Štev. 305 TRST, petek 4. novembra 1910 Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA miI «b »edsijak in praznikih ob 5., *b ponedeljkih 9. zjutraj. P«5awi?ne se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih .obakarnah v Trsta in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, ? Ttojoi, Sežani, Nabrežini, Sv. Lueiji, Tolminu, Ajdov-« ni, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.). > Srž KAĆUNAJO NA MILIMETR& v širokosti 1 't loa«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, 4> *.urtnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po • > st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka tadajgca vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najemaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprava „irid-iosti". — Plačuje m izključno la upravi „Edinosti". ,tr.u..t .. , - PizJijivo In vtoŽljivo s Trstu. ===== Glasilo pclitidn«^« društva „Edinost" za Primorsko. V cdmawti j€ moil celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K.; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■ftrvtnlae. na n«k?lj*lso ix Za Barkovlje in Greto ob 10. in pol pred- poludne v „Nar. dom" v Barkovljah. 2) zn 4. uro popoludne v „Konsumno društvo" v Lonjerju. DNEVNI RED: „Ljudsko štetje". Z ozirom na velevažnost teh shodov, vabi podpisani na obilno udeležbo. ODBOR Polit, društva „Edinost". Za bližajoče se ljudsko štetje 31. decembra 1910 prireja podpisano r Politično društvo .EDINOST" tečaj za one društvene zaupnike in prijatelje, kateri bodo hoteli pomagati našemu slovenskemu ljud-»tvu v mestu in okolici z nasvetom in dejansko pomočjo pri izpolnjevanju naznanilnic. Vsi oni, ki so dobre volje pomagati pri delu ■ aj se udeleže danes in jutri zvečer od S. do 9. ure v dvorani .Tržaškega podpornega in bralnega društva". ulica Stadion št. 19 f. nadstropje. Tečaj se bo po potrebi še ponavljal. ODBOR Polit, društva „Edinost". Društvo jugoslovanskih želez, uradnikov in Zveza jugoslo/. železničarjev sklicujeta jutri, 5. novembra 1910 ob 8. zvečer v „Narodnem Domu' v Trstu javen shod ŽELEZNIČARJEV s sledečim dnevnim redom : 1) Draginjske razmere v okrožju tržaškega c. k. železniškega ravnateljstva. 2) Primerni predlogi za personalno komisijo, ki je sklicana za 21. t. m. 3) Slučajnosti. ŽELEZNIČARJI! Resni časi teškega življenja Vas kličejo na branik Vaših zahtev prav vse ! Povzdignimo vsi svoj glas in odločno nastopimo, •i» -i priborimo, kar nam gre primerno našemu 'leln, naši službi. BRZOdfiUNE VESTI. Nadomestna deželnozborska volitev, DUNAJ 3. Na današnji nadomestni de-želnozborski volitvi v Leopoldovem mestu je bilo oddanih 24.977 glasov, od teh je bilo veljavnih 24.388. Izvoljen je bil Fran Schuhmayer (socijalist) z 12.761 glasovi, Hans Preier (kršč. socijalec) je z 11.625 glasovi ostal v manjšini. PODLISTEK. Hrepenenje.*' Ljubavna zgodba. „Proti večeru prideš zopet, kaj ne?" je vpraševala. „Seveda..." „Še prej, prosim! Da ? Ali ne, raje sploh ne hodi proč, danes ostaneva skupaj, je-li?" Prosila je vsikdar tako srčno in tako dolgo, da je navadno privolil. Potem je bila vsa srečna in tako prikupljiva in udana, kakor otrok. Poljubljala je njegovo roko, pritiskala glavo k njegovemu licu in vpraševala : „Ali me imaš rad ?" Toda, če je naslednjega dne prišel zopet, je morala zopet premagovati nekaj v sebi — je-li bila to bojazen, ali neugajanje *) Opozarjamo čitatelje, da je po neljubi pomoti prišlo v včerajšnji list nadaljevanje podlistka, ki bi moralo priti še le za današnjim. T tam smisla naj si čitatelji izvole urediti podlistek. Deželni zbor solnograški. SOLNOGRAD 3. Finančni odsek dež. zbora je predložil zbornici proračun za 1. 1911. Stroški znašajo 3,327.273 K, pokritja je 2,161.974 K. — Primanjkljaj v znesku 1,505.299 K se ima pokriti za 60 odst. deželno doklado in 10 odst. doklado na vino, vinski in sadni mošt. Izplačevanje plač potom poštne hranilnice. BUDIMPEŠTA 3. Honvedsko minister-stvo je odločilo, da se bo v bodoče izplačevalo častniške plače, pokojnine itd. potom poštne hranilnice. Kralj Nikola obišče Rim in Dunaj. DUNAJ 3. „Deutsches Volksblatt" poroča, da napravi črnogorski kralj Nikola prvi svoj poset kakor kralj italijanskemu dvoru v Rimu, od tamkaj se krajj poda na Dunaj, kjer ostane nekoliko dni. Čas poseta še ni določen. „Bohm. Post" pa pravi, da pride novi kralj na Dunaj že 15. t. m. Bolgarsko-grŠko zbliževanje. SOFIJA 3. Listi poročajo, da je minister Malinov posredovanjem grške vlade plačal grškim prebivalcem iz Plovdiva, Burgasa in Anhiala pol milijona frankov kakor odškodnino za škodo pretrpljeno za časa protu-grškega gibanja leta 1906. — Bolgarski časniki, ki se v zadnjem času vedejo zelo prijazno nasproti helenizmu uvidevajo v tem činu vlade dokaz, da se skušate bolgarska in grška vlada približati ena drugi. Srbija. BELIGRAD 3. — Listi poročajo, da v kratkem odstopi ministerski predsednik Pa-šič in da prevzame predsedstvo vdižavnem svetu. Stanje srbskega prestolonaslednika. BELIGRAD 3. Danes zjutraj je bil o stanju srbskega prestolonaslednika objavljen sledeči buletin : Princ je noč prebil dobro. Zjutraj se je potil. Subjektivno stanje je izvrstno. Temperatura 38 4, utripanje 88, dihanje 24. Turško posojilo in Francija. PARIZ 3. Razni listi so beležili govorico, da je francoska vlada zopet začela s turško vlado pogajanja za posojilo in da je odstopila od vseh pogojev, radi katerih je prišlo do pretrganja pogajanj. Glasilo francoskega ministerstva „Journal des debates" piše, da so vse te govorice neutemeljene in tendencijozne. Zrakoplovstvo. NJU-YORK 3. Avijatik Curdy namerava izleteti na nekem biplanu s krova parnika „Cesarica Viktoria Louise" v Nju-York, kakor hitro bo parnik oddaljen 50 milj od pristanišča. Za polet je napravljen na prednjem krovu parnika poseben ploščat prostor. Ob letalni črti bo vozila flotila torpe-dovk, da se prepreči vsako eventuelno nesrečo. Turčija. CARIGRAD 3. Listi poročajo o novih bojih proti Druzom pri Ledši. Druzov je padlo baje okolu 100 mož. CARIGRAD 3. „ Tanin" javlja, da so bile obsojene na smrt tri osebe, ki so bile aretirane radi atentata z bombo na vlak orijentske