Drobtinice iz strokovnih listov. Ljudske šole na Japonskem se razvijajo na podtstavi evropskih, imajoč za vzor nemške šole. Japonci so trdoglaven narod, zatoiej je nauk o načelih vzgoje in občevanja z Ijudmi jeden izmed glavnib učnih predmetov. Predpisana je v tem pogledu knjiga za vso japonsko inladež. Pisanje in eitanje je spojeno z velikiini težavaini, ker imajo Japonci pudubno kakor Kitajci zelo veliko znakov, od katerih se za nobeno ceno ne loeijo. V ljudski šoli se seznanja mladež s 3000 znaki, kolikor jih navadno Japonci rabijo Čitank je veliko št.evilo in lahko se iz njih šolski opravnik prostovoljno izvoli, samo da je knjiga sankcijonirana od ministerstva za bogočastje. Običajno so v knjigah dobri jeklorezi in kolorirane podobe. Članki so često posneti iz evropskih čitank, 11. pr. cesar Jožef II. kot zdravnik. V višjib razredih imajo v čitankab vzore japonske poezije, piaktično štilistiko in članke raznih odnošajev domovine se tikajočih. Raeunstvo se poučuje kakor v Evropi. Z zemljepisja se razlaga Japonsko in sosedna zeinlja, Korea in Kitnjska. V* najvišjih razredih pa se seznanja niladež z zemljepisom Evrope in Amerike. Iz prirodopisja se razlaga iz vseh treh kraljestev prirode. Pri risanji iniajo Japnnci svoje originalne vzore. Muzikalični niso; posebno izobražen sapnik je teniu vziok. Pletenje nogavic in kvačkanje se ne poueuje, ker ninia tam praktičnega pomena. Od tujih jezikov se poučuje anglešeina. ker Japonci največ tržijo z Angleži. ,,Ueitelske nocinij". Obisk šol na.Huskein je nepovoljen, ker pri veliki oddaljenosti posameznih krajev dosedaj drugače ni moglo biti. Nič nianj pa ni zanimanje za šole tako slabo, kakor se na zapadu misli. V kazanski guberniji je bilo leta 1891. 1050 narodnih šol, katere je obiskovalo 65 odstotkov dečkov in 15 odstotkov deklic, V kazanskein okraji je bilo 114 šol, dečkov 7(i odstotkov, deklic 41. V dveh občinab je bilo 06 odstotkov deekov, deklic pa 50 odstotkov. Moliamedansko prebivalstvo nij tu všteto. Pa o kazanskih Tataiih je znano, da zelo skrbe za svojp šolstvo. ,,Narodni učitel". Število učiteljskih osob v raznih državah. Po stalističnih podatkib poučuje na Avstrijskem +1.1.0 učiteljev in 14.809 učiteljic, v Italiji 32.908 učiteljev in 46.887 učitetjic, v Franciji 85.586 učiteljev iu ('7.012 učiteljic, na Angleškein 47.836 ueiteljev in 1.3.995 učileljic, v Severni Ameriki 73.335 učiteljev in 154.375 učiteljic. nNarodni učitcl". Koliko plačajo za pouk razne države. Francija izda na leto 107,123.760 niark, Anglija 103,033.800 m., Nemčija 83,70t.340 m., Avstrijsko 39,397.320 iii., Rusko 55,659.810 m , Italija 29,151 180 in. in Španska 13,636.180 m. ,,Narodni nčitqlu. Zakon, po katerein je prepovedano pokončevati aligatorje. koristno to golazen, izdan je bil v Floridi v Aineriki. ,,Narodni učitel". Število žival na naši zemlji. Po najnovejši slatistiki je 450 inilj. koštrunov, 230 niilj. govedine, 100 milj. prešičev in 60 milj. konj. Največje število ovac ima Avstiija, navečje število govedine pa Zdru- žene države v Aineriki. Tain se število govedine šteje nail 50 mil. Največ konj ima Rusko, nami-eč 20 mil. ,,Narodni nčitel." Občinske šole v Franciji. Sedaj je v Franciji 15.623 šolskib poslopij. izmed katerih je 1O.(XX) novo sezidanih. Kako dobro ta razvoj narodnega šolstva vpliva na izobrazbo Ijudstva, je dokaz to, da je letos 90°/n vojaških novineev znalo brati in pisati. ,,Beseda učitelsku". Kako potrebnoje daljše spanje otrokom dokazujejo higijeniki in fizijologi, ker spanje poleg obleke, svetlobe in čistega zraka veliko upliva na zdravje otrok in da posebno bledica, skrofuloza in nervoziteta zmiraj izvirajo s piekratkega spanja. Priporožajo zato, da bi se oziralo na imenitnost spanja s tem, da bi se pouk preložil z 8 na 9. uio zjutraj. ,,Beseda ueitelskd". Kopel za učence v narodnih šolab parižkih. Dr. Dumenisl je predložil pariškemu sanitetnemu svetu projekt za napravo kopeli v vseh paiiških šolah z željo, da bi se vsak otrok dvakrat na inesec kopal. Projekt je bil vsprejet. ,,Beseda učitelskd". Francoščina na rneščanskih šolah praškib. Mestni svšt je na predlog šolskega odbora odredil, da bi se na meščanskih šolah praških poučeval francoski jezik. Po predlogn g. prof. Vacl. Stareho se bode poučeval od 2. razreda počenši v oddelkih obsegajočih najmanj 30 učencev. ,,Beseda učitelskd". Izobrazba žen v Indiji. Kako napreduje izobrazba v ženskem prebivalstvu v Indiji, lahko se posname iz poročila indijskega kristjanskega spolka v Madrasu. Samo v prezidentstvu inadraskem je 752 dekliških šol. Obiskuje jib čez 35.000 domačih učenk, od teb je primeronia 9.000 kiistjanske vere, čez 2000 mohamedank, ostale pa se priznavajo k Buddboveinu veroizpovedanju. ,,Besedti uiitelskd''. ,Posla z Budče* psdagogičnega tednika izilanega pri Otto v Pragi, izšla je 2t. številka z naslednjim obsegom: .Teloveda ve škole. — Jak soudi Komensky o jazycich a literaturach staroklasickych. — Narodni pisne. — Vestnik spolkovy. — Zpravy. — Dopisy. — Feuilleton. — Kritika. -- Literarni oznamovatel. -- Zaslano. .Posel z Budče" izhaja vsak teden v 16 straneb velike osinerke s pi-ilogo, ter je v tej dobi najbolj ceni pedagogiški list splnh, ter stane narouen za pol leta 1 gld. 25 kr., s poštno pošiljatvijo 1 gld. 50 kr., za celo leto 2 gld. 50 kr. s poštno pošiljatvijo samo 3 gld. Zahvilla. Slavno društvo .Narudna šola" je pred kratkeni podpisanemu šolskemu vodstvu za nuznat.nu v?oto poslalo prav obilo raznnvrstnega šulskega blaga za tukajinje uboge učence. V svujem in šolske mladine iaieni se teinu, za šolstvo prekoristnemu ilrušlvu najtopleje zahvaljuje. Šolsku vodstvo v Krupi. Marko Kucica, šol voclitelj.