dogovorjenih resorjev. To naj bi veljalo še posebej za poštno ministrstvo, ki je pomembno zlasti zaradi nadzorstva nad radiotelevizijsko službo. Sicer pa je prav prejšnji (tudi republikanski) minister Mammi sam od strani svoje stranke doživel «lik-vidacijo»...
Vlada je sicer zaprisegla brez ministrov PRI in predsednik Andreotti si je začasno pridržal «ad interim» prazna ministrska mesta. Kako pa je nova vlada sestavljena? Glavna ministrstva so v bistvu obdržali prejšnji ministri. Ta so za zunanje zadeve socialist De Michelis, za notranje demokristjan Scotti, za obrambo
demokristjan Rognoni, za pravosodje socialist Martelli (ki je postal tudi — kot že prej — podpredsednik vlade). Nekaj je tudi novosti. Za šolstvo je bil imenova Misasi (DC), sicer na tem mestu že dolga leta nazaj. V vlado je vstopil tudi bivši ministrski predsednik Goria (kmetijstvo). Nekaj je zamenjav: Vizzini (PSDI) je šel od trgovinske mornarice na pošto, Facchiano iste stranke od kulturnih zadev na trgovinsko mornarico, liberalci so ohranili odnose s parlamentom s Sterpo in zdravstvo z Di Lorenzom, itd.
Republikanci niso samo izstopili iz vlade, temveč tudi iz vladne večine ter prešli v opozicijo. Zato je vprašanje, če bo nova vlada sploh obstala.
Jelcin dobil polno oblast
Predsednik ruske republike Boris Jelcin je pred dnevi v Kongresu ljudskih poslancev (širši parlament) prejel polna pooblastila za določeno dobo. Dosegel je tudi, da bodo 12. junija ruski državljani neposredno volili predsednika republike. To bo gotovo sam Jelcin. Vse to kaže, da bodo odnosi Jelcin-Gorbačov vedno težji in bolj zapleteni.
Tedni, ki so pred nami, bodo kaj kmalu pokazali, koliko je mogoče dogovor šestih jugoslovanskih predsednikov o referendumu, ki so ga minuli četrtek dosegli na Brdu pri Kranju, šteti kot napredek v pogovorih o prihodnosti jugoslovanskih republik. Dejstvo je namreč, da uradna izjava po srečanju ne precizira, na kakšen način bo referendum o prihodnosti Jugoslavije izvršen, ne kakšno bo pravzaprav vprašanje, o katerem se bodo odločali v preostalih petih jugoslovanskih republikah, kajti Slovenija je svoj referendum oz. plebiscit že izpeljala decembra lani. Možnost za nove zaplete se skriva v besedah Miloševiča, da gre za referendum narodov, kar je mogoče razumeti tudi tako, da referendumske enote ne bi bile republike. To bi seveda postavilo pogajanja na sam začetek, namreč na osrednje vprašanje ali so nosilci suverenosti republike, ali posamezni narodi v Jugoslaviji.
ZA KNINSKO ŠE BOSENSKA KRAJINA
Vre tudi v Bosni. Razmere, ki so nastale po tem, ko je nekaj občin z večinskim srbskim prebivalstvom v zahodni Bosni proglasilo t.i. Krajino, s sedežem v Banja-Luki, so primorale bosanskega predsednika Izetbegoviča, da se po ljubljanskem vrhu sploh ni udeležil tiskovne konference, temveč na naglo poletel v Sarajevo. Tamkajšnji parlament, ki je po demokratičnih volitvah razdeljen na tri približno enake dele (Stranka demokratične akcije - muslimani, Srbska demokratska stranka in Hrvaška demokratična skupnost), se je moral ubadati tudi z nadvse neprijetnim problemom odkritja tovornjaka s preko 1000 avtomatskimi puškami. Tovornjak je na poti iz srbskega Kragujevca (kjer se nahaja jugoslovanska vojaška industrija) v srbski del Bosne ustavila patrulja bosanske prometne milice. Tovor, ki je bil brez potrebnih dokumentov in oboroženega spremstva, naj bi bil namenjen vojaški enoti v zahodno bosanskem mestu Visoko. Toda v Visokem za to sploh niso vedeli. Bosanski minister za obrambo prav tako ni nič vedel o premikih 110 tankov v Bosni proti srbskemu delu republike.
Na Hrvaškem je bolj ali manj mirno. Do napada hrvaške policije na Knin ni prišlo. Bolj razburljivo pa je bilo v Zagrebu, kjer se je pričelo na vojaškem sodišču sojenje proti hrvaškemu obrambnemu ministru in nekdanjemu generalu Špeglju (Špegelj se seveda sojenja ne udeležuje, saj ga je hrvaška policija zaščitila in ga noče izročiti). Ministra dolžijo oboroženega upora. Toda vojaško sodišče sploh ni moglo začeti z delom, ker je množica zasula pročelje sodišča z najrazličnejšimi predmeti in poškodovala fasado, nakar je vojska stavbo zavarovala z oklepniki, ulico pa blokirala hrvaška policija. Sojenje naj bi se sicer v kratkem nadaljeva-
lo, toda Hrvatska ne čaka. Kot je sklenil državni svet za obrambo Republike Hrvaške, bo ta začela uradno ustanavljati lastno vojsko. Mimo tega pa po vsej Hrvaški že potekajo vpisi v zaenkrat še neoborožene prostovoljne odrede za obrambo Hrvaške.
Rupel v Avstriji
Medtem se je minuli teden na uspešnem obisku v Avstriji mudil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Po izjavah sodeč, je Avstrija sprejela bodočo samostojno Slovenijo že kot dejstvo. Rupel je izrecno poudaril, da Slovenija ne želi postati kaka avstrijska zvezna dežela in da hoče imeti enakopravne bilateralne odnose s severno sosedo. Pri tem se zdi, da je slovenska zunanja politika pokazala premalo vztrajnosti na italijanskih vrstah. Četudi De Michelis nikakor noče prisluhniti slovenskim težnjam in celo svari Slovenijo in Hrvatsko z izolacijo v primeru odcepitve, pa je tudi res, da Italija ne gleda s preveliko simpatijo na slovensko proavstrijsko orientacijo.
Z Washingtonskega srečanja najvišjih predstavnikov Evropske skupnosti z ameriškim predsednikom Bushom prav tako prihajajo že tolikokrat slišane besede o enotni Jugoslaviji, ki jim bo težko kaj dodal Drnovšek, ki seje prav konec minulega tedna mudil v Združenih državah. Trenutno so torej notranje politične razmere v Jugoslaviji za Slovenijo veliko ugodnejše kot pa zunanjepolitične.
Tla se majejo tudi Markoviču, ki z republiškimi premieri minuli teden ni dosegel prav nobenega soglasja, kar pa je pogoj, da bi Jugoslavija junija dobila zajetno posojilo.
Srečo bo Markovič poskusil tudi v Londonu, kamor je v nedeljo odpotoval na otvoritev nove evropske banke za razvoj, ki naj bi nudila ugodna posojila tudi za Vzhod.
Ta četrtek se bodo republiški predsedniki sestali v Ohridu, pred tem pa je Tanjug napovedal, naj bi se za zaprtimi vrati zopet sestala tudi Tudjman in Miloševič - spet nekje na srbsko-hrvaški meji.
PETERLE NA POGOVORIH Z IMF
Nekaj več optimizma zbuja novica, po kateri se je minulo nedeljo predsednik slovenske vlade sestal s predstavniki IMF-a-Mednarodnega denarnega sklada. Novica ni zanemarljiva, kajti do sedaj se je ta institucija pogovarjala le z zveznimi organi. Pogovor z IMF lahko torej pomeni, da so finančniki z Zahoda že dvignili roke od Jugoslavije. Jim bodo sledili tudi politiki?
Leon Marc
Ustnica uredništva
Ker bo prihodnji teden v četrtek 25. aprila državni praznik, bomo naš list tiskali dan prej. Rokopisi naj bodo zato na uredništvu najkasneje do ponedeljka, 22. aprila opoldne.
sarstvo celo pri tako neobhodnem humanem dejanju?
Že lani je prišlo do sprave v Rogu, na Teherjah in v Crngrobu. Tedaj so Primorske Novice pisale, da ima tudi Primorska svoje »Krimske jame.« Zakaj bi v Cerknem delali drugače kakor pri drugih spravnih dejanjih v Sloveniji? S takšnim popuščanjem bomo verjetno le podaljšali krivično in neutemeljeno obsodbo, kar se je delalo do zdaj. Vemo, da je kmalu po vojni Ljudska oblast že izdala Piščančevemu stricu župniku Valentinu Pipanu dovoljenje za prekop g. Ladota, a ga je potem preklicala. Ravno tako so leta 1958 cerkljanskemu dekanu g. Ivanu Mozetiču na idrijski občini izdali dovoljenje za prekop cerkljanskih žrtev, a tudi tedaj so ga preklicali z izgovorom, da »ne kaže ljudi vznemirjati«. Leta 1978 je neka ženica pri breznu na Lajšah postavila v spomin skromen križ. Zaradi tega sta bila večkrat zaslišana in leta 1979 tudi obsojena na dve leti pogojnega zapora gospoda Stanko Medvešček, tedanji cerkjanski župnik, in Janez Lapanja. Sodba se je utemeljevala s trditvijo, da gre za narodne izdajalce in zločince.
Ali se bo mar tudi po prekopu teh ljudi še vedno učilo po šolah in se govorilo, da gre za »narodne izdajalce«? Če ima »takšna sprava«, kot se baje pripravlja v Cerknem, namen še izkrivljati resnico, oz. prikazovati le delno resnico, potem je skoraj bolje, da te ljudi pustimo počivati v breznu, kamor so jih kot nedolžne
Ludvik Sluga
žrtve in mučence vrgli, in si pilatov-sko umijmo roke. Vendar upamo in pričakujemo, da se bodo tisti, ki jim je v Sloveniji, zlasti v njenem primorskem delu, na višji politični in verski ravni zaupana skrb za občo blaginjo, zavzeli, da pride v Cerknem ne samo do pieietnega dejanja pokopa v blagoslovljeno zemljo, marveč tudi do rehabilitacije nedolžnih žrtev in do odločilnega koraka k iskreni spravi med živimi.
Dr. Oskar Simčič, škofov vikar za slovenske vernike; Anton Lazar, dekan štandreške dekanije; dr. Franc Močnik, kanonik; tudi v imenu ostalih slovenskih duhovnikov v goriški nadškofiji
Narod, kam greš?
Mnogokrat beremo tu ali tam poročila o stanju našega naroda v domovini in tu pri nas v zamejstvu. Nič kaj razveseljiva niso glede naše bodočnosti. Ko ugotavljamo npr. vpise v naše šole in vidimo vedno manj novih in bodočih učencev, moramo priznati, da nas je vedno manj in da bo v bodoče v nevarnosti tudi obstoj naših slovenskih šol.
Obstoj naše manjšine mora skrbeti vse, politike in sploh nas vse. Najprej pa je to zadeva naših družin, ker iz njih izhajajo nova življenja. Moda enega ali dveh otrok v družini je za nas pogubna. Po družinah bi morali biti vsaj trije otroci, ker dva nadomestita komaj starše, eden pa še tega ne. Potem so pa še razne nesreče, ki krčijo vrste, tako da včasih umrljivost veliko prekaša število rojstev in narod umira... Kjer ni naraščaja, tudi vseh vrst delavcev ne bo in njih mesta bodo zasedli drugi. Sadovi takega stanja so jasni. In poleg vsega še uzakonitev splava pomaga kopati grob.
Sad takega stanja je tudi pomanjkanje duhovnih poklicev, to je, ni novih mladih duhovnikov, redovnikov in redovnic in vendar jih tudi naša zamejska skupnost krvavo potrebuje. Zadnje desetletje smo imeli na Goriškem le enega novomašnika, na Tržaškem pa še tega ne. In vendar živo potrebujemo duhovnikov, da nam oznanjajo Kristusuvo odrešenje, in redovnic, da vršijo dela usmiljenja našim otrokom in ostarelim. Nujno potrebujemo duhovnih poklicev, moških in ženskih, da ohranjajo med nami vero, ki edina daje odgovor na najvažnejša človeška vprašanja o Bogu in človeku. Nobena učenost ali tehnika ne more dati ustreznega odgovora na človekov izvor in njegov končni namen kot edino le vera v božje razodetje. Brez vere pa, kot pravi veliki dušni pastir sv. Janez Vianney, človek postane zver in še hujše kot zver. Dokler so ljudje zavestno ali nezavestno pod vplivom vere, so še ljudje, ko se temu stalno ali začasno odpovedo, postanejo to, kar se dogaja zdaj v Italiji, ko ugrabljajo in ubivajo ljudi predvsem za denar, ali pa kot se je dogajalo pri nas med revolucijo in po njej, ko so ljudi pobijali, ker niso s komunizmom soglašali.
Edina prava rešitev našega naroda, tudi tu na Primorskem je, da se vrne v družine spoštovanje ter izpolnjevanje božjih zapovedi. Po družinah, kjer bo več otrok, se bodo otroci drug ob drugem vzgajali, se učili potrpljenja in medsebojnega razumevanja. Šola bo družinam v pomoč, ker ne bo vlivala v glavo samo učenosti, ampak tudi vzgajala v poštene in dobre ljudi. Vsi bomo velikodušno gladili bodočnost naše manjšine in našli se bodo tudi mladi ljudje, ki bodo slišali božji klic in se žrtvovali v korist svojih bratov in sester po krvi.
o.i.
Nekaj o Osvobodilni fronti
Brali smo: »Svobodoljubni slovenski narod okupacije in razskosanja (Slovenije po okupatorjih Nemcih, Italijanih, Madžarih, po nemškem napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941) ni priznal. Njegove najnaprednejše sile so 27. aprila (1941) sredi okupirane Ljubljane ustanovile Osvobodilno fronto slovenskega naroda« (Prd. 10. aprila).
ZGODOVINSKA RESNICA
Toda kakšna je zgodovinska resnica?
Uradni partijski zgodovinar dr. Tone Ferenc piše v svoji knjigi »Ljudska oblast na Slovenskem Država v državi« na straneh 7 in naslednjih, da je bila O.F. ustanovljena šele po 15. juniju 1941. Dne 27. aprila 1941 je bila ustanovljena »Protiimperialistična fronta Slovencev«. To je logično. Aprila 1941 sta bili nacistična Nemčija in Sovjetska zveza še zaveznici. Slovenski partijci so bili povezani s Stalinom na življenje in smrt. Zato so čutili kot svojo dolžnost, da drže s Sovjetsko zvezo proti imperialistom (Angležem in Francozom). Šele ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, so naši partijci obrnili zastavo proti nacistom za Stalina.