železnice. Sasonov v avdijenci pri carju. DARMSTADT 3. Car Nikolaj je danes predpoludne vsprejel na gradu Wolfsgarten voditelja ruskega ministerstva za unanje stvari Sansonova. — tega ni vedela zagotovo. Pravzaprav se sploh ni zavedala tega jasno; vedela je samo to, da trpi. Pri vsaki ločitvi, ki jej je bila tako težka, se je bala pred zopetnim svidenjem. „Ostaniva vendar enkrat prav skupaj, čemu to vedno postavljanje?!" je dejala nekoč. „To je odvisno od tebe, Iduna." „V štirinajstih dneh, hočeš?" „Dobro, v Štirinajstih dneh." In od tedaj se je naselilo v njuno razmerje več zdrave naravnosti. Že drugega jutra sta šla iskat stanovanja. — „Meblovane sobe si kar izbij iz glave" je dejala ona smeje, „jaz hočem imeti svoje gnezdeče : prav lepo, prijazno sobico za-se, in služkinjo, ki bo morala kuhati same dobre stvari. In midva bova sedela čisto sama pri mizi in nihče ne bo brskal in vohunil okrog naju in nihče nama ne bo pehal in usiljeval Ustih gnjusnih jedilnih listov. In tebi ne bo treba kvariti svojih rok s kurjenjem. Toda, nekaj ti povem takoj: spalne suknje in copat ne boš smel nositi pri meni; tudi mene ne boš videl nikoli s takimi rečmi, in nikakih papijet, - tega ne rabim; pri meni je vse naravno. Boš videl — te moje lepe dolge lase!" Dunaj 3. Cesar je ob 11. uri predp. j vsprejel trgovinskega ministra dr.a Weiss-' kirehnerja v posebni avdijenci. Pariz 3. Zbornica in senat sta se danes popoludne sestala; z ozirom na mi-nistersko krizo sta se pa odgodila do Četrtka. Lizbona 3. Bivši maroški sultan Abdul Aziz je dospel semkaj iz Sevile. Od tod sei poda po morju v Antverpen In v Bruselj. Genova 3. Nemški prestolonaslednik! Friderik in njegova soproga sta na parni ku i „Prinz Ludvik" odpotovala v vstočno Azijo. vojne, ampak - mir!j (Dopis z ozirom na članek „Naprednim Slovencem v razmiŠljevanje !" v 362. št. „SI. Naroda-). Dne 26. oktobra t. 1. je prinesel „Slovenski Narod" na uvodnem mestu članek, ki nam je zopet pokazal, kam žene človeka strankarska strast, ali bolje rečeno: strankarska zaslepljenost. Članek je spisal neki J. M., ki pa mora biti jako — nagel mož, kajti v svojem strankarskem ognju je zašel daleč, jako daleč... Priznavamo, da pristaš liberalnih idej ne more biti prijatelj klerikalcem, ali tudi liberalizem mora imeti svoje meje in sme sezati le do tam, kjer pamet in ljubezen do naroda kličeta : dovolj ! Pisec omenjenega članka pa se je zaletel tako daleč, da v resnici nismo mogli verjeti lastnim očem, ko smo čitali ideje, ki jih je mož razvijal slovenski javnosti. In zopet smo morali z žalostjo izpoznati, da je pri nas strankarstvo tako razvito, ali bolje rečeno, da je tako zašlo s pota, da dandanes klerikalec in liberalec iste narodnosti ne poznata v svojem sovraštvu nobenih mej, da v svoji zaslepljenosti podajata roko rajše najhujšemu sovražniku le radi tega, ker zastopata vsak drugačne politične nazore. Nič ju ne veže dejstvo, da sta oba ene in iste matere otroka ! In tako doživimo še kedaj, da bodo klerikalci oziroma liberalci raje sklepali mir z našimi narodnimi nasprotniki, Nemci, nego pa s svojimi brati, sinovi slovenske matere ! Pri nas se res uresničuje pregovor: kjer se dva tepeta, tretji vse ima. Samo da ta „tretji" ne bo morda Slovenec-klerikalec, ali pa Slovenec-Iiberalec, ampak naš najljutejši sovražnik — Nemec. Da pa bodo znaii naši čitatelji, kake nazore je razvijal g. J. M., hočemo navesti nekaj najmar-kantnejših toček iz njegovega članka. V začetku omenja znano afero „Cirilmetodarija" in klerikalni napor, da bi družba prišla pod scepter klerikalizma, ali pa da bi se uničila. In družba * je res postala nekako zlato jabolko, ki bi ga kranjski klerikalci radi ugrizli in ki je vsled tega od strani ravnoistih klerikalcev bojkotirana — da-si je nadstran-karska in rekli bi: središče sil, od koder se že leta in leta vspešno branimo proti nenasitnemu žrelu tujerodcev — Nemcev in Italijanov. Res je, da klerikalci, kolikor morejo, iepodkopujejo družbi tla in res je, da jo sedaj vzdržujejo skoro izključno le neklerikalni žepi, oziroma žepi onih pametnih Slovencev, ki vidijo v njej veliko kulturno-obrambeno društvo, ne pa ognjišča politiških strasti. In če jo vzdržujejo ie neklerlkalci, je to znak, da oni znajo ceniti nje vrednost. — Dalje pravi g. Člankar dobesedno : „ Vspričo dejstva (da namreč stegujejo klerikalci roke po družbi, oziroma, da jo hočejo uničiti), moramo se pa naprednjaki, ki vzdržujemo V njej se je vzbujala Eva in to jo je delalo posebno ljubko in milo... Dolgo se ni mogla odločiti za kako stanovanje. Zahtevala je vedno kaj apart-nega. Nekaj groznega so jej bile vse te banalne sobe z omejenim razgledom na dvorišče, in ta okna nasproti, ob katerih stoje gagajoče in s posodo ropotajoče dekle. Konečno je vendar dobila v neki ogelni hiši, česar je iskala: svetle sobe s prehodom iz ene v drugo, enobarvno tapeto in ozkimi pozlačenimi palčkami kakor obrobek na svetlobarvanih durih. „Največjo sobo dobiš ti, Julij; tu bodo imele tvoje knjige pač dovolj prostora, če jih je tudi mnogo, — kaj ne, da?!" „Lepo je od tebe, dete, da misliš najprvo na-me, hvala ti I Toda za sedaj ostanejo knjige še tam, kjer so." Pogledala ga je z velikimi, začudenimi očmi. „Ti obdržiš ono stanovanje tam?" „Da, dete, ne sili več va-me. Kar delam, ne delam brez zrelega prevdarka. Ne zahtevaj nikakih razlogov, kajti svojega sklepa ne spremenim. Pozneje, veliko pozneje me boš razumela tudi v tem.