Cfospodarske stvari. Sklepi I. avstrijskega kmečkega shoda na Dunaju. I. Organizacija kmečkega stanu. Kmetovalci avstrijski se morajo organizovati. Kdor od kmetijstva živi ter sebe in svoje s poštenim delom v potu svojega obraza preživi, je kmetovalec. Od sadov kmetijstva pa živi v Avstriji vsakdo. Kdor pa od kmetijstva živi, mora tudi hvaležen biti kmetijstvu in njegov razvoj po svoji raoči pospeševati. Kdor kmetijstvu ne služi in služiti noče, smatrati je njegovim sovražnikom. Kdor hoče pri kmetijstvu samo kaj zaslužiti, takega morarao prištevati onim, ki hočejo kmečki stan samo izkoriščevati in njegov napredek ovirati. Kmetje se vkljub svojega napornega dela mnogokje ne morejo živiti, sebe in svojo družino stanu primerne izrejevati in svoje otroke okoliščinam potrebno vzgojevati. Uzrok temu je, ker je vsak sam nase navezan. Kmetje se torej iriorajo združiti in z združenimi močmi gospodariti. Združiti pa se morajo vsi kmetje cele države, da svojo podedovano lastnino ohranijo in svojemu delu tudi zagolove zaslužen dohodek. Vsi kmetje, ne oziraje se na narodnost, so jednakopravni in zato zahtevajo, da tudi drugi stanovi, ki žive od kmečkega, pripoznajo jednakopravnost vsakega stanu in ljudstva, katero se je do sedaj s poštenira delora preživljalo. Vsak zoper to namerjen prepir je potrata časa ter posel postopačev in dobičkaželjnih nepoštenih ljudij. Zato kmečki shod obsoja to pristransko prvenstvo katerega koli Ijudstva ali stanu, in pričakuje, da vsak svoje ljudstvo spoštuje in brani. Kmečka organizacija se pa mora, kar je samo ob sebi umevno, ozirati na narodne in kulturne razmere; zato se mora prepustiti deželnim zborom sklepanje postav v tem oziru. Načrt postave, t. j. vladna predloga poljedelskega ministra grofa Ledebura je glede slanovskih zadrug prikladna podlaga za organizacijo ktnečkega stanu; toda mora biti čisto neodvisna od vladnih organov in zavarovana pred prevlado veleposestva in pred uplivom kapitalizma. Stroške za ustanavljanje takih kmečkih zadrug mora prevzeti država. Ustanoviti se mora državna zadružna banka, da se pospešuje delovanje posameznih zadrug. Deželnim zborotn naj se postavno določi rok, v katerem morajo skleniti dotične postave. Ako bi se ta rok ne držal, mora se dotični deželni zbor razpustiti in v kralkem času direktne, splošne, tajne volitve razpisati. Dokler se kmečki stan postavno ne organizuje, mora c. kr. vlada kolikor največ možno skrbeti za prospeh in razvijanje kmečkega življa. (Dalje prih.) Sejmovi. Dne 4. decembra v Šmarijah, na Ponikvi, v Poličanah (za svinje), pri Sv. Barbari v Halo- zah in v Polju. Dne 6. dec. v Sevnici ob Savi, v Vuzenici, Mariboru (tudi za konje), na Djbrni, v Lučanah in Gmureku. Dne 7. dec. v Radgoni. Dne 8. dec. v Imenem (za svinje). Dne 9. dec. v St. Ilju v Slov. gor., na Bregu pri Ptuju (za svinje) in v Dubovi.