Na sestanek 27. aprila 1946 (menda je bil v Vidmarjevi vili pod Rožnikom) je Boris Kidrič povabil samo člane Kom. partije in nekatere iz vrst levih Sokolov ter nekaj avantgardnih intelektualcev. Vsa imena zborovalcev z ustanovnega sestanka Protiim-perialistične fronte navaja dr. Ferenc v že omenjeni knjigi. »Katoličane« je na sestanku zastopal Tone Fajfar, o katerem so mnogi trdili, da je bil že nekaj let član KP Slovenije. Edvarda Kocbeka in Aleša Stanovnika na tem ustanovnem sestanku ni bilo, pristopila sta šele kasneje.
KDOR NI Z NAMI, JE PROTI NAM
Toliko glede datuma ustanovitve OF. Glede njenega znača pa tole:
»Decembra 1941 je vodstvo OF sporočilo vsem očlanjenim skupinam dodatno točko programa: Kdorkoli bi se boril proti okupatorjem izven OF, ga je treba imeti za petokolona-ša in izdajalca ter ga likvidirati. Komunistični voditelji niso samo s tem proglasili svojega monopola na odpor proti okupatorju, marveč so že nekaj prej začeli ubijati ljudi, ki niso imeli nobene zveze z okupatorji, kot so jim komunisti očitali, pač pa bi utegnili organizirati boj proti okupatorjem, nad katerim bi KP ne imela popolne kontrole. Pozimi 1941/42 so komunistični likvidatorji tako ubili v »Ljubljanski pokrajini« kakih tisoč ljudi, v glavnem pristašev Slov. ljudske stranke. Ali naj bi se ljudje dali preprosto pobiti? Začeli so se braniti in komunisti so jih nazadnje zrinili v sodelovanje z okupatorjem«.
»Ker je skupina »Pravda«, ki sem ji med vojno pripadal, protestirala proti nemoralni dodatni točki programa OF, je bila v začetku 1942 izključena iz OF, medtem ko je bilo macchiavelistično rečeno, da posamezniki ostanemo člani« (Ljubo Sire, Odprto pismo Mitju Ribičiču in Staneta Dolancu, 2. februarja 1985).
PO NJIH SADOVIH JIH BOSTE SPOZNALI
Ali je sedaj jasno? OF je naslednica Protiimperialistične fronte, ustanovljena je bila junija 1941, bila je pod izključnim vodstvom KP, pod njeno diktaturo. Proglasila je parolo: »Kdor ni z nami, je proti nam«, je narodni izdajalec, ki ga je treba likvidirati. Tega so je OF držala med vojno in po njej. Tega se je držala partijska oblast v Sloveniji do lanskih demokratičnih volitev in poslala toliko ljudi na Goli otok in v zapore. Sad OF je bila torej partijska diktatura in vse gorje, ki je s tem v zvezi.« Po njih sadovih jih boste spoznali«, pravi Kristus. To velja tudi za Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
K. Humar
A.M. Slomšek dobri pastir, ki z živo in pisano besedo uči svojo čredo
Duhovni poklici v današnjem svetu
Po suhih letih takoj po zadnjem koncilu je število duhovnih poklicev v počasni rasti. V starih krščanskih deželah (Evropa, Severna Amerika) poklici težavno, a naraščajo. Precej številni so v nekaterih misijonskih deželah (Afrika, Južna Azija). Zelo številni so v Srednji in Južni Ameriki, četudi še premalo za ondotne potrebe. Težnja je torej pozitivna. Manj rastejo redovni poklici. Posebno občuten pa je padec števila redovnic. Teh je povsod vedno manj.
,*§», BRALCI ,«§::>
' W Pl Š E JO W‘
SSk ne pozablja na svoje korenine
Politična situacija med Slovenci v Zamejstvu se zadnje čase bistveno spreminja in se bo v prihodnjih letih še naprej razvijala. Medtem ko so v času nastanka SDZ na drugi strani obstajala politična stranka levičarskih Slovencev, ki je tudi samostojno nastopala, je danes položaj tak, da je SSk edina slovenska stranka v Italiji, ostale italijanske stranke pa lovijo slovenske glasove s tem, da kandidirajo tu pa tam naše ljudi (zlasti levo usmerjene) in s tem onemogočajo, da bi se Slovenci v Italiji bistveno uveljavili s samostojno listo. Vemo namreč, da bi npr. v Gorici slovenska samostojna stranka, za katero bi volili prav vsi naši ljudje, lahko bila druga najmočnejša sila in bi kot taka lahko zahtevala celo mesto župana.
Danes smo pri SSk prišli do spoznanja, da je zadnji čas, da strnemo vse pristne slovenske glasove okoli edine slovenske stranke v Italiji in po demokratični poti dosežemo čimveč za naše ljudi.
Ponosni smo na Uršiča, Kacina in Sfiligoja, ki so v tedanjih časih težkih in nevarnih (Uršič je plačal z življenjem) ustanovili »samostojno, neodvisno slovensko demokratično stranko«, danes pa se mora njihova ideja obogatiti s tem, da v SSk dobijo mesto (in besedo) vsi tisti, ki se nameravajo z vsem srcem boriti za svoj narod, tudi če prihajajo z drugega brega.
Ideoloških predznakov je bilo v naši zgodovini že itak preveč, da bi jih še naprej obujali in jih zapenjali v gumbnice.
Čas je, da SSk požanje, kar je zraslo iz njenih korenin.
Mirko Špacapan Tajnik SSk-Gorica ★
Spoštovano uredništvo
V prejšnji številki Katoliškega glasa je K. Humar v članku »Korenine stranke Slovenske skupnosti« med drugim zapisal, da iz »izjav dr. Damijana Terpina v reviji Mladina« izhaja, »... kot da je stranka SSk nekaj
povsem novega, kar da je nastalo na prvem deželnem kongresu 24. maja 1975«.
V bistvu me obtožuje, da sem pozabil na korenine, iz katerih je SSk nastala, t.j. na Slovensko Demokratsko Zvezo (SDZ), predhodnico go-riške SSk (isti očitek leti tudi na pokrajinskega tajnika SSk dr. M. Špacapana).
Če bi K. Humar bolj pazljivo prebral intervju, ki sem ga dal za 13. številko revije Mladina, bi med drugim zasledil tudi mojo sledečo izjavo: »... Drugi tabor se je oblikoval iz različnih skupin, od liberalcev do krščanskih demokratov (tako je moje besede povzela novinarka Mladine, op. D. T.), ki se niso bili pripravljeni podrediti omenjenemu jugoslovanskemu navodilu, temveč so želeli samostojen političen nastop«.
Iz tega sledi, da mi K. Humar pripisuje izjave, ki jih nisem nikoli dal oz. mi očita, da zamolčujem dejstva, ki pa jih, prav nasprotno, izrecno omenjam.
Damijan Terpin
Župnija sv. Jerneja, Opčine
Skupina vernikov iz župnije sv. Jerneja ap. na Opčinah nam je poslala pismo naslovljeno na g. škofa L. Bellomija. Pismo je že objavil Prd. preteklo nedeljo. Ko smo povprašali odgovorne osebe, so nam svetovale, naj pisma ne objavimo, da ne bomo še bolj razburjali vernike. Gre namreč za namero g. škofa, da župnijo sv. Jerneja zaupa salezijancem, g. župnika Viljema Žerjala pa prestavi na drugo župnijo. Verniki se bojijo, da bo na ta način župnija prešla v italijanske roke. Ne poznamo dovolj vse zadeve, vendar smo mnenja, naj verniki zaupajo svojemu škofu, ki je končno najbolj odgovoren za blagor vseh vernikov.
(Ured.)
1.200 din
Po zadnjih določilih jugoslovanske carine smejo tuji državljani ob prehodu meje imeti s seboj 1.200 din. Kar je več, morajo pustiti na carini; ob povratku denar vrnejo. Tuje valute pa lahko imajo pri sebi, kolikor hočejo.
DUHOVNA MISEL ZA NEDELJO DOBREGA PASTIRJA
»Jaz sem dobri pastir.«
(Jn 10, 11)
Na četrto velikonočno nedeljo obhaja Cerkev svetovni dan molitve za duhovne poklice — za nove duhovnike, redovnike in redovnice. Hotel ga je papež Pavel VI. v težkih časih, ki so sledili drugemu vatikanskemu cerkvenemu zboru, ko so mnogi napačno razumeli željo po prenovi verskega življenja in se zato odpovedali svojemu poklicu v službi Cerkve ali se zanj niso odločali.
Božja beseda te nedelje govori o dobrem (po grškem izvirniku lep, krasen in pomeni polnost dobrega, lepega, prijaznosti, pravičnosti in ljubezni) pastirju, ki skrbi za svoje ovce, jih varuje pred nevarnostmi (volkovi) in zanje da tudi svoje življenje. Njegovo nasprotje je najemnik, ki misli predvsem nase in išče svoje koristi. Ko pride nevarnost, čredo prepusti usodi in se umakne na varno. Čredi, za katero skrbi takšen »pastir«, je namenjen propad in smrt.
Dobremu pastirju pomeni čreda vse. Njej posveti vse svoje moči, samega sebe. Med seboj se »poznata« (prim. Jn 10, 14-15). Med njima vlada odnos, ki je poln globokega razumevanja, navezanosti, soodvisnosti in ljubezni. Dobri pastir skrbi za vse, tudi za uporne in izgubljene ovce.
Cerkev in njeni duhovniki morajo biti odprti za vse ljudi, tudi za grešnike, oddaljene in pogane. Sprejemati morajo vse, ki iskreno iščejo. Kljub temu, da se morajo braniti pred napadi nasprotnikov, morajo biti odprti za vse, kar je dobrega v svetu.
Gospod, daj nam dobrih pastirjev po Jezusovem zgledu. Cerkev, ki mora trpeti zaradi pomanjkanja poklicev, je duhovno utrujena, hira in je v nevarnosti, da umre. Gospod, daj nam novih duhovnih poklicev, da bomo tudi v naših krajih zadihali svežino novega upanja in življenja.
MILAN NEMAC
Poročila iz življenja Slovencev v Belgijskem Limburgu
Svetovni slovenski kongres
Zastopniki naše skupnosti so se zbrali (1.2.1991) v Bruslju v »Foyer Chretien Oriental«, ki ga že dolga leta vodita naša rojaka msgr. Ilc in arhimadrit Kozina, kjer jim je deželni svetovalec v Trstu Bojan Brezigar govoril o Svetovnem slovenskem kongresu. Povabil nas je k sodelovanju. Za stvar se že dalj časa zanima naš sodelavec ing. Janez Trobec, ki se trudi povezati bivše študente na belgijskih univerzah. Že drugič je za naše bivše študente organiziral v soboto 23.2.1991 večerjo z razgovorom.
»Vesela Mladina«
Bivši člani »Vesela Mladina« (odsek za folkloro v društvo Slomšek) so se na povabilo predsednika Slomška v lepem številu zbrali v naši dvorani in obujali spomine na bogato dejavnost, na uspele nastope v različnih državah. Skoro vsi so poročeni in delajo ročno ali umsko po raznih krajih Belgije. Upamo, da je od njihove navzočnosti med nami poleg lepega spomina ostalo še kaj drugega. Njihova naloga je, da se pametno integrirajo v družbo, sredi katere živijo. Tej družbi bodo posredovali nekaj novega, svežega, če ob resni integraciji ne bodo pozabili na svoje korenine, če bo v njihovem srcu še nekaj mesta za slovenske vrednote. Tu je problem, katerega rešitev zahteva nekaj več kot samo potrošniško miselnost,
terja nekaj osebnosti, čuta za odgovornost, smisla za sodelovanje tudi takrat, ko to zahteva žrtev.
Priprava na nove čase
V soboto 9.3.1991 so »Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi« (SSKIE), »Slomšek« in »Slovenska Katoliška Misija« v Maasmechelen-Eisden-u organizirali srečanje, kjer je dr. Branko Zorn iz Pariza govoril o povezavi krščanskih laikov v Evropi in o Svetovnem slovenskem kongresu. Prof. Evgen Bavčar, član pripravljalnega odbora za SSk v Parizu, povabljen kot drugi predavatelj, pa je bil opravičen. Pripravil je predavanje o razmerah v sedanji Sloveniji, ki ga je potem prebrala Verena Koršič. Številno so se Slovenci udeležili, poslušali in se potem razgovarjali. Saj to je bil namen organizatorjev.
Romanje v Rim
Marija Čotar-Novak pripravlja romanje v Rim. Odhod bo 20.6.1991 v smer Milano, Firence, Assisi in Rim. Povratek 1.7.1991. Romanje toplo priporočamo. Vabljeni so tudi rojaki iz Nizozemske ali Nemčije ali katere druge države. Kandidati naj se javijo čim prej za informacijo o programu ali prijavo, na sledeči naslov: Asterstraat 9, B-3660 Opglabbeek, tel... 32-11-855326.
Ob številni udeležbi društev, pevskih zborov in Ljudskega radia ter uglednih gostov, se je vršil 8. aprila v Katoliškem domu v Gorici
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete • Gorica
Predsedniško poročilo
Nocojšnji občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici je prvi po lanskih spomladanskih volitvah v Sloveniji, ko se je začel proces demokratizacije v matični domovini. Ta zgodovinski dogodek in še drugi, ki so se v tem letu zvrstili, zaslužijo, da se jih ob začetku našega občnega zbora spomnimo in poudarimo njihovo izredno pomembnost tudi za našo narodno skupnost, ki sicer živi izven meja Republike Slovenije. Na vseh dosedanjih občnih zborih Zveze smo razpravljali o odnosih do matične domovine >n stalno ugotavljali, da Slovenija ni imela pravega odnosa do naše skupnosti, saj je očitno upoštevala in podpirala samo en del in to ne naš. Komunistični režim v Sloveniji je valoriziral in finansiral samo idejno sorodne organizacije v zamejstvu, tudi na kulturnem področju. V tem enosmernem toku so se sicer nekateri posamezniki zavedali zgrešenosti takega početja in skušali poiskati drugačne poti.
Danes končno lahko ugotavljamo, da se stanje, sicer počasi, a bistveno spreminja, saj je slovenska vlada zavzela jasno stališče z enakovrednim odnosom do vseh komponent slovenske narodne skupnosti, ki živi v Italiji. To je edino pošteno in sprejemljivo stališče za res demokratično politično vodstvo v matični domovini.
Da so ji Slovenci, ki živimo izven ozemlja Slovenije, pri srcu, je vlada dokazala že pri sestavi ministrstev, saj je Peterle prvi predsednik, ki ima ministra za Slovence po svetu v osebi dr. Dularja. In ravno z dr. Dularjem, kot tudi s predsednikom Peterletom, smo se že večkrat srečali in poglobljeno razpravljali o naši situaciji. Tudi minister za kulturo dr. Capuder je ponovno dokazal veliko zanimanje za naše kulturno delovanje.