- Privila se je k njemu z obupajočo bojaznijo : družbo, vendar enkrat odkritosrčno vprašati, ali se ogromni kapital, ki ga vsako leto naberemo za šole ob meji, sploh obrestuje tako, da ima naš narod korisi od njega ? Ali mar naposled niso vse žrtve in vsi naši nečloveški napori — Sisifovo delo. Meje naše hočemo naprednjaki braniti pred tujci, a doma že gospodari tujec, groznejši in nevarnejši od Nemca in Laha — klerikalec". — Ko smo prečitali tu navedeni odstavek, nas je — odkrito bodi povedano — oblila rdečica. Takega zaključka ne more napisati slovensko čuteča roka, naj bo že liberalna ali ga klerikalna. Požrešni Nemec in propadli Lah da sta nam ljubša od rodnega brata Slovenca, ki je slučajno drugih nazorov, nego jih izpovedujemo mi ! Izpod-tikali smo se večkrat ob goriške klerikalce, ki se vežejo z laško goriško iredento (in ravno liberalci so to večkrat naglašali) in sedaj nam prihaja g. J. M. in v svoji strankarski strasti svetuje nekaj enakega ! Saj vendar pravi, da je za nas hujši sovražnik Slovenec-klerikalec, nego Nemec ali Lah ! Kam plovemo, kam jadramo? — Dalje krivi g. člankar klerikalce, da je naše ljudstvo po deželi v temi in brez volje do narodne zavesti. Gotovo je gospod J. M. pozabil, da so bili časi, ko so tudi liberalci kolikor toliko obvladovali situvacijo na gospodarskem in političnem polju, vsled česar morda tudi na njih pada nekaj krivde na zanemarjanju ljudskih mas v izobraževalnem in gospodarskem oziru. Torej vsak malo smo krivi, a najbolj Še ravnoisti Nemci, ki se ne zde g. J. M. tako nevarni, tisti Nemci, ki so nas držali skozi stoletja v temi, ko so bili sami na krmilu v veliki avstrijski ladiji in ki bi nas tudi dandanes poslali kar v — Sibirijo, samo če bi mogli ! Ali ne ve morda g. J. M., da so ravno ti „nedolžni" Nemci, ki nam odrekajo vse, kar nam gre po vseh božjih in državnih zakonih ? ! In mi naj bi jim odpirali na stežaj naše meje ?! A idimo dalje ! — Ko je navedel nekaj dokazov zoper klerikalce pravi: y.Kaj nam torej pomaga, če v tem ali onem kraju na meji odbijemo tuji naval, če pa v duševnem oziru ne rejormiramo našega obmejnega brata in če pustimo, da se v osrčje naše slovenske domovine zajeda ostuden črvu. Nadalje omenja tudi češko-nemško spravo in pravi, da bomo šele potem Slovenci čutili nemški furor. Ali bi ne bil na mestu tu poziv, naj se Slovenci bolje in močneje zavarujejo na svojih mejah, da bodo iažje odbijali naval Nemcev ? ! Pravi, da na tej kulturni stopinji slovenski kmet težko vzdrži naval. Tu svetuje izobrazbo ljudstva potom dobrih knjig. To bi bilo dobro. Naj pa ne pozablja, da se ponekod že dlje časa in celo tudi čez našo avstrijsko mejo — med Slovence v bližnje kraljestvo— pošiljajo časopisi in knjige, kar gotovo tudi pripomore k obrambenemu delu. Če bi g. člankar le malce prepotoval našo narodnostno mejo, bi se gotovo prepričal na lastne oči, da je denar, ki ga je izdal narod po družbi sv. Cirila in Metoda za-se tako dobro naložen in da nosi take sadove, da moramo biti vsi družbi le hvaležni in da moramo blagoslavljati trenotek in može. ki so ustanovili družbo ! Zaželel bi gotovo tudi on sam, da bi družba še nadalje delovala v istem smislu kakor doslej in morda še v večjem obsegu. Res lepa je ideja o ljudskih knjižnicah, a vendar bi moral člankar znati, da je družbino stališče tako, da bi si težko naprtila še drugo delo, ki je že deloma opravljajo razna akademična narod- „Julij, ali nimaš toliko denarja, koli- i kor jaz ?" „Pač, dete, ravno toliko, ker je moj oče ; svoje premoženje razdelil na dva jednaka ! dela med me in tvojo materjo, katere ded-: ščina pripada po njeni smrti tebi. Kak morebitni pridodatek od tvojega očeta boš morala — dokler živiš z menoj — seveda zavrniti. Ne išči torej rešitve uganjke — ki pa ti ne ostane uganjka za vedno — v denarnih vzrokih !" V tem je bila zopet ona tuja skrivnost, ki si je ni mogla raztolmačiti... Sedaj, ko je mislila, da si ga je že docela prisvojila, se jej je zazdelo hipoma, kakor da se je pričel zopet odmikati, odtu-jevati. Lotilo se jo je težko, moreče čuvstvo. On pa jo je skušal razvedriti s svojo neobičajno radostjo: naročil jej je, da naj vzame stanovanje, in ker se je bilo med tem že zvečerilo, jo je odvel v eno najbolj finih restavracij, kjer je naročil po večerji šampanjca, ter trčil z njo prvikrat... In tedaj je postala zopet vesela in zgovorna. Šampanjec jej je zašel v glavo, da sama ni vedela, kedaj; šalila se je in smejala, pri tem pa ni opazila, da je Delten komaj pokusil od svoje čaše. (Pride še.) Str«n II »EDINOST« št. 305. V Tratu, dne 4, novembra 1910 no-radikalna društva, akoravno so od rodoljubov še vse premalo podpirana. — Svojo idejo o knjižnicah pa bi bil lahko podal v drugi obliki, ne da bi razvijal take ideje, ki največ širijo brezdno med našimi strankami in ki razburjajo tudi hladnokrvne ljudi. Cas je, da tudi med nami zavlada rodoljubno spoznanje o ureditvi naših mejsebojnih razmer po znanem latinskem reku : In neces-sariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus autem caritas — v potrebnih stvareh bo dimo složni, v dvomljivih vladaj svoboda, 1 vsem pa vstrpljivost ! Upravičeni smo to zahtevati, ko vidimo, kako stremijo Cehi in Nemci za tako medsebojno uredbo, ki so kulturno gotovo bolj razviti in gospodarsko močneji nego smo mi. Miru potrebujemo in ne večnih bojev, v katerih se ruši — vse J Mirjan. Pogajanja med Čehi in Nemci. Kakor smo že poročali pred prazniki, so pogajanja za češko-nemški sporazum radi novih težkoč in vsled nastopa radikalnih elementov na obeh straneh zastala in so nekateri smatrali ta poganja že za razbita. Vendar ta pesimizem ni popolnoma opravičen, ker niso še vsa pogajanja niti pret-gana. Skuša se še vedno rešiti sporne točke potom novih kompromisnih predlogov. Za sedaj leži težišče spora v § 42 deželnega reda, ki govori o razdelitvi deželnega odbora v dva pododbora : enega za Cehe, drugega za Nemce. Nemci se namreč proti-vijo stališču Čehov, da ima deželni odbor kot tak pravico do revizije sklepov, ki sta jih napravila oba pododbora. Tudi zakon o manjšinskih šolah dela mnogo preglavic. Nemci stoje na stališču, naj si češke manjšine same ustanavljajo in, vzdržujejo šole, med tem ko zahtevajo Čehi, da mora občina ustanavljati manjšinske šole. Položaj je sicer zelo resen, vendar se ne more še govoriti o tem, da so se pogajanja definitivno razbila. Vse tozadevne vesti so prezgodnje. Seveda, prevelikim nadam se tudi ne smemo udajati. Definitivni rezultat volitev na Hrvatskem. Evo definitivni rezultat. Od hrvat-sko-srbske koalicije je izvoljenih 35 poslancev in sicer 18 hrvatske ujedinjene stranke, 15 srbske samostalne stranke in 2 izven strank (dr. Nikolič in grof Kulmer). Tomašićevih pristašev 18. (A tudi ti se dele v dve grupi: oseško, katere voditelj Pinterović je slovesno