zasvojenost Digitalna Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 5 O zasvojenosti danes veliko govorimo, saj je pereč problem skoraj vsake družbe – posebej še naše. Slovencev je samo dva milijona in vemo, da je z alkoholom zasvojenih kar 200 000. Ob tem je treba upoštevati tudi vse posledice, ki jih alkohol pušča na otrocih in partnerjih ter tudi drugih, ki so povezani v alkoholni krog ožje in širše družine. Zasvojenost je bolezen Kaj je zasvojenost Umberto Galimberti v knjigi Grozljivi gost: nihilizem in mladi (2009) govori o tem, da mladi doživljajo svojo prihodnost kot grožnjo in ne kot priložnost. V današnji družbi so se najvišje vrednote razvredno- tile; umanjka odgovor 'čemu'. Ljudje, zlasti mladi, ne najdejo več smisla svojega bivanja (Frankl, 1987). Vse bivanje postane prazno, upanje postane prazno, nemotiviranost je vse večja in življenjska moč se sesuva. Če prihodnosti kot obljube ni, kot razmišlja Galimberti, se želja ustavi v sedanjosti. Če je bodočnost brez perspektive, je bolje, da se imamo dobro in uživamo danes. To po- meni, da mlad človek ne zmore preiti po naravni poti iz 'narcističnega libida' v zrel, bolečine in slabo počutje, na drugi strani pa npr. heroin nudi tudi neizmeren užitek. Mladi in odrasli zasvojenci nočejo občutiti več, temveč manj in nočejo več intenzivno sodelovati v življenju. V resnici se iz življe- nja, odgovornosti, nalog, ki bi jih morali opraviti, preprosto odklapljajo. O zasvojenosti, zlasti alkoholni, je pri nas najbolj podrobno pisal pokojni psihiater dr. Janez Rugelj (2000). Ločimo zasvojenost s kemičnimi snovmi (alkohol, heroin, koka- in in druge 'sintetične' droge, npr. ekstazi) in zasvojenost brez kemičnih mamil. To problematiko je zelo dobro opisala dr. Sa- nja Rozman v knjigi Peklenska gugalnica (1998). Pri zasvojenosti s kemičnimi snov- mi pride dokaj hitro lahko tudi do telesne zasvojenosti, pri nekemičnih pa samo do psihične. T o ne pomeni, da je premagovanje psihične zasvojenosti lažje kot premagova- nje zasvojenosti s kemičnimi snovmi (ko gre navadno tudi za telesno zasvojenost). Zasvojenost pomeni, po Rozmanovi, kom- pleksno vedenje zasvojenega človeka, rav- nanje, za katerega on sam prav dobro ve, da je škodljivo, pa ga klub temu ponavlja in ga ne more opustiti. Če bi ga, bi doživel ab- stinenčno krizo. Za zasvojenost je značilno to, da je zasvojeni že neštetokrat poskusil opustiti škodljivo vedenje, vendar je vedno znova popustil pod notranjim psihičnim ali telesnim pritiskom in se znova omamil. Za- svojenost je kronična bolezen in potrebnih je več let, da se razvijejo vsi njeni značilni znaki. Na nastanek, trajanje in razvoj vpli- vajo številni dejavniki. Zasvojenost je bolezen. Kemična mami- la povzročajo tudi telesno odvisnost, kar pomeni, da se na poseben način vključu- jejo v telesno presnovo in postanejo nujno potrebna. Če zasvojenec zaradi različnih razlogov ne dobi svoje doze droge, doživi odtegnitveno krizo oziroma abstinečno re- akcijo. To je zelo mučno telesno in psihično odzivanje, ki traja od nekaj dni do več te- dnov. Ko odtegnitvena kriza izzveni, zasvo- jenec še ni ozdravljen. Vsi ljudje niso enako dovzetni za nastanek zasvojenosti, čeprav imamo v svojem živ- čevju vsi vgrajen sistem za omamljanje, ki v določenih okoliščinah sproži izločanje morfiju podobnih snovi – endorfinov. Te snovi otopijo telesno in psihično bolečino in človeka omamijo. Vsaka snov in vsak po- stopek, ki zmanjšata bolečino, lahko posta- neta podlaga za zasvojenost. Približno 10 % populacije bo v vsaki družbi iskalo uteho v omamljanju in postalo za- svojenih. Mnogi v mladih letih z drogami eksperimentirajo, pa zato še ne postanejo zasvojeni. Značilnosti Temeljne značilnosti zasvojenosti so: • škodljivo vedenje, omamljanje, • ponavljanje in povečevanje odmerka, • zasvojeni doživljajo ekstremne vzpone in padce razpoloženja, • kompulzivnost, • abstinenčna reakcija. Zasvojenci lahko postanejo predvsem ljudje z določenimi osebnostnimi značilnostmi in tisti, ki so živeli v neugodnih razmerah. Kot sem že omenil, se je možno omamljati tudi brez kemičnih drog. Rozmanova pravi (1998), da nas omamijo lahko tudi prene- Andrej Perko, dr. psih. znanosti, specialist klin. psih. svetovanja, vodi zavod Mitikas. Je avtor in soavtor več knjig ter pisec strokovnih