Kaj pa naši odnosi do Slovenije? Naša Zveza je vedno poudarjala, da se zavzema za čim širše oblike sodelovanja na kulturnem področju. Danes, ko je slovenska pomlad v polnem razmahu, lahko to samo podkrepimo še z navdušenjem. S kulturnimi republiškimi ustanovami in z Zvezo kulturnih organizacij iz Nove Gorice smo pripravljeni na vse možne oblike sodelovanja.
Kaj pa kot italijanski državljani?
Globalni zaščitni zakon se ob vsaki novi izdaji krči in postaja vedno manj sprejemljiv. Ob tem ne morem mimo izjav goriškega župana, ki jih je letos januarja posredoval komisiji senatne zbornice, in v kateri, med drugim, izraža bojazen, da bi slovenske kulturne ustanove prevladale nad večinskimi. Naša Zveza je takoj in odločno reagirala na take nesprejemljive izjave goriškega župana.
Pozitivno smo ocenili državni zakon za obmejna področja, ki predvideva precejšnja finančna sredstva za kulturne pobude. Ta sredstva bo v obdobju treh let (1991-93) upravljala Dežela F.J.K. in se bo, kot določa zakon, posvetovala s slovenskimi ustanovami. Glede posvetovanja predlagamo, naj Dežela ustanovi posebno komisijo, v kateri naj bodo enakovredno zastopani obe nestrankarski slovenski krovni deželni organizaciji. Pri delitvi finančnih sredstev naj se upoštevajo organizacije, ustanove in društva, ki so izraz slovenske narodnostne skupnosti in ki so s svojim večdesetletnim delom dokazale smiselnost in perspektivnost tudi za bodoča desetletja. Glede finančne podpore naši Zvezi in tudi drugim kulturnim ustanovam za leto 1990 sta tako Dežela kot Goriška pokrajina namenili manj sredstev kot v prejšnjih letih, čeprav so se stroški za razne pobude znatno zvišali.
Nekaj besed bi rad spregovoril tudi o odnosih znotraj naše skupnosti. Ti odnosi posredno vplivajo na delovanje tudi naše Zveze. Če začnem pri Zvezi in pri njenih članicah, opažam preveč zaprtosti in samozadoščenja ob sicer zelo velikem opravljenem delu, ki bi lahko rodilo še vidnejše sadove ob večji pripravljenosti za skupno organizirano delo. Tudi sicer smo bolj razpoloženi poudarjati stvari, ki nas ločujejo, od tistih, ki nas povezujejo in ki so, upam, v ogromni večini.
Naša Zveza je član SSO. O Svetu slovenskih organizacij se v zadnjem času veliko govori in razpravlja. Do sedaj so bile kulturne ustanove tiste, ki so bile najbolj aktivne v okviru te organizacije in tako bo tudi verjetno še naprej. Koristna pa bi bila večja angažiranost tudi drugih področij (športnega, gospodarskega...), saj postaja vloga SSO v zamejskem prostoru vedno važnejša, kar sicer nekatere moti, tudi z naše strani. Za pluralizacijo naše skupnosti je pa to gotovo pozitivno.
V ta okvir lahko postavimo tudi prizadevanja, da bi nekatere slovenske ustanove, ki so profesionalno zasnovane in vsedeželnega značaja, postale skupne. Predpogoj je seveda, da so v odborih enakovredno zastopane vse komponente naše skupnosti in da se upoštevajo vse tri pokrajine, kjer Slovenci živimo in delujemo.
Za ljubiteljsko kulturno dejavnost naše Zveze in včlanjenih društev je Pot, po kateri smo do sedaj hodili, tudi za naprej najustreznejša, ob upoštevanju širše in specifične problematike.
Pozitivno lahko ocenimo sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami na Goriškem. Več prireditev smo izvedli v sodelovanju s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel, goriška Mohorjeva družba je Prispevala, da smo primerno proslavili 100 letnico rojstva Franceta Bevka. Z 100-letnico Zvezo cerkvenih pevskih zborov smo uspešno usklajevali programe in termine raznih večjih prireditev.
Revija pevskih zborov Cecilijanka, Primorska poje, srečanje gledaliških amaterskih skupin na novogoriškem področju, skupna Prešernova proslava pričajo o dobrih odnosih med našo Zvezo, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo kulturnih organizacij iz Nove Gorice. Zelo široko, dolgoročno in konkretno je tudi sodelovanje s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca. Lansko jesen smo gostili razne koroške kulturne skupine v okviru ze tradicionalih Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Na Koroški poje
je pred mesecem dni v Celovcu sodeloval zbor, ki je zastopal našo Zvezo. S Slovensko prosveto iz Trsta smo razpisali natečaj Mladi oder, sodelovali pri organizaciji Koroških dnevov in Dneva slovenske kulture.
Čas in okolje, v katerem živimo in delujemo, ni posebno naklonjeno kulturnim prizadevanjem. Mladina goji raje šport, število rojstev in otrok v slovenskih šolah se krči, večinski narod se boji, da bomo z zaščitnim zakonom deležni posebnih privilegijev, politika bi rada monopolizirala kulturo. Kljub vsem tem pojavom se naše kulturno delo ponekod celo krepi. Ko bomo slišali poročila o delovanju Zveze in posameznih društev, zborov in drugih organizacij, se bomo o tem lahko prepričali. Nastajajo tudi nove pobude: skupina Izvir, Oder 90.
Za uspešnost delovanja gre zahvala in priznanje v prvi vrsti tistim, ki so animatorji in organizatorji tega dela, vodjem skupin pa tudi tistim, ki opravljajo manj vidna dela, ki so pri organiziranih skupinah zelo važna. Zahvaljujem se odbornikom Zveze, ki so si prizadevali, da je ta organizacija veliko naredila za kulturno rast naše skupnosti, predvsem goriške.
V zadnjem mesecu marcu nas je razveselila prva številka informativnega biltena z okvirnim programom vseh prireditev, ki so se odvijale v Katoliškem domu in v okolici. Za njegovo realizacijo naj gre zahvala Anki Černič in Marjanu Markežiču.
Neprecenljivo je delo vseh tistih članov, ki nad 10 let pripravljajo dnevne oddaje na Ljudskem radiu. V pretekli sezoni je Zveza samostojno pripravila nekaj večjih pobud.
Izdala je kaseto pod naslovom »S pesmijo od Brd do Krasa« s posnetki naših zborov. Pri projektu je sodelovalo osem zborov z dvema
Tajniško poročilo
V pretekli sezoni smo imeli skupno devet rednih sej, na katerih je bilo prisotnih povprečno 15 odbornikov. Delovanje Zveze in včlanjenih društev se je odvijalo, kot vedno, na zborovskem, koncertnem, dramskem, predavalnem in rekreativnem področju. Pomemben jubilej smo v tej sezoni praznovali v Štandrežu, kjer je društvo ob 25-letnici delovanja pripravilo niz prireditev in izdajo bogate publikacije o Štandrežu.
Najbolj živa in razširjena oblika kulturnega dela v naši Zvezi pa je zborovsko petje. Devet odraslih pevskih zborov je v različnih zasedbah oblikovalo in bogatilo delovanje skozi celo sezono. Mimo Cecilijanke, kjer so že itak naši zbori jedro revije, so zbori posredno predstavljali Zvezo in slovensko manjšino na italijanski Cecilijanki, ki se vsako leto odvija v cerkvi sv. Ignacija; sodelovali so na reviji Primorska poje, ki je v pretekli sezoni potekala v dveh sklopih, pa še na revijah in srečanjih, ki jih prireja USCI ali druge sorodne ustanove in zbori. Oblikovanje in priprava samostojnega celovečernega sporeda pa zahteva večji napor. V pretekli sezoni so tak koncert pripravili MPZ L. Bratuž iz Gorice, MPZ Hrast iz Doberdoba in MPZ iz Podogre. MPZ Hrast je svoje resno delo dokazal tudi na reviji Cori d’autore, zavidljivo nastopal na tekmovanju Coro vivo in na tekmovanju v Belgiji, kjer se je pomeril z zbori na evropski ravni. Uspešno je bilo delovanje MPZ iz Števerjana, ki je bil nagrajen na festivalu nabožne glasbe na Bledu, kar mu je omogočilo gostovanje v Rimu in kasneje še snemanje na televiziji Ljubljana. Razveseljiv podvig beležimo tudi pri zboru iz Podgore, ki je
v tej sezoni izvedel veliko nastopov in gostoval tudi na Dunaju.
Tudi prirejanje koncertov je ustaljena oblika kulturnega dela Zveze. Lepo število se jih je zvrstilo po naših dvoranah in cerkvah, na katerih so nastopili tako zamejski glasbeni poustvarjalci kot iz matične domovine.
Zasluge na dramskem področju ima prav gotovo dramska družina iz Štandreža, ki nepretrgano deluje že toliko let in je tudi v tej sezoni redno uprizorila nova gledališka dela. Letos pa se še posebno veselimo nove gledališke skupine, ki se je poimenovala Oder 90 in deluje v mestu pod okriljem društva M. Filej. Za sabo ima že nekaj uspelih nastopov, obetajo pa nam še nova presenečenja. Tudi mlajši vsaj enkrat letno nastopajo v Doberdobu, Rupi in Podgo-ri. Želja po izpopolnjevanju v gledališki umetnosti pa je obrodila tečaja v Štandrežu in Števerjanu.
Kulturne večere s predavanji, predstavitvami knjižnih izdaj, spominskimi večeri goji predvsem gori-ško društvo M. Filej. V pretekli sezoni pa so tudi v Podgori priredili nekaj takih srečanj.
Narodno zabavna glasba je priljubljena predvsem v Števerjanu, kjer je v mesecu juliju potekel 20. jubilejni festival z enkratno in vsestransko uspešno prireditvijo med borovci.
Baletno umetnost za enkrat gojijo v okviru društva Štandrež. Redno so se odvijali ustaljeni prazniki, kot so Praznik pomladi v Doberdobu, Praznik frtalje v Rupi in Praznik špargljev v Štandrežu. Vodstva društev pa skrbijo tudi za družabnost med člani. Nekateri prirejajo izlete, drugi počitnice v Žabnicah, tretji pa družabne večerje.
pesmima primorskih skladateljev. Predstavitev kasete, ki je izšla v tisoč izvodih, je bila v dvorani Katoliškega doma 24. septembra 1990.
32. revija Cecilijanka se je odvijala v polno zasedeni dvorani Katoliškega doma 24. in 25. novembra 1990. Nastopilo je 19 zborov. Poleg domačih so nastopili zbori sorodnih organizacij ter gostje s Tržaške, Koroške, Kanalske doline in Slovenije.
Dne 13. decembra 1990 je Zveza počastila 100-letnico rojstva Franceta Bevka. Večer so oblikovali prof. Janez Dolenc s predstavitvijo Bevkovih legend, ki jih je izdala GMD v Gorici, Stane Raztresen z odlomkom iz Čedermačeve pridige, tenorist Dušan Kobal, dekliški zbor Alenka, recitatorji in gojenci Slovenskega glasbenega centra Emil Komel. Režiral je Franko Žerjal, tekste iz legend pa je izbrala Vida Bitežnik.
V letošnjem letu pa potekata dve pomembni obletnici, in sicer 400-letnica smrti velikana naše glasbene umetnosti Jakobusa Gallusa in 200-letnica smrti glasbenega genija W.A.Mozarta. Mozartu se bo naša Zveza poklonila v soboto 13. aprila v Katoliškem domu s koncertom izbranih religioznih del. Nastopal bo priznani zbor Consortium musicum iz Ljubljane pod vodstvom dr. Mirka Cudermana. Na izjemnem koncertu bodo sodelovali tudi solisti in orkester. Consortium musicum nas je že velikokrat obogatil z nepozabnimi glasbenimi doživetji in prepričana sem, da tudi tokrat ne bo drugače. Poklon Jakobusu Gallusu pa je v načrtu v zadnjem tednu meseca septembra. Delno je program že pripravljen.
Živahno in redno je sedolovanje Zveze s KKZ iz Celovca. Dokaz so redne izmenične prireditve na Koro-
Za predsedniško mizo: zapisnikarka Anka Černič, tajnica Franka Žgavec, predsednik Damjan Paulin, podpredsednik Branko Blažič in blagajnik Božidar Tabaj. Novoizvoljeni širši odbor bo na prvi seji izvolil
ožji odbor Zveze
Poročila včlanjenih društev, zborov in Ljudskega radia
SKD Hrast - Doberdob
V dneh 16. in 22. aprila 1990 seje odvijal tradicionalni Praznik pomladi. Na velikonočni ponedeljek smo organizirali ex tempore za osnovnošolsko mladino. Sledil je nastop godbe na pihala iz Nabrežine, zvečer pa je igral ansambel Lojzeta Slaka. Na programu je bila tudi tombola. Naslednjo nedeljo je nastopila folklorna skupina.
V nedeljo, 22. aprila, je MePZ Hrast nastopil v Kulturnem domu v Gorici na reviji Primorska poje. 25. aprila je pel pred spomenikom v Doberdobu. MePZ je v petek, 27. aprila 90, nastopil v deželnem avditoriju v Gorici na drugi izvedbi manifestacije »Cori d’autore«, ki ga prireja pevsko združenje Ars Musiča iz Gorice.
V soboto, 5. maja, je zbor nastopil s celovečernim koncertom v stolnici v Huminu-Gemoni. Koncert je priredilo tamkajšnje kulturno društvo ob 14. obletnici potresa. 6. maja je naš mladinski pevski zbor nastopil v Katoliškem domu na Pastirčkovem dnevu. 14. maja se je v Katoliškem domu odvijal tretji notranji nastop gojencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Sodelovali so tudi gojenci iz Doberdoba. MePZ Hrast je letos nastopil na vsakoletnem deželnem tekmovanju Corovivo, ki gaje organiziralo društvo Seghizzi v goriškem avditoriju 19. aprila. 30. maja je glasbena šola iz Doberdoba priredila zaključni nastop gojencev.
Važen nastop za MePZ Hrast je bil tisti, ki ga je organizirala pevska skupina Buie. Zbor se je predstavil 2. junija v S. Stefano di Buia.
