15
Tujerodna zlata rozga, 
nadloga Ljubljanskega barja
Besedilo: Petra Hladnik in Igor Nekrep
Še preden Ljubljansko barje prekrije-
jo jesenske meglice, se barjanska rav-
nica ovije v rumeno barvo, barvo zlate 
rozge. A na zapuščenih zemljiščih in 
ob kanalih ne cveti  domorodna nava-
dna zlata rozga ( Solidago  virgaurea), 
temveč katera izmed tujerodnih vrst: 
kanadska (S.  canadensis) in/ali orja-
ška zlata rozga (S. gigantea) (za obe 
vrsti v nadaljevanju uporabljamo iz-
raz zlata rozga).
Zlata rozga je najpogostejša tujerodna 
invazivna rastlina na območju Ljubljan-
skega barja. Pred nekaj desetletji je je 
bilo le za vzorec, do danes pa se je raz-
širila na celotno zavarovano območje. 
Preglavice povzroča predvsem rastlin-
skim in živalskim prebivalcem Barja, saj 
izpodriva domorodne rastlinske vrste, 
zmanjšuje raznovrstnost opraševalcev 
ter uničuje življenjski prostor nekaterih 
ogroženih travniških ptic (npr. kosca, 
prepelice, velikega škurha). 
Čeprav jo lahko opazimo tudi ob cestah 
in železnici, marsikdo ne ve, da gre za 
pritepenko iz Severne Amerike. Da je to 
res trdovratna rastlina, je ugotovil vsak, 
ki se je kdaj lotil njenega odstranjevanja. 
Eno izmed orožij te trajnice so koreni-
ke, ki omogočajo vegetativno razrast in 
s tem širjenje sestoja. Če se je hočemo 
znebiti, je najučinkoviteje, da jo redno 
pulimo oz. izkopavamo ali redno kosimo.
V letu 2013 smo zlato rozgo vzeli pod 
drobnogled sodelavci Lutre, Inštitu-
ta za ohranjanje naravne dediščine. V 
sklopu projekta Ohranimo biodiverzite-
to Ljubljanskega barja, ki ga sofinanci-
ra Mestna občina Ljubljana (MOL), smo 
preverjali učinkovitost odstranjevanja 
zlate rozge z metodo puljenja. Na ob-
močju MOL znotraj Krajinskega parka 
Ljubljansko barje smo v času od aprila 
do septembra na poskusnih ploskvah 
izvajali večkratna puljenja. Na ploskvah 
smo beležili gostoto in višino izpulje-
nih poganjkov zlate rozge ter popisovali 
druge prisotne rastlinske vrste in njiho-
vo razrast. Metoda se je izkazala za zelo 
učinkovito. Ob vsakem naslednjem pu-
ljenju je pognalo manj poganjkov zlate 
rozge, na populjenih površinah pa so se 
uspešno razrasle (večinoma) avtohtone 
rastline.
Organizirali smo tudi predavanja v 
osnovnih in srednjih šolah na temo tu-
jerodnih invazivnih vrst in njihovih 
vplivov ter ozaveščevalne akcije od-
stranjevanja zlate rozge. Akcijam so se 
pridružili prostovoljci in dijaki Bioteh-
ničnega centra v Ljubljani. S skupnimi 
močmi smo odstranili zlato rozgo s po-
vršine približno 500 m2. Puljenje zlate 
rozge je učinkovito predvsem na manj-
ših, omejenih površinah. Na Barju, kjer 
zlata rozga tvori cele sestoje, je njena 
popolna odstranitev malo verjetna. Da 
omejimo njeno širjenje, jo je smiselno 
večkrat letno kositi. S tem dosežemo, da 
se sčasoma v korenikah izčrpajo zalo-
ge hranil in rastline propadejo, vendar 
je ta metoda neselektivna in vpliva tu-
di na druge rastline na tej površini. Za 
preprečevanje širjenja plodov je zlato 
rozgo smiselno kositi vsaj pred cvete-
njem, saj tako preprečimo nastanek no-
vih semen in širjenje rastlin s kalicami. 
Previdno pa moramo ravnati s cvetočimi 
rastlinami, saj lahko tudi po odstrani-
tvi do konca razvijejo plodove. Dodatni 
preventivni ukrep proti širjenju je tudi 
ozelenitev golih bregov ob vodotokih in 
na ruderalnih površinah z domorodnimi 
rastlinami.
Za namen ozaveščanja o problematiki 
tujerodne zlate rozge smo izdelali tudi 
zloženko, ki je dostopna na spletni stra-
ni http://lutra.si. Širite informacije o in-
vazivnosti zlate rozge in s tem pomagaj-
te pri ohranjanju biodiverzitete.
Akcija odstranjevanja zlate rozge z dijaki BIC 
Ljubljana (zgoraj) in njen rezultat (spodaj) 
(foto: Petra Hladnik).
Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea) 
(foto: Petra Hladnik).
Drugo puljenje zlate rozge na eni izmed poskusnih ploskvev v juniju 2013 (foto: Marjetka Šemrl).