izjavil na javni skupščini, da o pomirjenju z Madjari ne more biti govora dotlej, dokler ne bo odpravljena železniška pragmatika). Franko-furti-mašev je 15. (Ohranili so torej le prejšnje število vzlic fuzijoniranju Frankovcev s klerikalci in vkljub podpori vladnega aparata, kjer je šlo za boj proti koaliciji. Tu je dvojno možno: ali so Frankovci izgubili na terenu med narodom, ali pa jim pomoč klerikalcev ni nič koristila, kar bi pomenjalo polom klerikalizma na Hrvatskem). S t a r-čevičeva stranka (disidenti Fran-kove stranke) je priborila 9 mandatov, enega več, nego je imela poprej. Kmečka stranka je dosegla lep vspeh, priborivši 9 mandatov. (Ta vspeh pa je dosegla z naravnost grdim demagožtvom in s podporo vlade). S r b s k a radikalna stranka je dobila le 1 mandat in to vzlic podpori vlade. Socijalna demokracija je popolnoma pogorela. Končno je bil izvoljen Šupilo kakor divjak. Ban Tomašič more torej v najboljem slučaju računati le na 18 svojih, eventuelno na 9 poslancev kmečke stranke in na 1 srbskega radikalca, kar bi znašalo 28 poslancev. In tudi če gremo Še dalje in prištejemo 15 franko-furtimašev, bi bilo Še-le 43 poslancev; torej še vedno ne večina, ker sabor šteje 88 poslancev. Izključeno je torej, da bi mogel Tomašič ustavno vladati. Preostaja mu torej le dvojno : ali zopeten razpust sabora, ali pa — sporazumljenje s koalicijo. Za katero pot se odloči Tomašič ? O tem bo bržkone odločal — grof Khuen-Hedervary!! Domače vesti. „Piccolo" in čcško-nemški sporazum. Te dni je prinesel „Piccolo" članek, v katerem je konstatiral z velikim veseljem, da so se češko-nemška pogajanja razbila. Ne glede na to, da v sedanjem trenotku še ni nikake gotovosti v tem pogledu, je „Piccolo" tudi povedal, da je le v Interesu Italijanov, ako se ta pogajanja razbijejo. V slučaju češko-nemškega sporazuma bi namreč po „Piccolovem" mnenju Italijani v Avstriji nič več ne šteli, ker bi Nemci popolnoma pozabili nanje. — „Piccolo" je s tem pri poznal, da živijo Italijani od prepirov drugih ter da nočejo, da pride v naši državi do narodnega miru. Mislijo, da bodo lažje zatirali nas ako se bodo Čehi in Nemci še nadalje prepirali med seboj. — „Piccolo" kaj rad očita Slovanom, da so nespravljivi — aruffapopoli, mestatori — sedaj pa je priznal, da so Italijani tisti, ki žive od prepirov. Italijanska stvar mora stati na zelo slabih nogah, ako je odvisna od češko-nemškega sporazuma. Sicer pa je „Piccolovo" veselje morda prezgodnje in ni le vseh dni konec. C. k r. finančnemu ravnateljstva na znanje. Prejeli smo: Te dni je Antonija /Mahnič iz Sežane št. 74 hotela v Koper, vzemši seboj nekaj vina in grozdja, namenjenega tamošnjim sorodnikom. V užitnin-skem uradu na Skali santi je plačala 1 K 5 stot., za kar je dobila tudi potrdilo. Ker pa je Šla stvar transito, šel je v imenu Mahničeve gospod Ivan Macarol (Piazza Giuseppina št. 3) v urad finančne ekspoziture Sanita, da mu tam povrnejo plačano užitnino. Parnik je imel oditi ob 2. uri in pol, a Macarol je došel v zadnje imenovani urad ob 2. uri, predloživši poslujočemu uradniku listek o vplačani už'tnini in proseč, naj mu izplača eno krono. Uradnik pa mu je velel (seveda po laški, da-si je Macarol govoril slovenski): Čakajte! Kazalec na uri se je pomaknil na 1/< na 3. Macarol je zopet prosil uradnika, naj mu izplača, a ta je zopet velel: Čakajte ! Bližala se je pol tretja ura in Mahničeva, ki je zunaj čakala, je prihitela notri, opozorivši Macarola v slovenskem jeziku, da parnik že odhaja!___ Temu je sledilo nekaj nečuvenega ! Mesto da bi se bil uradnik opravičeval, ker je v svoji trmi, ali indolenci, ali pa — v narodnem šovinizmu (ker sta stranki govorili slovenski) provzročil ubogim ljudem zamudo parnika in izgubo popoludneva, ali pa da bi bil vsaj molčal, je začel marveč razgrajati, je listek o plačani užitnini jezno zmečkal in vrgel po tleh ter kričal ven na hodnik: „Vi butto fora se non termine con questo „getto" (s tem je aludiral menda na slovensko govorjenje), češ, čemu toliko hrupa radi ene borne krone! Poživljamo c. k. finančno ravnateljstvo, naj pouči svoje organe na gori rečeni ekspozituri (kjer imajo, mimoglede bodi naglašeno tudi to, po velikem delu posla se slovanskim ljudstvom okolice in Istre), da oni imajo vršiti svojo dolžnost, pa naj ima stranka dobiti 100, ali pa le eno krono, ali pa tudi samo en novčič ... In pouči naj organe, da prva njihova dolžnost je, da gredo ljudstvu na roko in da so uljudni znjim brez ozira na narodnost! Policijski komisar policijskega ravnateljstva v Trstu Reinhard Kurzemann je imenovan višim policijskim komisarjem. Gosp. Hochmiiller, ki je ponesrečil pri trčenju vlakov v Rotenmannu dne 20. sept. t. I., se nahaja sedaj v opazovanju v Gradcu pri zdravniku špecijalistu za živčne bolezni, ker je bolezen postala opasna. Do zdaj sta ga preiskala dva zdravnika v Beljaku (eden na poziv žel. ravnateljstva) eden iz Celovca; zdaj pa ga preiskuje Specijalist za ušesne bolezni v Ciradcu. Vsi so ga našli težko obolelega. Specijalist za živčne bolezni v Gradcu poda svoje poročilo šele v nekoliko dneh. Gosp. Hochmiiller toži, da je včasih kakor bi se imel zmešati. Posebno ko se zbuja, ima po spanju hude bolečine v glavi in ne more jasno misliti. Spi malo in nemirno, bolečine ima v vseh živčnih tokih Kadar vstaja iz postelje, ali dlje časa sedi, postaja ves otrpnen in se udje komaj gibljejo. Posebne bolečine občuti v stopalih. Vidi se, da posledice pretresenja možganov in živcev so težke. Večerni tečaji za ljudsko Štetje. Sinoči se je vršil 1. tečaj pol. društva „ Edinost" za prihodnje ljudsko štetje v prostorih „Trž. izobraževalnega društva" v ulici Stadion 19. Dasi ni bila udeležba posebno številna, in smo pogrešali mnoge mlade na-obražence, kateri bi imeli v prvi vrsti pomagati pri tem važnem činu, je vendar pričalo zanimanje in razpravljanje prisotnih, da se naše ljudstvo že živo zaveda, kolikega pomena bode za nas to ljudsko štetje. Izkazalo se je pri tem praktičnem pouku prav jasno, kako težavna naloga nas čaka, in kako potrebno je, da se vsi pravočasno poučimo, kako bo postopati nam samim in še poučevati marsikogar, da