Od 20. do 26. avgusta so se v Žabnicah odvijali že tradicionalni študijski dnevi. Poleg izletov v naravo smo se posvetili tudi glasbi. V svojo sredo smo povabili pedagoga Dušana Kobala. 21. septembra je zbor pel v Grgarju v tamkajšnjem Kulturnem domu. Od 28. septembra do 1. oktobra je zbor gostoval v Belgiji. V Maasmechelenu se je namreč odvijalo mednarodno tekmovanje zborovskega petja. Za vse pevce je bilo to enkratno doživetje. Zbor je bil v Belgiji gost tamkajšnjega slovenskega društva A.M. Slomšek. Za slovenske rojake je zbor pripravil dva večerna koncerta ter pel pri maši.
V okviru Koroških dnevov na Primorskem se je 11. oktobra v župnijski dvorani v Doberdobu odvijala igrica Juri Muri v Afriki. V nedeljo 25. novembra je MePZ nastopil na reviji Cecilijanka. 2. decembra je zbor nastopil na pevski reviji v Staranzanu, gost pevskega združenja Vox Julia. 5. decembra se je v župnijski dvorani odvijalo miklavževanje z igrico Čudežna srajca, ki so jo zrežirale Suzi Ferfoglia, Marta Ferletič in Mara Gergo-let. 8. decembra je mladinski zbor nastopil na reviji Mala cecilijanka pod vodstvom Lucije Lavrenčič in Suzi Ferfolja. Isti večer je MePZ Hrast nastopil na Primorski poje v Ajdovščini. 15. decembra je MePZ nastopil na pevski reviji v Gradišču ob Soči, kjer je predstavil vzhodno glasbo. 21. decembra se je v župnijski dvorani odvijala božičnica. Zbor je nastopil skupno z godbo na pihala Kras iz Doberdoba. Samostojni božični koncert je zbor pripravil 24. decembra pred polnočnico. 8. februarja 1991, ob dnevu slovenske kulture, so v Trstu podeljevali nagrade Mladi Oder. Tega priznanja so bili deležni tudi naši mali umetniki, ki so nastopili na miklavževanju.
Na Veliko noč je zbor pri maši pel Mozartovo mašo v G-duru.
In že smo pri tradicionalnem Prazniku pomladi, ki se je odvijal 1. aprila 1991 z ex tempore in nastopom gledališke skupine Oder 90. V soboto, 6. aprila, je zbor pel v Novi Gorici na reviji Primorska poje, kjer je predstavil Mozartovo mašo v G-duru. 7. aprila 1991 se je zvrstil še zadnji dan Praznika pomladi. V popoldanskih urah so bile na vrsti razne igre.
škem in tu pri nas. V mesecu oktobru so se odvijali Koroški dnevi na Primorskem. V Gorici so gostovale Glasbena šola, lutkovna skupina in zbori s kantato o Miklovi Zali. Vsa zadnja leta gostujejo koroški zbori na naši Cecilijanki, naš zbor pa zastopa Zvezo na reviji Koroška poje.
Dobri dolgoletni stiki nas vežejo s Slovensko prosveto iz Trsta, prav tako je plodno in vzajemno sodelovanje med ZCPZ iz Gorice in Centrom Emil Komel. Vsa zadnja leta sodelujemo z italijanskim združenjem USCI, predvsem v obliki izmeničnega gostovanja zborov na revijah. Tudi z ZSKD smo imeli nekaj srečanj. Skupno smo tudi letos pripravili 8. februarja osrednjo Prešernovo proslavo v Kulturnem domu v Gorici. Na pobudo ZKO je prišlo tudi do plodnega srečanja med sorodnimi organizacijami v Novi Gorici. Sad skupnih prizadevanj tostran in onstran meje je bila Bevkova proslava v Zakojci. Zvezo sta zastopala MPZ iz Podgore in dramska skupina iz Štan-dreža. Posredno je bila Zveza zastopana tudi na Srečanju goriških ljubiteljskih gledaliških skupin, kjer sta nastopili dramska skupina iz Štandreža in Oder 90.
Tudi z osrednjimi organizacijami v Ljubljani je več stikov. 21. septembra 1990 nas je obiskal in si ogledal naše prostore minister za Slovence po svetu dr. Dular. Udeležili smo se sestankov na ministrstvu za kulturo in na tajništvu ZKO v Ljubljani ter pripravili okvirni program prireditev za leto 1991. Iz Ljubljane prihaja tudi več kulturnih informacij in vabil.
Politične spremembe v Sloveniji so privedle tudi do pozitivnih dejstev v našem zamejskem prostoru.
Naša Zveza ni bila doslej deležna nobenega prispevka od prejšnjega režima, zato njeno delo poteka mirno in urejeno tako kot je potekalo v preteklih 30. letih Zanimivo pa je, da odkrivamo v našem prostoru nove modrijane, ki preko časopisja naduto svetujejo oblastem v Sloveniji veliko previdnost glede dotacij naši manjšini. Če naša deželna organizacija, katere članica je tudi naša Zveza, po njihovem mnenju ni dovolj sposobna in gospodarsko zanesljiva, je najbolj pametno da se kar sami kandidirajo kot edini sposobni in zanesljivi upravitelji.
Mislim da lahko s ponosom gledamo na obračun opravljenega dela. Prepričana sem, da nam bodo ideali, ki so nas vodili skozi tri desetletja, še vnaprej spodbuda pri opravljanju kulturnega poslanstva na Goriškem.
Vsem odbornikom, članom in zunanjim sodelavcem, ki so na katerikoli način prispevali k uspehu te sezone, prisrčna hvala.
Mešani pevski zbor Rupa-Peč
Naj začnem kar s tradicionalnim Praznikom frtalje, ki se je lani odvijal 25. in 29. aprila, pa še 1. maja. Kulturni program so oblikovali mešani pevski zbor iz Podgore, Štever-janski fantje in otroški zbori iz Rupe in Peči, Sovodenj in Štmavra. Nastopila je tudi dramska skupina iz Štandreža z enodejanko »Oče na polikliniki«. Priložnostni govornik je bil dr. Andrej Bratuž.
25.	maja smo nastopili v Štandre-ž.u na koncertu Marijinih pesmi, 3. junija pa kot gostje v Gradišču ob
O delovanju zbora Rupa-Peč govori Mirjam Pahor
Soči na reviji italijanskih pevskih zborov.
Od 23. do 26. avgusta je zbor organiziral izlet na otok Elbo in na Cinque terre, letos pa nameravamo v Budimpešto.
30. septembra je zbor organiziral romanje na sv. Višarje, kjer je s petjem sodeloval pri maši.
10. novembra je bilo v drušvenih prostorih martinovanje, 5. decembra pa so mladi člani zbora pripravili v dvorani pod cerkvijo miklavževanje.
Oba zbora, tako mešani kot otroški, sta nastopila na reviji Cecilijanka v Gorici.
26.	decembra je mešani pevski zbora sodeloval v goriški stolnici na božičnici, ki jo je organiziralo ZCPZ.
6. januarja letos sta zbora Rupa-Peč in mešani iz Mirna skupno pela na božičnici v Orehovljah.
20.	januarja je imel mešani pevski zbor Rupa-Peč koncert božičnih pesmi v Ronkah na povabilo tamkajšnjega društva Jadro. 27. januarja je zbor nastopil na reviji Sovodenjske poje v Kulturnem domu v So-vodnjah.
Naj še povem, da se mešani pevski zbor Rupa-Peč pripravlja na koncert pesmi cerkvenega leta, ki bo 21. aprila v pečanski cerkvi.
Mauricijo Peric poroča o društvu Hrast
Moški zbor M. Filej je predstavil Branko Blažič
Občni zbor so pozdravili
Tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vojko Stopar Predsednik Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič Predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov-Gorica prof. Lojzka Bratuž Tajnik Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica Ivan Mignozzi Predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Rudi Pavšič Predsednik Katoliškega tiskovnega društva dr. Humar Kazimir Goriški pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan Goriški občinski odbornik Marjan Breščak
Moški zbor Mirko Filej - Gorica
Kljub težavam, s katerimi se v zadnjih časih otepa zbor, je bilo njegovo delovanje v minuli sezoni dokaj uspešno.
Najprej je zbor nastopil na reviji Primorska poje v Dolini pri Trstu v mesecu aprilu. Naslednji dan je zbor sodeloval pri srebrni maši g. Jožeta Markuže v Nabrežini v staroslovanskem obredu. Sodeloval je tudi pri realizaciji skupne kasete S pesmijo od Brd do Krasa, ki jo je izdala ZSKP iz Gorice.
Po poletnem premoru je zbor začel z rednimi pevskimi vajami in se pripravil za nastop na vsakoletni Cecilijanki v Katoliškem domu.
Na dan mrtvih se je zbor poklonil vsem zaslužnim Slovencem na goriškem pokopališču. Decembra meseca se je zbor spomnil na vse svoje pokojne s sveto mašo v štandreški cerkvi.
Februarja letos smo peli mašo v staroslovanskem obredu v Biljani v Brdih.
V zadnjem času opažamo, da je zbor izgubil svoj elan, kajti ne pridobiva mlajših moči in tudi ne naredimo konkretnega nič, da bi v javnosti sprožili zanimanje in ljubezen do petja. Ugotavljam, da bi si morali biti med seboj bolj prijateljski in gojiti predvsem take odnose, saj bi le ti lahko koga spodbudili, da bi se pridružil zboru.
Kljub temu pripravljamo 25. letnico zborovskega delovanja s koncertom, ki naj bi bil 19. maja v Gorici.
Ljudski radio je predstavil Danjel Čotar
Ljudski radio
Ko so na radijski postaji Ljudski radio, ki jo upravlja zadruga MEC-SO, stekle prve slovenske oddaje, je marsikdo mislil, da je to le kresnica, ki bo oddajala svoje znake nekaj noči, potem pa ugasnila. V resnici smo trdno prijeli za delo in danes imamo za seboj že 13 let neprekinjenih oddaj. Prepričani smo, da je slovenski odsek radia v teh letih odigral svojo skromno vlogo na območju, ki ga krijejo valovi in da smo s svojim pričevanjem tudi mi pripomogli, pa čeprav le za trohico, da je v zadnjih letih vse ljudi, ki žive od tu proti vzhodu, zajela neukrotljiva želja po svobodi.
Razen vsakdanjih težav s številom sodelavcev in s pripravo novih, svežih oddaj, je naše delo v tem letu poteklo brez večjih ovir. Takih sodelavcev, ki znajo voditi oddajo v režiji, je bilo 10; taki, ki pomagajo pri telefonu, v diskoteki in pri stranskem mikrofonu, so bili še štirje. Število bi bilo zadostno, ko bi lahko posvetili radiu večino svojega časa. V resnici se prav vsi ukvarjamo z radiom le ljubiteljsko in za to delo žrtvujemo prosti čas. Kot vsako leto ponavljamo tudi letos mladim izobražencem, ki morda ravno premišljujejo, da bi kaj naredili za svoj narod, naj se nam pridružijo in v radijskem studiu uresničijo novo izkušnjo. Na tak klic so letos odgovorili goriški skavti in predlagali redno tedensko oddajo, ki smo je vsi veseli.
Slovenske oddaje so bile na sporedu vsak dan od 19.30 do 21.30. Tedenski razpored je bil podoben kot v prejšnjih letih. Od zadnjega občnega zbora do danes se je ob ponedeljkih zvrstilo 40 oddaj »Mikrofon je poslušal za vas«, pri katerih smo predlagali posnetke kulturnih prireditev, predvsem koncertov. Ob torkih je prišla na svoj račun lahka glasba v oddaji »Glasba ne pozna meja«. Teh oddaj je bilo 39. Ob sredah so bila na vrsti kratka predavanja s področja naravoslovja, zgodovine in drugih znanosti ter premišljevanja o družbenih in verskih vprašanjih. Teh oddaj, ki so se zvrstile pod naslovom »Samotni pastir«, je bilo 36. Četrtek je že več let na razpolago predvsem tistim poslušalcem, ki ljubijo sodelovanje s telefonskimi klici v živo. Med oddajami »V živo je lepše«, katerih je bilo 40, so bile na sporedu, poleg pogovorov in glasbe, še uganke in nagradne igre. Zdaj so med četrtkovim programom našli prostor za svoj »Skavtski kotiček« goriški skavti. Oddajo, kije bila na sporedu že devetkrat, pripravlja navdušena skupina, ki bo goriški
skavtizem obogatila s to novo izkušnjo. Na petkove večere je bila na sporedu že tradicionalna otroška oddaja s kratkimi in privlačnimi pripovedkami. Oddaj z naslovom »Pravljica samo za vas« je bilo 36. Sobotni večeri so bili skozi vse leto bogati. Lani se je do poletja še nadaljeval niz oddaj »Problemi slovenske manjšine«. Nekaj časa je bil na sporedu kratek koledarček zgodovinskih spominov in obletnic z naslovom »Sprehod skozi čas«, potem pa ga je zamenjala oddaja »Primorski kraji in ljudje«, ki je bila do zdaj na sporedu že enaindvajsetkrat. Ob sobotah tudi redno predlagamo kratek nagovor »Nekaj minut za duha«, ki ga pripravlja kaplan goriške duhov-nije. Teh oddaj je bilo 28. V času, ki je ostajal na razpolago poleg opisanega sporeda, smo odpošiljali po radijskih valovih voščila, pozdrave in glasbo, ki jih poslušalci naročajo po pošti in telefonu. V okviru te oddaje, ki krije tudi ves razpoložljiv čas v treh poletnih mesecih, smo v enem letu prejeli 308 pisem in 3713 telefonskih klicev. Glasba zasede večji del oddaje tudi ob nedeljah in praznikih, večkrat pa imamo po radiu neposredne pogovore z gosti, ki nas obiščejo v studiu.
Skromne dohodke dobivamo deloma od reklamnih vložkov, ki jih radi naročajo pri nas obrtniki, gostišča in trgovine iz bližnjih krajev v Sloveniji; še bolj pa nas zavaruje pred premočnimi izgubami radodarnost nekaterih poslušalcev. Naša zbirka obsega 840 velikih plošč in ima 631 kaset, kar pomeni približno 17.000 melodij.
Zanimanje za naše oddaje se v teh letih ni zmanjšalo in z zadoščenjem ugotavljamo, da imamo v obsegu, ki ga krijejo radijski valovi, široko in Pestro družbo poslušalcev. Kljub temu, da je poslušalcev veliko, se v javnosti o naši radijski postaji ne mnogo govori in piše. To je tudi zato, ker nimamo nad seboj kakega močnega pokroviteljstva, ker ne ustvarjamo škandalov in tudi ne nasedamo plehkim zahtevam nekaterih poslušalcev. Naše delo za krščanstvo, za narod in za svobodo se odvija mirno in vztrajno in le to je naša dolžnost.