člankov v različnih revijah in časopisju. Vsaka snov in vsak postopek, ki zmanjšata bolečino, lahko postaneta podlaga za zasvojenost. objektivni libido. Človek tako živi samo po načelu ugodja, posledica tega pa je oslabitev čustvenih in družbenih vezi. Če prihodno- sti kot obljube ni, potem starši in učitelji ostanejo brez avtoritete in mladim ne mo- rejo pokazati poti v življenje. Negotovi starši, ravnodušnost šole, ki danes izobražuje in ne vzgaja (o 'vzgoji srca' ne go- vorimo več), opuščanje tradicije in vsesplo- šna erozija vrednot – vse to vodi v čustveno nepismenost, puščavo. Takšno stanje je ide- alno za to, da se mlad človek od te realnosti enostavno 'odklopi', anestezira z omamo. Vsako mamilo deluje kot anestetik za vse Digitalna 6 Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 čustvovanja, čustveni in socialni izolaciji, neobčutljivosti, depresivnosti itd. Reševanje Zasvojenosti človek ne more rešiti z voljo. Vsak človek, ki živi rizično, zlorablja neko drogo ali kaj drugega (gledanje televizije, nekritična uporaba interneta, računalni- ških igric …) in pri katerem se ta zloraba sprevrže v zasvojenost, potrebuje zdravlje- nje. Redki posamezniki resda sami preki- nejo neko zasvojenost, vendar navadno ne spremene načina življenja, in ker ne odpra- vijo globljih vzrokov, ki so vzrokovali njiho- vo zasvojenost, so še naprej nezadovoljni in nepotešeni. kateri postopki, rituali, psihični manevri ali pa snovi, ki same po sebi nimajo farmako- loškega učinka na zavest. T ako lahko 'droga' postane npr. basanje s hrano ali zlorabljanje shujševalnih diet, razna spolna vedenja (od sanjarjenja do spolnega nasilja), sanjarjenje ob osladnih televizijskih nadaljevankah in plehki literaturi, igre na srečo za denar, igre na igralnih avtomatih, ruletah itd., obsede- nost s tveganjem (hitra vožnja), obsedenost z verskimi in magičnimi rituali, obsedenost z različnimi tipi škodljivih odnosov z lju- dmi, obsedenost s telovadbo in tekom. Zadnja leta pa se pojavlja, zlasti pri mla- dih, zasvojenost z digitalno tehnologijo, ki postaja vse večji problem in vpliva tudi na telesno zdravje (debelost, 'zaležanost' …). Manfred Spitzer je o tej problematiki napi- sal zanimivo knjigo z naslovom Digitalna demenca (2016). Temeljna značilnost vsake zasvojenosti je spremenjeno stanje zavesti, ki ga imenuje- mo omama ali opoj. Gre za zamegljeno sta- nje zavesti, v katerem človek izgublja stik z zunanjo realnostjo. Za zasvojenost je značilno ponavljajoče se škodljivo vedenje. Škoda je lahko telesna – posledica strupenega delovanja droge na telo. Telesna škoda pa je lahko tudi posle- dica kronične stresne situacije, kar se kaže v okvari prebavil, debelosti, povečanem krvnem tlaku, obolenju ščitnice, obolenju koronarnih žil, rakavih obolenjih itd. Poleg telesnih bolezni zasvojenost povzroča tudi vedenjske spremembe, npr. objestnost, agresijo, nihanje razpoloženja, neupošte- vanje meja drugih, zanemarjanje šolskih, službenih in družinskih obveznosti itd. Za- svojenci se osebnostno spremenijo, kar se kaže v pomanjkanju samozavesti, v mnogih obrambnih mehanizmih, kot so npr. zani- kanje, racionalizacija, razne oblike mani- pulacije itd., potlačenih čustvih, nizki tole- ranci na stres, nizki samopodobi, motnjah Za pravo rehabilitacijo zasvojencev je zdra- vljenje nujno potrebno, kajti zdravljenje ne zagotavlja samo abstinence od neke droge, pač pa omogoča spremembo načina življe- nja, tako da vsak posameznik osmisli svoje življenje, da se trudi, da postane dober oče, mati, mož, žena, delavec, delavka, študent, študentka in da tvorno deluje v osebnem, družinskem in družbenem življenju. Literatura • Frankl, Viktor Emanuel (1994): Volja do smisla. Celje: Mohor- jeva družba. • Galimberti, Umberto (2009): Grozljivi gost: nihilizem in mla- di. Ljubljana: Modrijan. • Rozman, Sanja (1998): Peklenska gugalnica. Ljubljana: Vale Novak. • Rugelj, Janez (2000): Pot samouresničevanja. Ljubljana: samo- založba. • Spitzer, Manfred (2016): Digitalna demenca. Celovec: Mohor- jeva založba. Za pravo rehabilitacijo zasvojencev je zdravljenje nujno potrebno, kajti zdravljenje ne zagotavlja samo abstinence od neke droge, pač pa omogoča spremembo načina življenja, tako da vsak posameznik osmisli svoje življenje. Foto: Marko Hrovat zasvojenost