nas ne bodo drugi poučevali in zapisovali po svoje. Tečaj se bo nocoj nadaljeval in ponavljal za novodošle. Veselica in otvoritev ljudske knjižnice v oke d nju. Na veselici, katero priredi akademično fer. društvo „ Balkan« v priliki otvoritve ljudske knjižnice v Škednju, bo sodelovalo tudi vrlo pevsko društvo „Velesila", ki je priznano eno najboljših pevskih društev v okolici. Nastopi z dvema zboroma. Naši akademiki uprizorijo po dolgem času šaljivo opero „Samski klub", delo skladatelja Mirka, ki bo gotovo ugajalo vsem in ki je že doseglo velik vspeh. Vspo-red je vsekakor zanimiv in lep, zato je upati, da bo obisk obilen toliko iz Skednja, kakor tudi iz Trsta in oko!ice. Kdor zna ceniti izobraževalno delo naših akademikov ne sme manjkati! Iz Škednja nam pišejo: V Sancin-Če-motovi dvorani priredila je škedenjska mladina na dan Vseh svetih gledališko predstavo „Zmešnjava na zmešnjavo", ki je prav dobro izpadla. Da-si je ta igra v 5. dejanjih in dokaj težka, jo je naša vrla mladina dobro obvladala. Pred vsemi sta se odlikovala v tej igri gospica Pavla Sancin in g. Šuman. Uosp. Pavla je svojo vlogo (gospa Borovska) ob splošni zadovoljnosti mnogoštevilnega občinstva prav dobro interpretirala. Za v prihodnje želimo od nje le malo več sigurnosti in temperamenta; Gosp. Pavla obeta biti zelo dobra moč našega društva; želimo 'jo Še videti na našem odru. Gosp. Šuman je svojo težko vlogo grajščaka Bo- 1 rovskega tudi »zvrstno rešil, za kar je žel vsestranske pohvale in priznanja. Le tako naprej! Tudi ostali igralci in igralke predvsem pa gg. Godina, Lah, Flego in Dougan (ki ima lep nastop in fine kretnje) so častno rešili svoje vloge. H koncu naj omenjam, j da bi bilo umestneje, da bi se v bodoče ne t izbiralo tako težke in dolge igre v 5 de-I janjih, pač pa krajše in jednostavnejše. Tako j dolga igra je za mlade diletante pretežavna. I To je zelo vesel pojav, da je naša mladina j po lastni inicijativi začela prirejati ljudsko-; izobraževalne igre. Mnogo uspeha tudi v ! bodočnosti vam želi Kolinsky. Koledar DCM. je izšel z zelo bogato j vsebino. Razpošlje se znanim naslovom. I Kdor ga ne dobi, blagovoli ga naročiti v idružbini pisarni (Narodni dom). Cena K 120, I preplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor koledarja ne misli obdržati, naj ga vrne, da se ne zgodi družbi kakor lani, ko so jej koledarji popolnoma pošli, a neplačanih je skoraj še 1/3. Cir.-Met. podružnice naj bi tudi v zimskem času ne prenehale s svojim plemenitim delom. Prirejajo naj sestanke, predavanja, domače veselice i t. d. Posebno veljaj to tistim podružnicam, ki so vsled kakršnekoli zapreke zamudile v poletnem času prirediti jubilejno veselico. — Zimski čas pa je tudi najpripravnejši za pridobivanje novih članov in za Lobčne zbore. Proti Preblavski slatini so nastopili sedaj celo nemški časopisi. — Tako piše „Grazer Tagespost", da je dobil to slatino v zakup Žid Ortner, ki je brezobzirno zvišal cene. Ako celo Nemci niso zadovoljni, tudi za nas ni povoda, kupičiti nemškemu Židu premoženje, posebno, odkar imamo lastno, najcenejšo kislo vodo, Tolsto-vrško slatino, ki je po izjavi zdravni-kov-izvedencev zelo zdravilna pijača. Naroča se pri oskrbništvu Tols tovrške slatine, Guštanj, Koroško. Oskrbništvo pošlje na zahtevo vsakomur cenike, prospekte itd. Del čistega dobička gre v narodne namene, v prvi vrsti za DCM. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca oktobra 1910 sledeči promet: Dohod ki. A) redni dohodki: 1) Prispevki iz nabiralnikov 1169 K v 2) Prispevki podružnic i. s. Kranjsko . 215 K 63 Štajersko . 170 K 27 Koroško . 55 K 26 Primorsko 377 K — Skupaj 818 K 16 3) Razni prispevki 7.000 K 32 Izlasti zanimive so slike: prihod Tržačanov, sprevod po mestu, nastop pevcev in pevk „Ilirije" cd sv. Jakoba, slavnost na trgu, slovesnost v „Zvezdi". Vremenski preobrat. Z Dunaja javljajo od 3. tek. m.: V Alpah se je izvršil vremenski preobrat: temperatura je padla, povsod je zapadel sneg, ponekod je padla toča in so razsajali viharji. Temperatura znaša na Dunaju 4 stopinje. — V Ljubljani je padel prvi sneg v minoli noči. — Tudi pri nas se je temperatura ohladila, v sredo smo imeli še 20 stopinj C. Hudo nevihto so imeli v sredo zvečer v Ljubljani in v okolici. Grmelo in bliskalo in treskalo je kakor poleti. Vsled o-bilnega dežja je reka Ljubljanica silno na-rastla. Koledar in vreme. — Danes: Karol Boromej šk. — Jutri: Caharija. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 13° Cels. —Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. — Temperatura malo spremenjena. Loterijske številke, izžrebane dne 2. novembra : Brno 50 66 67 72 56 Inomost 69 38 7 21 86 skupaj . . . 8.988 K 08 b) izredni dohodki: Prispevki za obrambeni sklad 1309 K 40 skupaj - . . 10^297 K 48 Izdatki. A) redni dohodki: 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . . . 11.176 K 58 B) izredni izdatki: 2) nalož. na glavnico, oz. obrambeni sklad..........3.249 K 40 skupaj . . . 14 425 K 98 torej primanjkljaja......4.128 K 50 Opomba. Pri obrambenem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Sodavičarka obrt koncesijonirana! Prejeli smo: Sodavičarska obrt postane v najkrajšem času koncesijonirana. Želeti bi bilo, da se slovenski izdelovalci v Primorju in na Goriškem združijo v društvo in prično končno zastopati svoje koristi. Odborova seja „Matice Slov." bo danes v petek, ob 5.30 uri zv. v društveni pisarni. Dnevni red: 1) Poročilo predsedništva, 2) Potrditev zapisnika zadnje odborove seje, 3) Poročilo o letošnjih publikacijah, 4) Poročilo iz tehniškega, znanstvenega, zemljepisnega in gospodarskega odseka, 5) Slučajnosti. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. * Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 1 kontorist, ,1 poslovodja, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 0 blagajničarka, 0 kontoristinja, 4 prodajalke, 6 učencev, 1 učenka 0 potnik, 0 korespondent, 0 skladiščnik, 0 potnika. Službe iščejo: 2 knjigovodji, 0 skladiščnik, 3 kontoristi, 1 poslovodja, 3 potniki, 21 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železninske stroke, 11 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 6 kontoristinj, 8 blagajničark, 10 prodajalk, 0 korespondent, 8 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje' za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. „Slavčeva* 251etnica v Škednju. Iz Škednja: Tukajšnji kinematograf „Adria" prikazuje slike s slavnosti povodom 251et-nice pevskega društva „Slavec" v Ljubljani. Tržaška mala kronika. * Umrla vsled opeklin. Triletna Ana Prihac iz koperske okolice se je po vsem telesu polila z vreio kavo in dobila jako nevarne opekline Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnišnico, kjer je revica kljubu naporu zdravnikov umrla. Četrta božja zapoved. Aretiran je bil včeraj delavec Peter Pencich, stanujoč v ul. Molin a vento št. 24, ker je v prepiru z materjo, isto neusmiljeno pretepel in jej zlomil celo eno rebro. Revico so morali odvesti v bolnišnico. Odveden v kriminalno blaznico. Pred nekoliko meseci je neki Martin Brajko star 27 let, doma iz bujske občine, v Žav-ljah pervezno zlorabil nekega človeka in ga ubil. Sodišče ga je oprostilo, ker se je prepričalo, da ni Brajko pri zdravi pameti. Včeraj je bil Brajko po nalogu deželnega odbora istrskega odveden v kriminalno blaznico v Salice pri Vidmu. Tatvine plinovih cevi zopet na dnevnem redu. Fran Loj, vratar hiše št. 5 na trgu pred mestno bolnišnico je naznanil policiji, da so tatovi vkradli plinovo cev [na hodniku prvega nadstropja in ko so postavili drugo, da so vkradli še to. Okraden tramvajec. Iz tramvajske lope na trgu Nicolo Tomaseo je p. n. neznanec vkradel tramvajskemu vslužbencu Rudolfu Fritz deževni površnik. Izpred sodišča. Zločin javnega nasilstva. 20-letni Ivan Miščenič, doma z Volov-skega, je bil tožen, da se je dne 16. avg t. 1. v Lovrani vprl ondotnemu občinskemu redarju Benjaminu Negriču, ko ga je bil ta poslednji proglasil aretovanim radi razgrajanja. Pri tem uporu da je podrl redarja na tla in ga vdaril po licu. Vse to je tvorilo zločin javnega nasilstva, predvidjeli po § 81 in kažnjiv po §82 kaz. zak. Včeraj, na razpravi, je Miščenič deloma priznal svojo krivdo, a trdil je, da je vdaril redarja in ga podrl nehote in brez namena. Negrič, zaslišan kakor priča, je potrdil obtožbo, vsled česar je sodišče obsodilo Miščeniča na dva tedna težke ječe. * * * Težka telesna poškodba. 48-letni Fran Kirn se je bil nekega dne pred približno enim letom spri s krčmarjern Josipom Deklovo, ki ima krčmo nekje blizu Milj. Došlo je bilo do pretepa in v tem pretepu je bil Deklevi prstanec desne roke tako zvit, da ni mogel Dekleva več nego 30 dni prijeti za nobeno delo. Vsled tega je bil Kirn tožen zločina težke telesne poškodbe. Na razpravi, ki se je vršila včeraj, je Kirn trdil, da ni on zvil Deklevi prsta. Dekleva da si je najbrže zvil prst bodi padši, bodi drugače mej pretepom. Bile so zaslišane štiri priče, mej temi tudi Dekleva, in sodišče je na podlagi njih izpovedeb proglasilo Kirna krivim pripisanega mu zločina in ga obsodilo na tri tedne težke ječe. * * * Zločin javnega nasilstva s prikuho in s polivko. 20-letni Matej Pleteršek je imel odse-deti 14 dni zapora. Ker se pa ni zmenil, da bi se sam prijavil v zapore, sta bila dne 17. avgusta t. I. poslana k njemu redarja Zidanek in Černe, z naročilom, naj ga odve-deta v zapore. Ko sta prišla k njemu, se jima je pa Pleteršek vprl in ju vdaril parkrat s pestmi: odtod zločin javnega nasilstva. Poleg tega jima je pa zagrozil z besedami: „Jaz še koga vbijem" ! S tem je zakrivil zločin nevarnega groženja, ki naj bi služil glavnemu zločinu kakor prikuha. Da pa poskrbi še za polivko, je Pleteršek oba redarja še ozmerjal z neko tržaško psovko in tako zagrešil pre- V Trstu, 4 novembra 1910. dtra;i III stopek razžaljenje časti proti službo vršečim javnim funkcijonarjem. Za vse to je moral odgovarjati včeraj. Priznal je zločin javnega nasilstva, a tajil nevarno groženje in razžaljenje časti. — Priči Zidanek in Črne sta potrdila javno nasilstvo in razžaljenje časti, a rekla sta, da je možno, da sta glede nevarnega groženja napačno slišala. Vsled tega je sodišče obsodilo Pie-terška le radi zločina javnega nasilstva po § 81 in radi prestopka razžaljenja časti po § 312 kaz. zak., na Šest tednov težke ječe. * * * C. kr. redarji, ogoljufani po svojem bivšem kolegu. 40-letni Matej Marocco, doma nekje iz Furlanije, je bil nekoč v Trstu c. kr. redar. Pred tremi leti je pa zapustil službo in stopil v pokoj. Ker se pa iz pokojnine same ni mogel preživljati, si je poiskal službe. Našel jo je pri „Niederosterreichische Le-ben- und Unfalls-Versicherungs Gesellschaft", kakor zastopnik za Trst in okolico. Kakor tak se je obrnil na svoje bivše kolege, c. kr. redarje, in je marsikaterega prepričal, naj se zavaruje za slučaj bolezni oziroma proti nezgodam. — Ker je bil obenem pooblaščen, da inkasira prvi mesečni obrok zavarovalne premije pri vsakem zavarovancu, je pri onih, ki so se zavarovali potom njega, inkasiral razne svote, a denarja ni poslal na Dunaj, temveč ga je zapravil sam. Vsled tega je moral včeraj odgovarjati radi zločina goljufije. Oškodovancev je več — kakih 12 najmanje — in so vsi sami redarji, a izgo-Ijufana svota znaša skupno kron 388. — Toženec se je včeraj priznal krivim in popolnoma skesanim. — Revež je bolan na tuberkulozi in ni mogel niti stati po koncu. Kakor priče so bili zaslišani oškodovanci Alojzij Masten, Ivan Skok in Andrej Husaj, ki so se vsi odpovedali zahtevi po odškodnini in izjavili, da tožencu odpuščajo. Izjave ostalih oškodovancev so bile prečitane. Na podlagi rezultatov razprave je sodišče proglasilo toženca krivim zločina goljufije in ga obsodilo na šest tednov težke ječe. Naše gledališče. V nedeljo^ popoludne ob 4. uri velika burka „SLADKOSTI RODBINSKEGA ŽIVLJENJA". Zvečer ob 8. uri „REVIZOR". Torej spet dve lepi predstavi, ki gotovo zadovoljite vsakega. Tržaška gietiališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes odmor. V soboto premijera Smaregliove opere: „Nozze istriane" (Istrska svatba). EDEN. Varijetetna predstava. Društvene vesti. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" vabi na plesni večer ki bo jutri v soboto. Začetek ob 8.30 uri zvečer. Z ozi-rom na to, da je društvo imelo občutno materijalno škodo radi prepovedane dirke za primorsko prvenstvo, pričakuje obile udeležbe. Akad.-tehn. društvo „Triglav" v Gradcu bo imelo svoj redni občni zbor jutri v soboto ob 8. uri zvečer v prostorih „Zum Griinen Anger" Leonhardstrasse 3. — Slovanski gostje dobrodošli! Slov. akad. društvo „Balkan" vabi vse svoje člane na zelo važen sestanek, ki se vrši danes v petek ob 7. uri zvečer v Slovanski Čitalnici. Odbor. „Ilirija" vabi vse p. n. pevce in pevke k skupni pevski vaji, ki se bo vršila danes v petek ob 8. uri zvečer. Ker je do prihodnjega nastopa le malo časa, naj pevci zahajajo redno k vajam. Podporno društvo za slovenske viso-košolce na Dunaju bo imelo svoj občni zbor v soboto dne 19. nov. t. 1. ob 6.30 uri zv. v pisarni g. dvor. in sod. odvetnika dr. St. Lapajneta, I. Braunerstr. 10 z naslednjim dnevnim redom: 1) Poročilo odborovo (taj-nikovo in blagajnikovo), 2) Poročilo preglednikov, 3) Volitve, 4) Slučajnosti. Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se bo vršil uro kasneje ob vsakem številu navzočih udov (§ 22 dr. p). Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Cercle franco-illyrien de Trieste" s sedežem v Trstu.__ DAROVL — Za podružnico sv. C. in M. v Ro-janu nabral je mali Frane v veseli družbi na osmici pri Košuti K 1.62. — Za barkovljansko CM podružnico nabrali Adrijaši in AdrijaŠice v gostilni pri „Jurju" K 5. V isti namen nabrali tudi Adrijaši v pozni uri K 3 33. — Denar v barkovljanski hranilnici. — Za stavbo slov. šole pri Sv. Jakobu je plačala I. skupina uradnikov za mesec nov. K 40-84. — Škedenjski podr. dr. sv. C. in M. je daroval g. Hrabroslav Fon, c. k. fin. viši stražnik 3 K. Živel ! Zahvala. Vesti iz €šorišk$» Iz šolske službe. Pravi učitelj na drž. gimnaziji v Roveretu Josip Motz je je dobil mesto na državni gimnaziji v Gorici. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila društva: „Narodno godbeno in strelsko društvo" s sedežem v Loki (pol. okr. Gorica). S Krasa. Zasebna zavarovalnica goveje živine v Komnu se je združila z deželno zavarovalnico goveje živine, kar je tudi prav. Stroške nosi dežela. Predsednikom je bil izvoljen g. Josip Švara. Zavarovalnici želimo obilo sreče! 3ik> Za vse aorko sočutje, koje se nam je izkazalo povodom .'bolezni in smrti naše ljubljene in nepozabne soproge, matere, tašče in stare matere, gospe 9 © rojene Kalischnig kakor tudi za prekrasne cvetlične darove in za časteče spremstvo drage ranjke k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem svojo prisrčno in najtoplejšo zahvalo. Vesti in Istro, JAVNI SHOO na »J« Ijskem hribu« naznanjen za prihodnjo nedeljo, preložen je iz tehtnih vzrokov na poznejši čas. Preložitev c. kr. smodnišnice in Monte Pantaleone v občino Boljunc. Iz tega okraja pišejo nam: z velikim zadoščenjem pozdravili smo glas iz Dunaja, da se je po tolikem trudu in požrtvovalnem delovanju v parlamentu in pri dveh ministerstvih ko-nečno posrečilo našemu državnemu poslancu odstraniti pretečo nam nevarnost t. j. preprečiti preložitev voj. smodnišnice s tržaškega teritorija na Monte Pantaleone, na isterski teritorij, namreč na zemljišče kata-stralne občine Boljunc. Kakor smo izvedeli z Dunaja, priobčil je v delegacijski seji vojnega odseka minister vojske našemu poslancu Mandiču, da je vojaška uprava po tolikem nasprotovanju od strani Boljunča-nov in po tolikem prizadevanju njih poslanca, konečno pustila pasti vprašanje predložitve rečene smodnišnice. Radi tega presrčna hvala vsem, ki so nam pripomogli do tega vspeha ! Gradnja hrv. šole v Buzetu in „Pic-colova" brezobraznost. Iz Buzeta dne 29. oktobra: „Piccolu della Sera" od dne 28. t. m. so javljali iz Buzeta, da so delavci pri gradnji hrvatske šole v bližini „Narodnega doma" dne 27. t. m. zapustili delo in — začeli štrajkati. Do tu bi bilo v redu. Ali prispodoba med tem štrajkom, oziroma delavci in med 50.000 K, ki so jih Italijani v zadnjem zasedanju dež. zbora prav po furtimaški hoteli naprtiti istrskemu ljudstvu za kopersko italijansko razstavo — ta prispodoba je naravnost bedasta. Taka neumnost more priti res le iz prazne glave kakega buzetskega kaporiona v poznani kancelariji laži in klevet. Dopisnik pravi, da se je delavcem znižalo plačilo za 50 stot. Tudi to je brezobrazna laž! Najbrezobrazneje pa je, da se ravno „Piccolo" zavzemlje se- ■v Žalujoči ostali. it JL Ivan Miheučic & Co. h! __ MEHANIČNA DELAL.NICA-----^ Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTAN INDU. STRIJALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA m VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO ______ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO....... PRORAČUNI IN NAČRTI. TELEFON ŠTEV. 22 53- m SOLSDNO: m : ELEGANTNO B&- PO ZMERNIH CENAH ~«Sm ^ AFAELE ITALiAf TRST - Vi A MA'.CANTON - TRST 1 mmmmmmmmm Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno : in : sladsčičarno Trst, ul. Sotte Fontane 834 (vogal Donadoni) Prodaja celi dau avež kruh vsalce vrate in olašMce ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepečsnci (Biscottini). JOSIP VATOVEC. : Postrežba : tudi rr; f- nii od 4 od sto. _ 1883 Hifob trgovske šole išče gtanov8nje in brnro v UlJaK boljši družini, kjer bi tudi cb enem dajal instrukcije. — C. Katnik. Nabrežin*._ Uinfzrcl/n 'D gr8Poda društvo v Koanu VtllcU oKU razpisuje s tem službo društvenega krčm&jja. Prošnje do 20. novembra 1910. — Nastop službe J. decemb a 1910. Vsi pogoji ca razpolago pri načelatvu društva. — NaČelstvo. 1S35 Radi odpotovanja ,e S Trat, ulica Navali št. 48, I., vrata 13__1M2 Mnnirniarti orožnik i§će i-rim em e službe. Na-VpUr UjClBl slov pove Ini-eratni oddelek Edi- Učiteljico Eiinosti. nemščine Fe išče ta v#*ki pop I-dFn. Kje ? pove Tnseratni oddelek 1830 Pl*nHoiYl ''koro avtomat, dob^r za vsako TI Uuđlll g.^tilno. Cena 8CO kron. Ulica Pon-?iana 690, II. de*no. 1828 Ictr^iffl novo ^rnD na drobno po loLIdKU 64 vinarjev lit?r, zelo sh'dko 80 vin, novo Žganje po 120 liter. - Prodaja pore5ka klet na Opčinah.___1773 ' Izobražena gospodična a precej tisočaki, neomadeževane preteklosti, tukaj nepoznana, želi V"m potom se/.naniti se z izobraženim gospodom primerne starosti, jasne preteklosti in stalne službe. Le resne ponudbe pod imenom rZna-čaj- poštno ležeĆ9, Trst, glavna pošta. 1801 Poskusite FI- Coln+in" ki Je naJ~ GOVO KAVO ffOdlUHIl finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooc UMETNI ZOBJE Plombiranje soiov zdiranje ^obciv orez vsake Stara grška žganjarna .". v Trata, Via Cavaaa 6. Tu ge dobi bogata izbira iikvorjev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in^briski tropino-Tec in rum. Cene nizke. Izbeia grenčic. Flažčice in zspečenci. Grška mastici iz Šija. — Se pr poroča j Andrej Antonopula. ! V. Tuscher i koncesij, zoki lehnft DrJ.Čermak : zoboz6:a?iiik : - TRST - ulio - de-ižs. 'Jasorma St. 13, II. n Pekarna in sladčičarna . ivsan Pprtnt.CllCTP Tr8t' via Cavana št. 17 (na-I CI lu*. OUyii sproti sodišču). Zalagatelj društva „Sccieta Cooper&tlva fra Impiegatl prlvat" v Trstu. — Večkrat na dan svež kruh. Najfin. sladščice. Ft&ilfa n& dom. Prejema naroČila za vsako pecivo. Velika 2aloga moke M ajdi če ve in drugih prvih mlinov po nizki ceni. Pristni, dober brinjevec Lo^ru Šibeniku v Šiški pri Ljubljani. se vdobi ::::: pri 1B81 7'liflinnil#a posestva išče takoj družina bi-{.CUMJUIIIKCI ^oča na Škorklji. Eventuelne ponurbe spreema odvetnik dr. Fran Brnčič, Via Nuova štev. 13. 1726 Jouip Bemnlič TRST, ulica deli'Istituto št. 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in 8LADČ1ČAR NO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in razno^r^tne sladu:ce. Moka iz I mlinov ter maslo Likeri, vino in pivo v etekl. Postrežba tudi na (lom. ,,PR! STARI BRESKVI" v ulici BeSvedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino. Mlekarna Laak, plooolo 1. Podpisana naznanja slav. občinstvu, da je preuzela na svoje ime robroznanu mlekarnu Laak. Prodaje se svaki dan sveže mieko iz grepodareke uprave LAAK. liazna maslaca, nj-jboli&i kruh iz Graca, zdravstveni kruh in vsakovrstne sladčice svaki dan sveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina I. vrste. Specialitet kiselo mleko, bolgarsko Joukurt in Keflr. Priporoča se Joseflna Salomon, mt • H očete se prepričati t obiščite velika skJad?§ča p uđ SalariE i «1. ^»rAs - Alla *ttA di Lo Veli> isbfj? iagotcvljenfh nb?^^ na mc'ke t^ ''»^ke koiVbnji sa otrobe. Površniki, moSne jop ~ kakor tudi t: zn«b jalstotov. Oblfke ca dom in delo- Detavake D>»'fci <=- TjrrJsjd NfiTiremočijivi pla5Č» (pr stni BsE^if§ki) apocl}s!it©ta : hlaffo ta- in irosempkih IzgotovJjajo ae obleke po nsert po najnovejši "jodi. točno, «oi»dno i?, elegantno po nicir.b cenah Ponte della Fabra 2 (vo-^al Torrecte) noBti. Ljudska kavarna majhna i ajen.nina ie n» prodaj. Redka prij-.ka. Naslov Inseratni oddelek Edinosti. S/uricr* dobrega lovskega psa istreke pasme. Po-nudue na: Iv« n Vidmar, Crnivrh pri Idriji. _ 1 ■ 95 Sadnega drevja jablan, hrušk, čiešeni, breskev, dobrih vrpt Bilf 30.000 zavarovano najbolje Mtr tikole in Ri] arije cdda p j egodni ceni „Vinar ?ko padjarsko društvo" v Rihenbfrku. 1743 Odda na trgu Baniera 11 v najem pr< stoK ki je jako primeren za kako malo prodajalno ali obrt. Povprašati v Mlekarni H Hišica, ulica delle Poste S t. 16._201 da Eem cdprl gostilno v ulici -- —-- Naznanjam Sran Murco 21. Točim vsako vrBtna vina in budjev &ko pivo. 3Irzla in gorka jedila vedno na razpolago. Za cenjeti obisk Ee priporoča Viktor Košič. 1667 Izredna prilika! Btro ev Singer, moder nih, služnih tudi za pletenje K 100. Tri za domačo rabo K 62. JfmBtvo 3 leta. — 8.ta Cattrina 9, dvorišče zaloga 1. _1751 Odvetniška pisarna Dra Bprejme pisariiškpga vajpnea. Dra. Wolffa in Tomašiča 1829 ( Prva in edina pissrna v vojaški c*3 " ^ /Daja nasvete in informacije o vsem! /kar se tiče novačenja in voj. službe A <0 /Izdeluje in odp< šilja vsako vrsto pio-) ^ r^j^enj vojaSk. značaja — opro Učenje od\ /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ o/*tovolj?tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih) fe /ugodnosti glede prezenčne sinžbe vspre-) ^ fjetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je\ zastopati stranke pred oblasinijami. — Po l rsreduje v najtežavnejih alučajih — Reševanj--^hitro in točno — Uradne ure : Ob d< lavni-) Jkih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoi-' rOb nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud« nrr 7 Sežan | ima svojo ncou proda -jslnlco ar | y TRSTU, ulic s Vi:-cen. Beillni 13 ^ nasproti cerkve sv. Autona noveca. Vsakov. verižic ^ po tov cmictft. ^ __________—. rsanrar rtu lUHUflUIBi I'—"—"— nnnrnn _ liSfflKfH! Prva in edina pisarna v vo- i«naiwgi jaški stvari, koncesijonira- ISuSI^I na od c. kri namestništva lu"ii"lim kinematograf ,,^5ria" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: I. mesto 3a m., otroci in volani 20 vin. II. mesta 23 m, otroci h ?o)al[i 10 ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenao TRS"?'. Carlo Goldoisijev trg stav. 11 M ml levsrne \mj ntttolEs „PMi" '»a *l«Jtfci«3ia v-' ' pr«!a;a gra- »-.tca CA r-^ravljanj« i?T. atrf>:«rr l-aloa. ncotokolea itd Vaiika prlpadkov pi3 tovs'* c^nah. TELEFON 4t&v. ■T: ČREVLJARNICA RAIM0ND0 ZANINi ' Trst Via Tigor 1 A, Trst, izdeluje tečno čevlje vnake^ra Stila zamolbe, ž* usk«- in otroka km* rik. Ud. - Izvršuje p; prava Cene zmerno. Foctrežfca točna. Paiiifieio Triestiuo Ctuoriteu filijalke na Opčinah ob sežanski cest. Orlfflnaliia ra/slava ERL1CH HflTTA Trst, Bar. vecehia 4 kaže občinstvu rapidno zdravljenje veneričnih in sifilitičnih bolezni z novim sredstvom : ERLICH - HATTA J5S* «06 v različnih stadijah. — Vstopnina 40 stotink Odprto od 9. zjutraj do 9. zvečer. Ob peikth samo za dsme. - Novo pogrebno podjetje - CORSO ŠT. 49 PODRUŽNICA CORSO ŠT. 49 pr Na Opčinah! ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsaike stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic, peri porcelana itd. Vsake velikosti in raznih vrst svetilnic itd. itd. tac ugodne. - Priporoča se si občinstva posebni) za prik. pravnike vernih dni Pozorna naslov wtr JOSIP BERZEK, OpCine št. 170. Pristni' dolenjski Cviček edino v ČEŠKI GOSTILNI .h v ulici Beloedere .s