*
Aleksandra Kosič seznanja občni zbor z delom zbora L. Bratuž
Mešani zbor Lojze Bratuž - Gorica
Mešani zbor Lojze Bratuž je imel lansko leto maja v Katoliškem domu samostojen koncert. Predstavili smo se s programom slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Tak program smo izbrali predvsem zato, ker je lani pristopilo k zboru precej mladih pevcev. Koncertu je sledilo lepo število poslušalcev. Poleg tega smo v prejšnji sezoni snemali dve skladbi za kaseto, ki jo je izdala ZSKP. Septembra smo se ponovno zbrali
pri vajah in začeli s pripravo na Ce-cilijanko in na italijansko Cecilijan-ko na Travniku.
Takoj nato pa smo začeli s pripravo na koncert Gallusovih motetov in madrigalov ob 400-letnici skladateljeve smrti. Prvi samostojni koncert je bil 23. marca v Šturjah pri Ajdovščini.
S programom petih Gallusovih skladb smo se v soboto 6. aprila predstavili na Primorski poje v Novi Gorici.
Isti koncert bomo ponovili v Drež-nici, v Gorici in morda še drugje v Sloveniji ali na Koroškem.
Od 25. do 28. aprila bo zbor obiskal Češkoslovaško, in sicer Prago in Olomuc ter Dunaj. To so kraji, kjer je živel in ustvarjal Jakobus Gallus.
Omeniti moramo tudi to, da poteka letos 40 let, odkar je mestni zbor, ki se je kasneje poimenoval po
Lojzetu Bratužu, prvič nastopil v javnosti.
Kristina Kovic govori o podgorskem društvu
Prosvetno društo Podgora
PD Podgora zajema dva pevska zbora in sicer: mešani pevski zbor pod vodstvom dr. Mirka Špacapana in mladinski zbor pod vodstvom Sabine Antoni in Kristine Kovic ter dramsko skupinico. Cilj našega društva je gojitev slovenske kulture in slovenske besede, ohranitev naših navad in tradicij v vasi, ki je bila nekoč samo slovenska, zdaj pa je dvojezična. Po ukinitvi slovenske šole in vrtca smo podgorski Slovenci bili prikrajšani za dve veliki dobrini. Društvo je postalo tako edini center, kjer se zbirajo naša mladina in otroci.
Mešani pevski zbor Podgora ima za seboj plodovito kulturno sezono. Nastopili smo velikokrat doma in tudi v tistih oddaljenih kotičkih, kjer živijo Slovenci skoraj pozabljeni od marsikaterih naših društev, kot v Slovenski Benečiji, na Plešivem in drugod, s katerimi imamo tudi stalne prijateljske stike.
Zdi se nam zelo pozitivno, da nosimo našo pesem tem našim rojakom, ki se upravičeno večkrat čutijo zapuščene, kot tudi ostarelim in bolnim. Ugotovili smo, da nas prav ti nastopi najbolj osrečujejo in najbolj bogatijo. Naj omenimo praznik ostarelih v Tipani v Beneški Sloveniji, nastop v gori-ški psihiatrični bolnišnici, božični nastop v kapeli goriške bolnišnice ter nastop na prazniku ostarelih v Podgori.
Zbor je nastopil aprila 1990 na reviji Primorska poje v Križu pri Trstu, na komemoraciji 25. aprila pri spomeniku v Podgori, 1. novembra na svečanosti v Podgori in Pevmi, ob 10. obletnici društva Paglavec v Podgori, na tekmovanju Coro vivo v goriškem avditoriju, na prazniku frtalje v Ru-pi, na samostojnem koncertu Marijinih pesmi v Logatcu na roženvensko nedeljo, kjer je pesnica Milena Merlak brala svoje pesmi, na prazniku kostanja v športni hali v Podgori. V oktobru se je zbor udeležil revije Borgo Castello v goriški stolnici in je edini zastopal slovenske zbore; pel je na božičnici v goriški stolnici, udeležil se je Bevkove proslave ob 100-letnici njegovega rojstva v Zakojci, pel je na Cecilijanki v Katoliškem domu in na reviji sv. Cecilije v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, na svečanosti A. Šuligoja v Kulturnem domu in na koncertu ob praznovanju goriškega patrona sv. Hilarija in Tacijana 16. marca 1991 v goriški stolnici. Zadnje čase se je lotil učenja tudi zahtevnejših skladb za šestglasno petje.
Osrednji koncert je naš zbor imel na Dunaju v cerkvi Srca Jezusovega v soboto, 24. junija 1990. Naslednji dan je zbor pel tudi pri slovesni maši. Nekateri pevci so ob tem naštudirali spevoigro Za prazen nič v režiji F. Žerjala, pripravili smo tudi kulturni večer z diapozitivi o Gorici. Srečanje s Slovenci na Dunaju in izlet je vodila pesnica Milena Merlak.
Osrednji prireditvi sta bili še božičnica z naslovom Skrivnostna noč in Bevkova proslava ob Dnevu slovenske kulture. Na božičnici 5. januarja 1991 so sodelovali kvartet trobil Jacobus Gallus iz Ljubljane, pevski zbor Sele s Koroške, mešani pevski zbor Podgora, recitatorji dramske skupine in otroci z živimi jaslicami v režiji F. Žerjala.
Na Bevkovi proslavi, z naslovom Bevk pripoveduje o Bevku, so sodelovali otroci z raznimi originalnimi prizori, petjem, igrami, rajanjem..., recitatorji, mešani zbor, o Bevku je spregovoril J. Povše. Isto proslavo smo ponovili na Plešivem, kjer sta gostovala tudi mladinski zbor s Plešivega pod vodstvom Tanje Kuštrin in Milena Merlak, ki je prebrala odlomek iz svojih del. Ob priliki je dirigent zbora dr. Mirko Špacapan uglasbil tri Bevkove pesmi in sicer Uspavanko, Rajanje in Skrivnostno pismo.
Mladinski zbor nastopa zadnje čase večkrat v dveh zasedbah in sicer kot mladinski in otroški zbor, saj zajema otroke od vrtca do nižje srednje šole. Zbor vodita Sabina Antoni in Kristina Kovic, na klavir spremlja Lucija Valentinčič. Mladi pevci se preizkušajo tudi v težjih skladbah, saj večkrat pojejo triglasno. Poleg podgorskih otrok poje v zboru tudi nekaj otrok, ki obiskujejo šolo J. Abram v Pevmi.
Zborček je nastopil na svečanosti 25. aprila v Podgori, 1. novembra pa v Podgori in Pevmi, ob 10. obletnici delovanja društva Paglavec, na prazniku frtalje v Rupi, na Mali cecilijanki, na tradicionalnem miklavževanju v Podgori, ko so otroci naštudirali krajšo igro; na božičnici v Podgori, na Bevkovi proslavi doma in na Plešivem.
Priredili smo dva kulturna večera: junija lani smo imeli predstavitev z diapozitivi o gostovanju na Dunaju, januarja letos pa smo si ogledali videokasete raznih nastopov društva in zbora.
Imeli smo več družabnih srečanj in organizirali smo tudi enodnevni izlet v Gardaland za pevce mladinskega zbora in njihove družine.
Prosvetno društvo Štandrež
V enoletnem obdobju se je v zapisniku PD Štandrež nabralo marsikaj zanimivega. Mladinski pevski zbor je pod vodstvom Elvire Chiabai nastopil 20. maja v domači cerkvi na koncertu Marijinih pesmi, 27. maja na Prazniku špargljev, 20. junija v domu A. Gregorčič na zaključnem nastopu gojencev glasbene šole. Obenem so naše deklice 30. septembra prepevale ob jubileju domačega župnika Jožefa Žorža, ki že 30 let deluje v naši vasi. 1. novembra so zapele nekaj žalostink pred domačo cerkvijo, 11. novembra pa so prav tako pred cerkvijo pele ob zahvalni nedelji. 8. decembra je zbor nastopil na Mali cecilijanki, 26. decembra v stolnici na goriški božičnici in 30. decembra v domu onemoglih v Ločniku.
Mešani pevski zbor, ki ga vodi Valentina Pavio, je 20. maja nastopil na koncertu Marijinih pesmi v Štandrežu, 11. maja je sodeloval pri snemanju kasete S pesmijo od Brd do Krasa, 24. novembra je nastopil na Cecilijanki, 30. novembra v cerkvi sv. Igancija na koncertu v čast sv. Cecilije, 3. marca v Celovcu v okviru Koroške poje in 7. aprila na Primorski poje na Proseku. Kot je že v tradiciji, je zbor v septembru organiziral dvodnevni izlet v Žabnice.
Zelo uspešno deluje v okviru društva dramska skupina. Igro »Jara meščanka« Jovana Sterije Popoviča so igralci ponovili 8. aprila v Repentabru, 6. septembra v Solkanu in 14. oktobra v Katoliškem domu. Poleg te celovečerne igre so člani dramskega odseka pripravili še dve krajši igri: Obisk in Oče na polikliniki, deli Marjana Marinca v priredbi in režiji Mire Štrukelj. S prvo so igralci nastopili na Prazniku špargljev, z drugo pa najprej 1. maja v Rupi na Prazniku frtalje, nato 27. maja na Prazniku špargljev. 16. septembra so igro ponovili dvakrat v Zakojci ob 100-letnici Bevkovega rojstva,
28.	oktobra pa v Katoliškem domu za misijonsko nedeljo. 20. januarja je dramska skupina postavila na oder novo igro Gospod Evstahij iz Goriške v režiji Emila Aberška. Igro so ponovili 27. januarja v Katoliškem domu, 21. febrarja v Desklah na Srečanju goriških ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga prireja ZKO iz Nove Gorice, 24. februarja pri Sv. Ivanu v Trstu in 5. aprila v Sovodnjah. Dramski odsek je bil deležen tudi priznanja na natečaju Mladi Oder.
V Štandrežu deluje tudi baletna skupina. Deklice so se predstavile 6. maja na 11. Pastirčkovem dnevu, 1. junija v Kulturnem domu v Gorici in 3. junija na Prazniku špargljev. Skupino poučuje prof. Naša Sirk s pomočjo Kristine Marušič.
Živahno je tudi delovanje Glasbene šole, ki je odsek glasbenega centra
E.	Komel iz Gorice. Vsi otroci so se 20. junija zvrstili na zaključnem nastopu v domu A. Gregorčič v Štandrežu.
Tradicionalni Praznik špargljev je bil zadnjo soboto in nedeljo maja ter prvo soboto in nedeljo junija. V nedeljo, 27. maja pa je bil v popoldanskih urah slikarski ex tempore za otroke vrtcev, osnovnih šol in za dijake nižjih srednjih šol. PD je za to nedeljo poskrbelo tudi pester kulturni program. Dramska skupina je predstavila že omenjeni enodejanki, nato sta pela naš mladinski zbor in mešani zbor Rupa-Peč. Praznik špargljev se je zaključil 3. junija z nastopom Mažoretne skupine Hit iz Nove Gorice in štan-dreške baletne skupine.
21.	in 25. septembra sta bili v Štandrežu dve gledališki predavanji na temo: Igralec - oder - občinstvo. Srečanji je vodil Jenez Povše. Poleg tega je društvo z domačo župnijo organiziralo božični koncert, na katerem je nastopil mladinski pevski zbor iz župnije sv. Jurija v Stožicah pri Ljubljani.
V tem obdobju je društvo praznovalo 25-letnico delovanja, zato se je v Štandrežu v prvi polovici novembra zvrstilo več pobud in prireditev.
8. novembra je društvo imelo najprej svoj redni občni zbor, kjer je tudi podelilo priznanje nekaterim članom za dolgoletno organizacijsko delo. 10. novembra je bila otvoritev razstave fotografij in dokumentov o Štandrežu in o delovanju PD v 25. letih. Društvo je izdalo tudi obsežno publikacijo o Štandrežu.
Jubilejna prireditev pa je bila v nedeljo 11. novembra, ko so se na odru župnijskega doma zvrstile vse skupine, ki delujejo v okviru društva. Kot gost so sodelovala števerjanska dekleta pod vodstvom Anke Černič.
zemlji, bodisi glede ansamblov, ki so bili letos zelo številni tako iz matične domovine kot iz zamejstva, bodisi glede številnega občinstva. Tega se je z organizatorji veselila vsa vas, saj smo lahko vsi ponosni na tak uspeh. Izšla je brošura, ki je bila lani v primerjavi s prejšnjimi res izredna. Na muzikalnem področju pa smo izdali kaseto z naj lepšimi melodijami, ki so bile izvedene v teh 20. letih. Po 20. letih pa smo končno realizirali televizijsko snemanje na RTV Slovenija. 21 ansamblov se je udeležilo festivala. Kvalitetno je lanski festival zelo dobro uspel.
V okviru našega društva deluje tudi mešani zbor pod mojstrsko roko dirigenta Tomaža Tozona. Ko pregledujemo enoletno delovanje našega mešanega zbora, z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo pravzaprav marsikaj naredili. Pomemben mejnik je predstavljal nastop na reviji Primorska poje v goriškem Kulturnem domu. Sledil je nastop na Bledu, kjer smo se prijavili na tekmovanje cerkvenih zborov, ki je bilo 6. maja 1990. Naš namen je bil, da čim dostojneje predstavimo zborovsko delo med zamejskimi Sloven-
O delu društva Štandrež je spregovorila Valentina Pavio
SKPD F.B. Sedej -Števerjan
Leto 1990 je bilo za naše društvo polno uspehov in važnih trenutkov.
Poglavitna manifestacija našega društva je festival narodno-zabavne glasbe. V letu 1990 smo proslavili njegovo 20-letnico. 20-letnica je imela velik odmev po vsej slovenski
ci. S posrečenim repertoarjem in z zelo solidnim nastopom smo bili popolnoma zadovoljni. Vesela novica pa je prišla naslednji dan, ko smo izvedeli, da nam je bila dodeljena prva nagrada, in sicer izlet v Rim in sprejem pri sv. očetu. V nedeljo, 13. maja smo nastopili v ljubljanski stolnici. Program smo ponovili v nedeljo, 27. maja 1990, v novogoriški cerkvi. Nato nas je čakala nagrada, izlet v Rim. Odpotovali smo 4. junija, na poti smo obiskali Orvieto, naslednji dan pa večno mesto. 6. junija pa smo se v svojih nošah postavili pred vhod v dvorano Nervi, kjer je bil sprejem pri sv. očetu. V pričakovanju na papežev prihod smo zapeli nekaj pesmi. Po krajšem bogoslužju in nagovoru sv. očeta, je sledil pozdrav prisotnih skupin. Papež je seveda pozdravil tudi naš zbor v slovenščini. Zapeli smo mu našo himno Znamenje in mu izročili darila. Doživeli smo morda neponovljiv trenutek, ki bo ostal v naših srcih za vse življenje.
Nastopili smo na zaključnem koncertu Primorska poje, kije bil 9. decembra v Tolminu, 15. decembra smo se udeležili božičnega koncerta na Brezjah, kjer smo se predstavili z božičnim programom. Tudi tokrat je snemala RTV Slovenija. Oddaja je stekla na sveti večer ob 21. uri 8. februarja smo nastopili v Kulturnem domu na Prešernovi proslavi, 22. februarja pa na proslavi 40-letnice ustanovitve Kmečko delavske zveze v Sedejevem domu. Ob tej priložnosti smo se tudi predstavili današnjemu predsedniku vlade v Sloveniji Lojzetu Peterletu.
Poleg mešanega zbora deluje v društvu tudi mladinski zbor, ki sedaj vadi pod pridno roko mlade dirigentke Valentine Humar. Najvažnejša revija, na kateri nastopajo otroci vsako leto, je nedvomno Mala cecilijanka. Poleg te pa se zbor udeležuje božičnice v Gorici in v Števerjanu. Za konec sezone pripravljajo izlet v Žabnice.
Veliko truda vlagamo tudi pri izdaji našega vaškega lista Števerjan-ski vestnik, ki stopa letos v 23. leto.
Pod okriljem našega društva deluje tudi glasbena šola. Šolo obiskuje redno od 8 do 10 otrok. Učijo se klavir, harmoniko in kitaro. Gojenci nastopajo na raznih notranjih nastopih in v javnosti.
V društvu pridno vadi tudi pevska skupina Števerjanci pod mojstrsko roko Tomaža Tozona. Nastopa redno na Primorska poje in na raznih kulturnih in prosvetnih praznikih.
Na zadnjem občnem zboru društva, ki je bil 19. oktobra, smo ustanovili Mladinski krožek. Mlade sile so se takoj izkazale, ker so pripravile božični koncert, 6. januarja v naši cerkvi. Povabili so v goste Big Ben Hit Quartet, ki je izvajal pretežno božične skladbe. Organizirali so tudi izlet na sneg v Arnoldstein in pustovanje.
Društvo je za božičnico pripravilo tradicionalno tombolo.
Po dvoletnem premoru je oživela tudi dramska skupina z Jurčičevo igro Domen. Premiera igre je bila v nedeljo 25. marca 1990 v Sedejevem domu. V drami so sodelovali po večini mladi igralci, ki so prvič nastopili na odru. Priprave so se začele januarja meseca pod vodstvom Franka Žerjala, ki jih je dobro pripravil. Igro so ponovili 29. aprila v Marijinem domu v Rojanu pri Trstu.
V ponedeljek, 18. marca 1991 je društvo skupaj z društvom Briški
Tajnica društva F.B. Sedej Franka Padovan poroča na občnem zboru
grič priredilo družabni večer ljubiteljev gora, ki se je vršil v prostorih društva Briški grič.
19. oktobra 1990 pa smo imeli 18. redni občni zbor društva, kjer smo ustanovili 15 članski odbor, ki bo koordiniral delo vseh včlanjenih skupin.
Širši odbor ZSKP
Predsednik: Damjan Paulin
SKD Hrast - Doberdob Stanko Ferfolja Lucija Lavrenčič Klavdij Peric
Mešani zbor Rupa-Peč Andrej Čevdek Zdenka Ferlat Lučka Tomšič
Prosvetno društvo Štandrež Joana Marušič Božidar Tabaj Silvana Žnidarčič
Ljudski radio - Gorica Damjana Bensa Danjel Čotar Niko Klanjšček
Moški zbor M. Filej - Gorica Branko Blažič Robert Jug Viktor Selva
Mešani zbor L. Bratuž - Gorica Danjela Klanjšček Marilka Koršič Franka Žgavec
SKPD M. Filej - Gorica Anka Černič Kazimir Černič Ivo Špacapan
Prosvetno društvo Podgora Bernard Antoni Sabina Antoni Kristina Kovic
SKPD F. B. Sedej - Števerjan Franka Padovan Branko Terčič Marko Terčič
Nadzorni odbor
Marko Brajnik Mauricijo Peric Bernard Špacapan Ivan Vogrič Ljubka Šorli
Razsodišče
Karlo Bolčina Andrej Bratuž Ivo Kovic
SKPD Mirko Filej - Gorica
Naše poročilo je kratko, vendar priča, da društvo živi in deluje kljub mnogoterim težavam. V tem času smo organizirali nekaj večerov, ki so privabili ljubitelje naše kulture in naše zgodovine, da so se jih udeležili v kar lepem številu. Večeri so tudi lepo uspeli.
Navajam jih po časovnem redu:
Orgelski koncert organista Huberta Berganta v goriški stolnici (14. marca 1990).
Vokalni koncert v Katoliškem domu: Dušan Kobal-tenor, Valentina Pavio-klavir (18. aprila 1990).
Predstavitev zbornika Venetovanje v Katoliškem domu. Sodelovali so priznani znanstveniki iz Ljubljane: akademik prof. Bogo Grafenauer, dr. Milko Matičetov, dr. Božidar Slapšak, prof. Alenka Sivic Dular in dr. Mitja Guštin (7. junija 1990).
Koncert v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Sodelovala sta Irena Pahor-oboa in Milko Bizjak-orgle (29. junija 1990).
Idrijski večer ob 500-letnici rudnika in mesta v Katoliškem domu. Sodelovali so gledališki igralec Silvo Božič ter kustosi in sodelavci Mestnega muzeja v Idriji. Večer je vodil poslanec slov. skupščine prof. Tomaž Pavšič (24. januarja 1991).
Spominski večer pesnika in pisatelja dr. Jože Lovrenčiča v Katoliškem domu. Govor je imel prof. Andrej Vovko. Sodelovali so Dušan Kobal - tenor, Martin Srebrnič - bariton, Helena Plesničar - klavir, z recitacijami pa gledališka skupina Oder 90 (21. februarja 1991).
Še nekaj besed o gledališki skupini. Nastala je oktobra lani in deluje v okviru društva Mirko Filej. Sestavljena je iz mladih ljudi, ki čutijo potrebo, da bi svoje sile in svoj prosti čas usmerili v dejavnost, ki jih veseli in jim daje možnost gojiti slovensko besedo. Zbirajo se v Katoliškem domu. Skupino vodi režiser Franko Žerjal. V sezoni 1990-91 so naštudirali dve enodejanki A.P. Čehova, Snubač in Medved. Z njima so nastopili dvakrat v Katoliškem domu v Gorici, v Nabrežini, Doberdobu, Braniku, Portorožu in Renčah. Tu si je predstavo ogledala strokovna komisija 8. srečanja gori-ških ljubiteljskih gledaliških skupin, ki je pohvalila igralce in njih temeljito pripravo. Predvsem pa je komisija upoštevala njihovo skrb za lep in kultiviran jezik, kar je pri gledališki igri velike važnosti. Na Prešernovi proslavi v Trstu so letos v okviru natečaja Mladi oder prejeli priznanje. Ljudski radio Gorica je enodejanki skupine Oder 90 posnel v studiu in ju oddajal v dveh večerih.
Člani omenjene gledališke skupine so z recitacijami sodelovali tudi na večeru, posvečenem Francetu Bevku, in na spominskem večeru dr. Jože Lovrenčiča, kakor sem že prej omenila.
Ljubka Šorli poroča o delovanju društva M. Filej
Listnica uprave
Naša uprava je odprta vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, od 9. ure do 12.30.
Srečanje za občinski statut in slovenski problemi
Vse občinske uprave morajo do prvih dni junija izdelati svoj občinski statut kot izhaja iz novega zakona o krajevnih upravah. Na goriški občini se je osnovala posebna zadevna svetovalska komisija, ki jo vodi liberalni svetovalec odv. Majo. Nedavno se je komisija srečala z gospodarstveniki, da sliši njih mnenja in predloge. Prejšnji teden pa se je komisija sestala s predstavniki kulturnih organizacij goriške občine.
Srečanja se je udeležilo tudi veliko predstavnikov slovenskih kulturnih organizacij, ki so aktivno posegli v razpravo in prikazali nekatere temeljne zahteve in pričakovanja glede na slovensko prisotnost. Tako so med drugimi spregovorili predsednik SSO Marija Ferletič, predsednik ZSKP Damjan Paulin in predstavnik »SKPD Mirko Filej« Andrej Bratuž. Vsi so podčrtali pomen tega statuta in nujnost, da se v njem opredelijo tudi prisotnost in pravice slovenskih občanov in posebej slovenske kulture in njene vloge. Na dan so prišla tudi splošna vprašanja, kot so raba slovenskega jezika, seznam kulturnih organizacij, krajevne konzulte in konzulta za slovensko manjšino, sodelovanje z Novo Gorico. Vse to — so poudarili govorniki — izhaja ne samo iz zahtev ustave same in iz pričakovanja po zaščitnem zakonu, ampak tudi iz širših dokumentov, kot so recimo evropske listine o pravicah narodnih manjšin.
S slovenske strani sta nastopila še v imenu SKGZ predsednik Boris Peric in Marko Marinčič, ki sta poudarila podobne misli. Prisotni so bili še nekateri predstavniki drugih slovenskih društev iz naše občine.
Mozartov koncert v Gorici
V soboto, 13. aprila je bil v Katoliškem domu koncert ob Mozartovi dvestoletnici, ki ga je pripravila ZSKP. Nastopil je ansambel Consor-tium musicum iz Ljubljane skupno z vokalnimi solisti. Na sporedu so bile najprej manjše vokalne skladbe, nato pa še Maša v C-duru K. 257. Koncert je zelo lepo uspel ob veliki udeležbi občinstva. Več o tem prihodnjič.
Ob Gallusovem letu
Leto 1991 pomeni za Slovence enega največjih kulturnih dogodkov tega stoletja. V tem letu obeležujemo 400-letnico smrti slovenskega renesančnega skladatelja — svetovnega glasbenika velikana — Jakoba Gallusa Petelina (1550-1591).
Med mnogimi rojaki, ki so se v naši zgodovini podali v tujino, je zagotovo med najznamenitejšimi imeni prav Gallus Carniolus, po naše Petelin s Kranjske. Zato je prav, da vsi Slovenci, tudi tisti širom po svetu, posvetimo spomin našemu umetniku in njegovemu velikemu, enkratnemu delu.
O Jakobu Gallusu vemo pravzaprav zelo malo, saj zapisanih podatkov o nje-
govem rojstvu in mladostnem življenju skoraj ni. Vse, kar vemo o tem, prihaja iz ugibanj in domnev. Zato še danes pri kraju njegovega rojstva, za katerega je največkrat navedena Ribnica, najdemo tudi Idrijo in Šentviško goro na Tolminskem, kjer so pač v tistem času živeli rodovi Petelinov. Njegov vzdevek Carniolus oziroma Kranjski pa nam iz prve roke priča, od kod izhaja.
Rodil se je nekje med 15. aprilom in 31. julijem 1550. Že kot deček se je posvetil glasbi zaradi notranjega nagnjenja in veličine glasbene umetnosti. Z glasbo se je ukvarjal sistematično, morda najprej v stiškem samostanu. Okrog leta 1565 je odšel v Avstrijo v benediktinski samostan Melk in nekaj let kasneje na Dunaj, nato pa je bil zaposlen kot kantor v cerkvi sv. Jana na Brehu, kjer je deloval in tudi izdal večino svojih del. Navezal je stike z vrsto cerkvenih in posvetnih odličnikov, ki so bili pobudniki njegovih skladb in še posebej s pomembnimi glasbeniki.
Gallusovo ustvarjanje obsega maše, motete in posvetne skladbe za zbor. Njegovo osrednje delo je Opus musicum, ki obsega 445 motelov za celo cerkveno leto, 53 posvetnih skladb pa je izdal v zbirki Harinoniae morales. V svoji glasbi je povezoval tradicijo in sodobnost, bil je povezan s preteklostjo in obrnjen v prihodnost. Izoblikoval si je svoj lastni in umetniški prepričljiv izraz, s katerim se ob skladateljih Palestrini in Lassu uvršča v sam vrh svetovne renesančne glasbe.
Del udeležencev občnega zbora v veliki dvorani Katoliškega doma v Gorici
SSk odklanja zadržanje De Michelisa
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je objavilo tiskovno poročilo, ki zelo kritično ocenjuje stališča italijanskega zunanjega ministra De Michelisa glede suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Kot italijanski državljani in pripadniki slovenske manjšine obžalujemo, je rečeno v dokumentu, da zunanji minister tako v okviru italijanske politike kot v sklopu Evropske skupnosti ne kaže razumevanja za zgodovinske težnje in življenjske interese sosednjega slovenskega naroda. Odločitev Slovencev za suverenost in neodvisnost, ki jo je tako jasno potrdil tudi decembrski plebiscit, temelji na splošno priznani pravici do samoodločbe, o kateri govorita naravno in mednarodno pravo, in ni kak regionalni separatizem. Pozivi k ohranjanju sedanje podobe Jugoslavije pomenijo — kljub nasprotnim izjavam — vmešavanje v notranje zadeve, ki jih morajo v Jugoslaviji mirno in enakopravno sami reševati, in objektivno podpiranje centralistov ter zagovornikov starih pogledov.
Minister De Michelis in drugi politiki, ki se bojijo sprememb, češ da prinašajo nove nevarnosti in napetosti, bi morali upoštevati, da je ravno neenakopravno stanje izvor krize, nestabilnosti in nevarnih napetosti v tem delu Evrope, kjer so veliko koristnejši dobri sosedje kot nezadovoljni sostanovalci.
Slovenska skupnost pričakuje, da pristojne italijanske oblasti vzamejo na znanje stališča Republike Slovenije in ji na tej osnovi nudijo dobrososedsko sodelovanje in prijateljstvo.
Zvezni minister na obisku v Mohorjevi
Novi avstrijski zvezni minister za pouk in umetnost, dr. Rudolf Schol-ten, je v spremstvu visokih uradnikov zveznega ministrstva in deželnega šolskega sveta v petek, 12. aprila, obiskal Mohorjevo družbo v Celovcu in se seznanil z njenim delovanjem in tudi problemi. Seznanil se je tudi z delovanjem privatne ljudske šole, ki do zdaj tako od dežele kot od mesta ni dobila nobene finančne podpore. Z načinom poučevanja — en dan slovensko en dan nemško — je bil visoki gost vidno zadovoljen in je obljubil, da se bo zavzel za šolo kot za potrebe Mohorjeve.
Rai - TV
Na visoki diplomatski šoli v bivšem Malem semenišču v Gorici je pretekli teden imel predavanje za vi-sokošolce časnikar Mitja Volčič Tržačan, ki ga večkrat vidimo na oddajah italijanske televizije kot poročevalca iz Moskve ali drugih vzhodnih držav.
»Telechiara«, nova televizijske mreža
Med številnimi televizijskimi mrežami se je zadnje čase pojavila »Telechiara«. Gre za televizijsko postajo, ki je nastala na pobudo 15 škofij Treh Benečij. Sedež ima v Padovi. Za sedaj oddaja dokumen-tarje, poročila iz cerkvenega življenja, razgovore posebno verske in moralne vsebine. Tudi kak primeren film.
Namen te televizijske mreže je nuditi vernim kristjanom potrebno informacijo o dogajanju v Cerkvi, posebno še v škofijah Treh Benečij. In tudi neoporečne filme. Oddaja je šele pri prvih korakih in ni še našla svoje specifične poti.
Koncert velikonočnih pesmi v Štandrežu
Združenje cerkvenih pevskih zborov že nekaj let prireja v štandreški cerkvi koncerte nabožnih pesmi. V ta namen izbira štandreško cerkev, ker je na Goriškem za takšne pobude najbolj primerna. Velika je, akustična in domačini radi dajo svojo pomoč pri organizaciji.
Prejšnja leta se je koncert vršil v maju z vrsto Marijinih pesmi, letos so organizatorji izbrali velikonočne pesmi in koncert postavili na tretjo velikonočno nedeljo, ko smo še v ozračju velikonočnih skrivnosti. Zamisel je bila vsestransko posrečena. To so izpričali nastopajoči zbori, ki so vsi zelo občuteno odpeli svoje pesmi, pa tudi občinstvo, ki je prav dostojno napolnilo veliko štandreško cerkev.
Na koncertu je nastopilo šest zborov iz goriške okolice. Prvi je bil na vrsti cerkveni pevski zbor iz Podgo-re pod vodstvom dirigenta dr. M. Špacapana. Ta zbor je kot prerojen. Številen je ter ima zelo prijetne glasove, posebno ženske. Za nastop si je izbral tri pesmi: Gallusa, Tomca in S. Kubika v priredbi L. Mava. Presenetil nas je s svojo melodiozno-stjo in dovršenim izvajanjem precej zahtevnih pesmi, posebno Gallusove O sacrum convivium ter Tomčeve Glorie iz maše Surrexit Dominus. Morda je bil za tako priložnost program predolg.
Za tem zborom se je zvrstil mladinski zbor iz domače župnije z dirigentko Elviro Chiabai. Tako ta zbor, kot njegovo dirigentko dobro poznamo, saj nastopajo ob raznih priložnostih tudi v Katoliškem domu v Gorici, doma pa pojejo vsako nedeljo pri prvi maši. Zbor je odpel tri pesmi, dve Tomčevi in Harejevo »Velika noč.«
Zbor Rupa-Peč je prav tako star znanec, ki nastopa doma in tudi drugod. Izbral si je znane komponiste L. Bratuža, V. Vodopivca in L. Mava. Temu zboru ob strani se je postavil moški zbor iz Štmavra pod taktirko prof. G. Devetaka. Štmavrski fantje in možje se ne ustrašijo in vedno krepko odpojejo svoj program.
Sledil je domači mešani zbor. Ta zbor se je pomladil v dveh pogledih: vodi ga mlada domačinka Valentina Pavio, ki jo zvesto spremlja na orgle Ticijana Zavadlav. K zboru so pristopili tudi številni mladi. V nedeljo si je zbor privoščil tudi to, da so pesmi spremljali gojenci Glasbenega centra Emil Komel na vijoline in na flavto. Mladi ljudje prinašajo tudi prijetne novosti.
Koncert je zaključil mešani pevski zbor iz Števerjana pod vodstvom Tomaža Tozona. O tem zboru smo že poročali, ko je nastopil na Bledu in odnesel prvo nagrado, pa ko je bil v Rimu ter pel pred sv. očetom. Zato ni potrebno, da o njem še posebej govorimo. Odpel je svoje tri pesmi sigurno in bleščeče.
Ker smo bili v cerkvi, je bil na mestu tudi blagoslov z Najsvetejšim, ki je nudil možnost, da je evharistične pesmi in zadnjo velikonočno Jezus naš je vstal od smrti zapela vsa cerkev. Saj vsi radi pojemo in ne samo zbori.
Hvala organizatorjem in hvala vsem pevcem ter njihovim dirigentom za tako prijetno tudi duhovno doživetje.
(r + r)
Podgora
Mešani pevski zbor Podgora je pel v nedeljo 7. aprila 1991 pri službi božji v goriški psihiatrični bolnišnici. Srečanje z bolniki, ki se tu zdravijo, je pustilo v vseh pevcih izredno humano doživetje in no-
tranjo obogatitev, ki jo lahko doživiš le v tistih trenutkih življenja, ko se zavedaš, da si svojemu bližnjemu, še posebno tistemu, ki te najbolj potrebuje ali tistemu, ki se čuti zapostavljenega v družbi, nudil nekaj lepega. Da si ga, čeprav le za kratek čas, osrečil in mu dokazal, da ni sam, da ima prijatelja, čeprav ga mnogi smatrajo za drugačnega, čeprav se ga družba izogiba, kot ze izogiba vseh tistih, ki so smatrani za drugačne.... Ljudje se pač bojimo trpljenja, fizičnega in duševnega, zato smo večkrat preveč površni v svojem čustvenem življenju in zanemarjamo največje vrline kot so ljubezen, prijateljstvo, pomoč potrebnim, hlastamo po denarju in uspehu. Prav bi bilo, da bi do takih srečanj večkrat prišlo, vsi smo ljudje, rojeni pod istim soncem in vsi imamo pravico do sreče, saj pred Bogom smo vsi enaki, On razlik ne pozna.
Zbor bo nastopil 5. maja v Novem mestu na festivalu cerkvenih pesmi in z zborom Rupa-Peč zastopal Primorsko tostran in onstran meje.
Pevski zbor Podgora
ŽUPNIJA NABREŽINA
V sredo, 24. aprila ob 20.30 bo v župnijski dvorani predavanje-razgovor na temo
DRUŽINA DANES
Predavala bo prof. Vanja Ker-žan iz Ljubljane.
Vabljeni bližnji in daljni.
Srečali se bomo s Slovenskim ministrom za vzgojo in izobraževanje
Ob bližnjem srečanju z ministrom Vencljem se gotovo pojavi vprašanje odnos med vzgojiteljem in učenci, ter osebnost vzgojitelja samega. Ali smo pred navadno službo, ki jo človek sprejme, ker pač mora za življenje nekaj zaslužiti, ali pa gre za poklicanost, v kateri se še posebno odraža delež pri samoustvarjanju posameznikove osebnosti, pri prenašanju življenjskih vrednot? Glede na specifičnost te teme je dr. Peter Vencelj oseba, katera stopa dnevno v stik z njo, se z njo sooča. Znotraj njegove sedanje službe zagovarja prepričanje, da je učitelj najprej človek (vsem učencem skupaj in vsakemu posebej), graditelj dobrih medčloveških odnosov; te pa bo bolje uresničeval, če bo tudi strokovno neoporečen. Njegova želja je vnesti v šolski sistem to razsežnost pravih medčloveških odnosov, katerih danes najbolj manjka. Šola naj pomaga človeško, duhovno in kulturno zoreti pri vraščanju v družbo, pri odkrivanju narodove kulture, ter posredovanju splošnega znanega.
Iz teh misli izstopa Vencljeva osebnost, ki se kaže v njeni odprtosti do sodelovanja z vsemi ljudmi dobre volje, kajti cilji so skupni za ves narod, ne pa stvar posameznikovih želja in prepričanj. Zgrajena je na tem, kar se ne tiče zgolj delavnega okolja, ampak zajame tudi zakon, družino in osebno krščansko izkušnjo, kateri je v vseh teh letih ostajal zvest, jo poglabljal in jo živel ob spoznanju odrešenja, ki ga je Kristus namenil vsem ljudem, ter želji, naj se to odrešenje razlije na vse naše ljudstvo, sedaj in v prihodnje.
Srečanje z dr. Petrom Vencljem bo v ponedeljek, 22. aprila, v Katoliškem domu v Gorici ob 20.00. Vsi smo lepo povabljeni!	|zvjr
Duhovne knjige in ne čokolado
Iz Rusije: »Poslali ste nam čokolade, kave in čaja ter bonbonov. A bolj važno za nas so Duhovne knjige. Duhovna lakota je takšna, da prihajajo na misel besede preroka Amosa: »Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bom poslal v deželo glad... po božji besedi (Am 8, 11).
Ivo Kralj - nagrajenec
Ivo Kralj, ugledni javni in prosvetni delavec ter dolgoletni dirigent zbora »Fantje izpod Grmade«, je letošnji nagrajenec Sklada Dušana Černeta.
Tako je bilo soglasno sklenjeno na seji, ki jo je imel odbor Sklada v Trstu dne
29.	marca 1991, na 16. obletnico smrti Dušana Černeta, po katerem se imenuje Sklad, ki deluje od leta 1975.
G. Ivu Kralju je bila nagrada prisojena kot priznanje za delo, ki ga vse življenje opravlja iz ljubezni do naše narodnostne skupnosti, v znamenju treh vodilnih načel Sklada. Ta načela so slovenstvo, krščanstvo in demokracija — ideali, ki so bili dragi časnikarju, politiku in narodnemu delavcu Dušanu Černetu.
Javna svečana podelitev nagrade bo v nedeljo, 21. aprila ob 18. uri, in sicer na sedežu pevskih zborov pri otroškem vrtcu v Devinu.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRIPTIH
Achille Campanile
VOJNA in KOSILO V NARAVI
Dario Fo
ŠE TAT NE MORE POŠTENO KRASTI
Režija Sergej Verč
Premiera v petek, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Abonma RED A
Ponovitev: v soboto, 20. aprila ob 20.30 - Abonma RED B.
V nedeljo, 21. aprila ob 16.00 - Abonma RED C
V torek, 23. aprila ob 16.00 - Abonma RED H.
V sredo, 24. aprila ob 20.30 - Abonma RED D.
Bazovica
Na veliki četrtek smo Bazovci gledali, kako se je dvigal nov zvon s tal do vrha zvonika. Več mesecev smo se jezili, ker je eden od treh zvonov, srednji in najstarejši (iz leta 1823), počil in je zelo motil zvonjenje. Podjetje Clocchiatti iz Furlanije ga je odpeljalo in ga prelilo v novega. Poleg starega napisa v latinščini iz leta 1823 je podjetje zapisalo tudi Slomškove besede: »Zvonovi zvonite, k molitvi vabite...« Zvon so pripeljali par ur pred začetkom žalostne tišine velikega petka. Veseli smo ga bili, ko smo slišali lep zvok, ki seje skladal z dvema prejšnjima. Pred dviganjem je g. župnik ob prisotnosti dveh botrov, Aleksandra Mužina in Dragice Berce, zvon blagoslovil. Med dviganjem pa je otroški zbor pel Slomškovo pesem: Ko dan se zaznava, danica priplava, se sliši zvonjenje čez hribe in plan. Zvonovi zvonite, k molitvi vabite...
Pred blagoslovom nam je župnik podal malo zgodovine teh naših zvonov. Prvi podatek je v škofijskem dokumentu iz leta 1823, ki potrjuje, da je tedanji tržaški škof Anton Leo-nardis blagoslovil tri zvonove. Ostali so na starem zvoniku do leta 1857, ko so se preselili na novi zvonik. Leta 1916 so Avstrijci vzeli dva zvona, Italija ju je vrnila leta 1921.
V drugi svetovni vojni je zvonik spet osirotel: oblasti so leta 1942 za vojne namene pobrale spet dva zvona. Šele leta 1953 so vsi trije zvonovi spet začeli vabiti ljudi v cerkev.
Veseli smo, da je zvonjenje spet lepo harmonično vsklajeno in lepo vabi, kliče, opominja vse ljudi, ki so okrog zvonika in pod njim.
Vrnitev slovenskih priimkov
Republiški senat je dne 20.4.1990 odobril dekret, s katerim je olajšana pot do vrnitve slovenskih priimkov. Senat je sprejel dekret na predlog senatorja Spetiča, Battella in še dveh drugih senatorjev.
Dekret pravi: Priznava se pravica do vrnitve poitalijančenih priimkov v originalno obliko. Pravico do vrnitve imajo osebe, ki jim je bil priimek poitalijančen, in vsi njih potomci. Potrebna pa je prošnja naslovljena na prefekturo, ki je priimek spremenila, (Trst, Gorica, Videm); prošnji je treba predložiti rojstni list z vsemi opombami ter družinski list. Tisti, ki jim je priimek spremenila prefektura v Puli ali na Reki, vložijo prošnjo na tržaško prefekturo.
Opombe: Ker je mnogim, zlasti starejšim osebam, nerodno pisati prošnje, bi morda prišla v pomoč kaka slovenska organizacija.
Kristusov obraz v tisočerih obrazih
Gornji naslov je bil v središču molitvenega srečanja pri sv. Justu na Belo nedeljo. Isto misel je ponazarjala slika bibličnih prizorov slikarja Jacquesa Chery-ja iz Haitija. V živih barvah jih je v luči krščanskega sporočila primerjal z resničnim stanjem svojega preizkušenega ljudstva.
Sadovi postnih odtrgljajev za brate in sestre v stiski, ki smo jih ta dan v ovojnicah prinesli pred oltar v škofove roke, še od daleč niso odtehtali evangeljskega poročila o prvih kristjanih, ki so svoje imetje polagali k nogam apostolov. Pa vendar jih je g. škof pohvalil in se celo čudil tistemu debelejšemu znesku sredi drugih bolj skromnih. Vsega je bilo do tiste nedelje zbranih 98 milijonov, vključilo pa se bo še nekaj župnij.
Da pa se ne bi te pobude držala kaka čustvenost, poetičnost ali romantika, jim je škof dal globlji, religiozni smisel. Kristusova ljubezen, trajno pričujoča v Cerkvi, je pretakanje življenjske energije in zahteva od nas konkretnih dejanj. Zato nas Cerkev ob raznih prilikah izziva, da se zavedamo svoje poklicanosti darovati, deliti z drugimi.
Molitveni klic »da bi se usposobili za graditelje miru«, zlasti boleča spoznanja do zatiranih in oropanih človeških pravic, vsakovrstnih sužnjev brez imena, za žrtve vojne ter za vse, ki nimajo tako mehko postlano, kakor mi, za vse te namene smo ob premišljevanju božje besede, petju in molitvi v raznih jezikih, tudi v slovenščini, strnili svoje prošnje in jih s škofom vred položili pred božji oltar.
Najbolj prisrčna je bila vrsta otrok iz vrtca v Istrski ulici, sester Sv. Križa. Drug za drugim so prinašali svoje prihranke škofu, na hrbtu pa nosili na kartonu velike poedine črke. Na koncu so jih pred oltarjem sestavili v napis: »Če hočeš biti ljubljen, ljubi«!
Ko bi vsa naša mladina bila deležna take vzgoje v ljubezni do Boga in bližnjega, kot se zrcali v gornjem stavku, bi se morda ne pripetilo, kar se je isti dan pripetilo moji znanki v pasaži podvoza pri železniški postaji v Trstu. Nič hudega sluteč je hotela mimo gruče fantalinov, ki pa so jo nenadoma opljuvali po obrazu in zlatem križu, ki ga je na verižici nosila na prsih.
Bog daj, da bi se po tako začeti »hrabrosti« ne znašli še kdaj med stanovalci ulice Coroneo.
F.V.
Ob praznovanju 25. aprila Svetovni slovenski kongres
Na pobudo pokrajinskih sekcij Vsedržavnega združenja deportirancev — ANED, združenja ANPI in AVL, je pokrajinsko odborništvo za šolstvo sklicalo v prejšnjih dneh sestanek, na katerem so se dogovorili za vzporeditev raznih tradicionalnih slovesnosti ob letošnjem 25. aprilu.
Srečanje je vodil pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan, prisotni so bili še prof. Nigris ter zgodovinar G. Fogar (prvi kot predstavnik Furlanskega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja, drugi pa kot predstavnik istoimenskega Deželnega inštituta), nato S. Poletto (ANPI), M. Merni (AVL), M. Bressan (ANED), V. Marini (ANPPIA), dr. A. Buvoli (direktor Furlanskega inštituta za zgod. odp. gib.), L. Revini Borghes (predsednica Goriškega okraja) in dr. Telesfo-ro (šolsko skrbništvo).
Odbornik dr. Mirko Špacapan je med drugim poudaril, da praznovanje 25. aprila ne sme biti samo sebi namen, ampak predstavlja priložnost za pravilno razčlenjevanje ter vrednotenje zgodovine, zlasti pa za soočenje z mladimi, ki so žal prepogosto izpostavljeni nevarnostim izkrivljenega ali enostranskega prikazovanja polpretekle zgodovine.
Vsi udeleženci so soglašali, da bi bilo primerno obeležiti 25. april na Goriškem na poseben način. V ta namen bo združenje ANED priredilo in postavilo dokumentarno fotografsko razstavo o deporatcijah v Nemčijo od 15. do 28. aprila v Kulturnem domu. Združenje bo tudi poskrbelo za vodstvo in razlago ob obisku dijakov na omenjeni razstavi, kajti namenjena je predvsem mladim.
V okvir letošnjih prireditev ob 25. aprilu sodi še predstavitev dveh knjig o Rižarni.
V grofovi dvorani na goriškem gradu je bil v ponedeljek, 15. aprila deželni občni zbor za Svetovni slovenski kongres, udeležilo se gaje veliko število predstavnikov organizacij in posameznikov iz naše dežele. Občni zbor je med drugim odobril statut in izvolil vodstvo deželne konference za Furlanijo-Julijsko krajino. Za predsednika je bil izvoljen Janez Povše. Določil je tudi šest delegatov za osrednji Svetovni slovenski kongres, ki bo v Ljubljani zadnje dni junija.
Š. Z. 01ympia
vabi člane in prijatelje na
15. občni zbor
ki bo v nedeljo, 21. aprila ob 10. uri v Katoliškem domu v Gorici.
Potujete v Rim?
Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona!
Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona.
Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Statilia 23, Tel. 06 - 7590382, fax: 06 - 7594747.
Dobrodošli!
Lastnik hotela Emona Vinko Levstik
PROGRAM TRADICIONALNEGA PRAZNIKA FRTALJE
Četrtek, 25.4. ob 16.30;
Nastop dramske skupine iz Štan-dreža z veseloigro »Obisk«.
Tekmovanje v cvrtju frtalje. Vodja tekmovanja Igor Malalan. Ples z ansamblom Happy Day.
Nedelja, 28.4. ob 16.30;
Nastop moškega zbora iz Mirna, moškega pevskega zbora »Nediški puobi«.
Nastop folklorne skupine »Tehnik« iz Škofje Loke. Ples z ansamblom Happy Day.
Sreda, 1. maja ob 16.30;
Nastop otroških zborov Rupa-Peč, Štandrež, Štmaver.
Nastop moškega zbora Štmaver, fantovskega zbora Dornberk.
Slavnostni govor dr. D. Paulina. Ples z ansamblom Happy Day
Mednarodno srečanje
V petek 19. aprila se bo pričelo ob 14.30 važno mednarodno srečanje, katerega se bodo udeležili vidni zastopniki deželnih in državnih ustanov bodisi iz Italije kakor iz bližnjih dežel Alpe Jadran. Razprava bo tekla na temo letalstva in na zadevno zakonodajo, ki ne odgovarja več v marsikaterih točkah sodobnim potrebam v letalstvu in v mednarodnih stikih. Prisotni bodo številni letalski klubi zlasti iz Slovenije pa še iz Hrvaške in Koroške. Posvet se bo zaključil v nedeljo s prikazom simulirane intervencije civilne zaščite v izjemnem stanju. Gre za edinstveno pobudo, saj se prvič uresničuje skupen poseg prostovoljnih ekip z obeh strani meje.
Briški praznik na Dobrovem
V petek, 19. aprila 1991 ob 20. uri bo na Dobrovem v Brdih na sporedu Briški praznik, ki ga bosta sooblikovala Briški oktet in PD Podgora.
Na programu je nastop Briškega okteta z daljšim pevskim sporedom, nato bo mešani pevski zbor Podgora zapel tri pesmi. Med odmorom bo na vrsti prikaz Podgore in Gorice v sliki in besedi, v drugem delu pa bo nastopila dramska skupina PD Podgora s spevoigro Naceta Hladnika »Za prazen nič«, ki jo je zrežiral Franko Žerjal.
Praznik se bo odvijal v dvorani Osnovne šole, katere ravnatelj Peter Stres je tudi med organizatorji prireditve.
Umetniška razstava
V soboto, 13. aprila sta se v galeriji Katoliške knjigarne predstavili dve umetnici, Bogomila Doljak, likovna umetnica, ter Lojzka Špacapan, pesnica. Poročilo objavimo prihodnjič.
MLADINSKA OPERA Radovana Gobca TRIJE MUZIKANTI
V katoliškem domu v Gorici 27. aprila 1991.
Za šolsko obvezne otroke.
Prijave preko šolskih ravnateljstev na sedež SSO v Gorici, drevored XX Septembra, tel. ali fax 536455.
Darovi za katoliški tisk 1991 na Goriškem
Prireditev v Kat. domu 1.151.000 Gabrje	131.000
Vrh	174.000
Mavhinje	490.000
Podgora	195.000
Placuta	451.000
Kapucini	70.100
Sv. Ivan	315.000
Sv. Ignacij	257.300
Nabrežina	800.000
Jazbine	40.300
Števerjan	262.700
Jamlje-Dol	145.000
Štandrež	520.000
Rupa-Peč	381.000
Sovodnje	464.000
Stolnica	293.000
Cerkev pri Subidi	200.000
Skupaj	6.340.800
UPOKOJENCI: VAŽNO OBVESTILO
IZBIRA IZPLAČILA POKOJNINE
Obveščamo vse upokojence, ki prejemajo pokojnino na poštnih uradih, da lahko zahtevajo prenos izplačila pokojnine na banko, začenši z naslednjim dvomesečjem april-maj 1991.
KMEČKE OBRTNE POSOJILNICE V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI tudi ob tej priložnosti potrjujejo največje sodelovanje, najboljše pogoje za hranilne vloge in so na razpolago za vsa pojasnila in nasvete.
£
KMEČKE IN OBRTNE POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini
Še vedno smo vam na razpolago
M
OBVESTILA
Cerkveni pevski zbor Rupa-Peč priredi v nedeljo, 21. aprila ob 17. uri v cerkvi na Peči koncert »S pesmijo skozi cerkveno leto«.
V ponedeljek, 22. aprila 1991 bo gori-ški Kulturni dom prizorišče zanimivega in edinstvenega večera posvečenega jazzu. V gosteh bomo namreč imeli svetovno znani Jazz Trio, ki ga sestavljajo američana George Cables in Cameron L. Brown ter italijanski bobnar Giulio Ca-piozzo.
V fojerju Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) je od 15. do 28. aprila 1991 odprta dokumentarna razstava o nacističnih taboriščih. Razstava, ki je italijanskega vsedržavnega značaja, nosi naslov: »Zgodilo se je, / lahko bi se ponovilo, / ne smemo pozabiti!«
Romanje v Lurd z vlakom, ki ga prireja Unitalsi bo od 29. junija do 5. julija. Za slovensko skupino sprejema vpis dr. F. Močnik. Kdor namerava v Lurd, naj se čimprej javi.
Katoliška knjigarna v Gorici obvešča, da je na razpolago knjiga Zgodovina slovenskega orla iz Argentine, avtor France Pernišek.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu prireja v ponedeljek, 22. aprila, večer na temo Podoba našega otroka - prvi rezultati raziskave na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem. Govorili bodo prof. Emidij Susič, dr. Danilo Sedmak in prof. Marjan Kravos. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30.
Potovanje v Rusijo je zagotovljeno, če je dovolj vpisov. Oskrba v hotelih I. kategorije je prav tako zagotovljena kakor vse druge turistične dejavnosti pri ogledu velikih zgodovinskih mest. Potovanje obsega ogled Kijeva, Moskve, Zagorska in Leningrada. Zato prosimo, da pohitite z vpisom.
Slovenska ljudska knjižnica D. Feigel prireja drugo predavanje v čitalnici ljudske knjižnice v ul. Croce, 3 ob 16. uri v petek 19. aprila. Predaval bo Boris Paternu na temo: Nemoč in moč sodobne slovenske poezije.
»Tržaška Duhovska zveza vabi k skupni molitvi in sveti maši za duhovne poklice, ki bo na nedeljo duhovnih poklicev 21. aprila ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu.
Somaševanje bo vodil in pridigal novi dolinski župnik g. Zvone Štrubelj. Peli pa bodo trebenski otroci.
Dobrodošli bodo še posebej mašni strežniki«.
DAROVI
Za novi skavtski sedež: N.N. 500.000. Za Katoliški glas: N.N. 60.000 lir.
Za otroški pevski zbor »Kresnice« pri Sv. Ivanu: Dr. Marko Udovič daruje v spomin svojega očeta dr. Petra ob 41-letnici smrti 500.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Oberti v spomin Vide Slokar 50.000 lir.
Za Zavod svete Družine: Dr. Marko Udovič in gospa Marija v blag spomin pok. sestre Ahacije Kacin 200.000, G. Devetak Avgust iz Vrha 50.000 lir.
Za barvna okna v Bazovski cerkvi: družina Čač iz Drage 90.000, Boža in Silvo Mahnič v spomin Davida Kalc 50.000, Adrijana Jazbar 50.000, Nevja Mondo v spomin moža Bruna 40.000, družina Kalc iz Velikega Repna v spomin Antonje Mahnič 20.000, N.N. 100.000, Dora Ži-vic, v spomin očeta Ivana 200.000, družina Caputto v spomin sina Kristjana
50.000, N.N. 30.000, inž. Boris Grgič
100.000, N.N. 50.000, Dragica Mlač v spomin brata Viktorja 20.000, Marija Truskotova 10.000, ob pogrebu Gian-franca Jazbar 120.000, Medvedovi v spomin Stankota 10.000, N.N. v spomin Marije Bernetič in Edija Grgič 30.000, Marija Kraljeva 10.000, Justinca Križ-mančič 15.000, Marija Tončetova
50.000, Mati Ravalico 100.000, Nadja Žagar v spomin Škofovih 30.000, Ferfol-ja iz Drage 20.000, prof. Ubald Vrabec
100.000, N.N. 50.000, družina Jazbar 300.000 lir.
Za cerkev sv.Ivana: Družina Žgavec
200.000, učenka Birsa v spomin na g. Kretiča 50.000 lir.
Spored od 21. do 27. aprila 1991
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Zgodba o zaspanem velikanu in njegovih sanjah. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 14.10 do 19.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Alberto Mo-ravia: »Prezir«. Bralni roman. 11.50 Slovenska lahka glasba. 12.00 Utrip mesta.
12.40 Primorska poje. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 »Veselo na otroškem valu.« 16.00 Mi in glasba: violončelist Andrej Petrač, pianist Tomaž Petrač. Prvi del koncerta, ki je bil v Radencih 22. septembra lani.
Torek: 8.10 Odprti prostor. 9.30 Jaz, Mikula-letič. 9.45 Orkestralna glasba.
11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 11.40 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 9.30 Za smeh in dobro voljo (ponovitev). 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 11.40 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 12.50 Orkestralna glasba. 13.25 Na goriškem valu. 15.30 Znani ansambli. 16.00 Mi in glasba. Slovenski solisti na laserskih ploščah. 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom.
Četrtek: 8.30 Slovensko denarništvo v Trstu. 10.00 Mladinski oder: »Ne podite proč sanj!« Napisal Janez Povše. 10.30 Koncert iz studia. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 11.50 Slovenska lahka glasba. 12.00 Spoznavajmo Slovenijo. 12.40 Primorska poje. 13.20 Poslušali boste.
14.10 Dvignjena zavesa. 16.00 Mi in glasba. Naša pesem 1990, XI. tekmovanje slovenskih pevskih zborov v Mariboru.
17.10 Četrtkova srečanja: Trst je klical.
Petek: 9.30 Človek v mejnih situacijah. Pripravil Janko Bohak. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 11.45 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 13.20 Poslušali boste. 13.25 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Otroški knjižni sejem«. Piše Lučka Susič. 14.30 Od Milj do Devina. 16.00 Mi in glasba. Mladi evropski izvajalci v palači Labia v Benetkah.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 10.10 Koncert v gledališču Miela v Trstu. 11.50 Alberto Moravia: »Prezir«. 12.10 Rezija in Kanalska dolina.
12.40 Primorska poje. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Glasbeni sprehodi. 16.00 Mi in glasba. Moč tišine. 4. oddaja: Slovenska romantika. 18.00 Dramatika Stanka Majcna: »Majcnov osebnostni portret in odlomki iz dramskih besedil.«
Čestitke
V petek, 19. aprila obhajata Elizabeta in Zdenko Terčič z Bukovja srebrno poroko. Skupaj z Vido, Mojco in Matjažem jima vse župnijsko občestvo v Števerjanu iz srca kliče: Še na mnoga leta!
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societd Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.1.00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA