NO. 16 S V Jf y^ce I y- %».S HGOTYI AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, « Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge Winninee MORNING N€WSPAP€R ________ ’ ° , wmrupeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoeni*. Ely. Pueblo, RockSpring» CLEVELAND, OHiO, MONDAY MORNING, JANUARY 31, 1977 LETO LXXVIII. Vol. LXXVII1 Novi grobovi Albin L. Strohen V Lutheran Medical Centru je umrl, zadet od srečne kapi 63 let stari Albin L. Strohen, mož Helen T., roj. Lonchar, oče Albina A. in Lawrence, stari oče Elizabeth Jane, zaposlen kot električar do upokojitve pri Marquette Metal Products, brat Josepha, Mrs. Aria Farrell in Mrs. Josephine Zupančič. Bil je član Baragovega dvora Katoliških borštnarjev. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Bivd. danes dopoldne s sv. mašo v cerkvi sv. Križa ob 10., nato na Kalvarijo. Robert Rupert V St. Petersburgu, Fla., je v veteranski bolnišnici umrl po dolgi bolezni 65 let stari Robert Rupert, ki je živel preje v Col linwoodu (Clevelandu), dokler se ni pred enim letom preselil v Port Richy, Fla., mož Virginie, brat Vere Krasch (Ariz.), Mary Dolšak (Cleveland), Edwarda Ruperta (Cleveland) in Alberta Ruperta (Mentor), sin Franka Ruperta in pok. Frances, roj. Klemenčič, Rupert. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA star 2 leti s starši. Bil je veteran druge svetovne vojne. Pogreb je bil preteklo soboto, 29. januarja v Petersburgu, Fla. Frank Bavec V Lake County Memorial West bolnišnici je umrl pretekli petek 62 ier stari Frank Baveč s 1067 E. 66 St, sin pok. Antona in Agnes, roj. Mihelčič, brat Antona (Clearwater, Fla.), Mary, pok. Josepnine Suback, stric in stari stric, prodajalec L&M tobaka in sladkorčkov skozi 20 let in privatni policaj v Clevelandu, lajmk Federacije slovenskih narodnih domov, tajnik Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue skozi 13 let, član KSKJ št. 25, Kluba slovenskih upokojencev za senklersko področje, Slovenske pristave, Združenih slovenskih društev ter Ložke doline, pri kateri je bil tajnik 30 let. Pogreb bo v sredo ob 9.15 iz Slovenskega narodnega doma St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 10., nato pa na Kalvarijo. Ure kropljenja danes in jutri od 2., do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Pogreb je v oskrbi Zakraj škovega pogrebnega zavoda. Anton J. Rezabek Preteklo soboto je umrl nenadno zadet od srčne kapi 65 let stari Anton J. Rezabek s 13513 Kuhlman Avenue, mož Rose, roj. Volante, oče Janice Chapin in Anthony j a, 4-krat stari oče, ' sin Katherine Mirous in pok. Antona Rezabek, brat Marie Volante. Pogreb bo iz Želetovega Pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek ob 10.15, v cerkev sv. Jeroma ob 11., kjer bodo opravljeni vsi javni pogrebni obredi. Hrvaške ugrabitelje bede saditi v Breoklpu NEW YORK, N.Y. — Zvezno Prizivno sodišče je odločilo, da lahko sodijo hrvaške nacionali-ste, ki so dbtoženi ugrabitve letala v preteklem septembru ib dmora policista, ki je skušal uničiti bombo, pred sodiščem v Srooklynu in ne le v Buffalo, k°t je odločilo nižje sodišče. Saharo* obriši! na Oarisna za pcmoe fircii piuganjanju v ZSSR WASHINGTON, D.C. — Andrej D. Saharov, sovjetski fizik, oče sovjeuae vodikove bombe, ■Nobelov nagrajenec za mir v j letu 1975, je pozval predsednika ZDA, naj podpre borbo sovjetskih ljudi za človekove pravice. “Tu imamo mi trde, skoraj neznoste razmere, ne le v Sovjetski zvezi, ampak tudi v drugih državah Vzhodne Evrope, Oblasti niso voljne davi niti naj-osnovnejšii: človek ovih pravic, pravi Saharov w svojem pismu predsedniku ZDA. Tega je Sharov izročil Martinu Gar-busu, odvetniku iz New Yorka, ki ga je z ženo obiskal v Moskvi 21. januarja 1977. Pismo je M. Garbus izročil v petek zjutraj državnemu podtajniku za politična vprašanja Philipu C. Habibu. Pismo je prišlo slučajno en dan potem, ko je državno tajništvo posvarilo Sovjetsko zvezo pred poskusom prisiliti Saharova k molku. To je izzval sovjetskega poslanika v ZDA Anatola Dobrinina k protestu pri vladi ZDA, ki pa ga je odklonila. Zadnje vesti lOivRO, Jap. ZDA W. F. - Podpredsednik Mondale, ki je LAUD V Lsieriffli OBJEMU včeraj priletel sem iz Pariza, Mrzli polami 2;ak ie v petek segel proti hlini in vvhn v • , - se je razgovarjal s nredsedni- Bit W v i..............................................Lf? X , K srecl se Je Po!o2aJ popravi se je razgovarjal s predsednikom vlade Fukudo in ga zagotovil, da je Japonska za ZDA prav tako pomembna kot Zahodna Evropa. Pozval ga je k pospešitvi uvoza, kar bi naj pomagalo drugim državam svobodnega sveta k hitrejši obnovi rasti gospodarstva. Mondale ši:l2£-;i£r.s srsrSsS ju v., ki ga je povzročila dolga in hud«, zi- nekaj omililo, ma, je preši o ob novem mrziem valu v nravo krizo, fizrodno st; uje so proglasili guvernerji Ohio, Penn-sjivaoijt. New. Yorka in New Jersey ja. CLEVELAND. Q. — Tekom je po razgovo- _____ ___________ rih z vodniki Japonske od le- letošnje dolge zi: e, — stvarno virm. .. . , ., te? preko Pacifika domov. se ie začela ”e v oktobru — w v ? ‘ 1 zametemh vzletnih steza sta bili zaprti obe VATIKAN. — Papež Pavel VI. smo ponovno doživeli hud mraz ^zc m \J* vferaj veliki množici imeli smo ned Letališča in ceste v soboto odprte V soboto popoldne, ko je sneg prenehal, je uspelo očistiti ceste, v toliko, da je bil po njih možen vsaj omejen promet, četudi ob velikem tveganju. Prav ta ko so odprli tudi letališči, ven aovih -------- letališči. Avtobusi so vernikov zbranih na trgu sv. ‘ najmrzlejših dni \ saj je pred v kolikor ^ar je bil promet na njih zelo Petra, da naj zena ohrani svo- dvemi tedni padci toolomer na vozl L 'skromen, ker je bila varnost o- je mesto v cerkvi in družbi, —17 F, toda krize doslej ni bilo ^ Aven^e’ kamor ie mejena in vzleti kot pristanki M “ - ......- -......■ " - ' . katerem ao ^ tvegam. Potniki, ki jih ie mrar ^ zaiel M letališčih v petek, so Ki ji je odrejeno po naravi. V Nov val mraza, o katerem so + ou • • pevskem zboru imamo tenorje naprej govorili, da utegne biti ^ ° \ °rewayja, je __ -------- . _ in soprane, je dejal sv. oče, pa dosie1 najhujši, je sproži 1 krizo ur P0Pol"oma zatrPa" 2 reko poaakali boljšega vremena v so-nihče ne trdi, da bi bili eni Vrše se l“I» “ teHa. ~ pak se po polžje premikala in vedno znova zastajala. Od pol- Politični umori vznemirjajo Španijo MADRID, ,Šp. — Pretekli petek so teroristi, po vsem sodeč levičarji, ustrelili tri policiste. Vlada se je odločila za začasno ukinitev dveh ustavnih svobod-ščin — neosnovanih hišnih preiskav in obtožbe prijetih tekom 72 ur — ko je začela obsežno akcijo, da bi preprečila nove umore. V Madridu je bilo tekom šes-uh dni pretekli teden 10 umorov, katerih cilj je po mnenju vlade izzvati vojaštvo in preprečiti za pomlad napovedane parlamentarne volitve. —31=5: --------------------------------- v katoliški cerkvi. Kongrega- rlajmijnejših iavr;h ustc;nov hfnT Verk r‘Tila^“dU- Sam ?DA te že par hovme » katohsk, cerkv. „e ,Jni ponovno )zva, ^ podobne« Kristusu. Odkloni- ^ “va ~ stavi termostate na 65 F tekom am" boto. Leden? mraz tudi drugod V ledu ni bili le ves Cleve- 0h“- odii varne, torej komaj pol milje. nič boijše kot severovzhodni Strupen .mraz Hudo je bilo v zahodnem delr VSO noč države New York, pa tudi . , , ... stavi termostate n i 6a F tekom TT , ^ urzave isew rorit, pa tudi v tov duhovmatva zonam »o po- Had veter, ki je nosil droben Pennsylvaniji, v New Jersey,. molu njihovega zapostavljanja, navzc,ol do 56 r, sneg, ,e mraz še povečal. Vre in v Zahodni Virginiji. " ampak le različnost udejstvo- ' ‘ -----......... ................. ° J Mississippi noče ženske enakosti ,ro„. »j... r , . Ohijski guverner James A. me^’kl Poro('evalci s° trdili, da v ledenomrzlem objemu je ^ i V J1 ..vo.p°je N a Rhodes je oroglasi izredno sta- 16 10 °v uPostevaniu močnega bil stvarno ves srednji in seve-zgledu Marije .je obsežno zla- nje ^ ^ v ^ vetra za človeka mraz, kot če bi rozahodni del ZDA. četudi je bi skrbstvu." C7ni ^ SOt,d' ',eU priporočil zaprtje vseh šol in o- l.da bi 0-tH'0 dovo1i P]i' Proti’ vSetu^veter^ek-To^ ^’arnosti’ da. zmanikj in predsednik vlade Hua Kuo- 113 23 °-rev in naim.j- J z J toolomer IT I! ^k0t ob;|avila Colum’ feng je .obdolžil Sovjetsko ^jših ustanov in naprav. Kljub ^ " °hla zvezo, da ima na meji Kitaj- m J' ko vse noči do jutra. V soboto j | ske zbranih milijon vojakov m va2rJ. ces da z« to mma po u- , , . . .. . ... . , K večjim Žrtvam da je, pripravljena “podjarmiti f.tavi pravice, toda njegov poziv-; *__ . , •_ . j Predsednik Jimmy Carter je Kitajsko”. Pozval je Kitajsko 'e hil nujen in prepričljiv. I j j- , , , j. a °-1 včeraj priletel v Pittsburgh, da k večjemu nnporu pri izgmd- „ , CS ,U P P »» <»*>><> P«**«« • položaju nji obrambe, ki jo važnejša V Brah tflp'ojner p 'p na ,op- celo od razvoja poljedelstva. nadel zs sto?>»ni F. Ko je v petek dopoldne dose- AMAN, Jord. — Kralj Husein je posvaril Egipt in Sirijo, naj ,cd mrzli val polarnega zraka V > c • * e , e . . O'X rol O N V-V VI Odi v-OVzr.««. Stre h zaradi ustavitve plina Kljub pozivu predsednika ne jjvsv u u in oinju, nuj ‘ “O" J ^ - v v. j--—........- začenjata nobenih vojaških '■-hrv eland, je prišel poziv, naj ZDA in guvernerja Ohia po •• ___J* V___C________ ■» • VSI nT?ir?i 'nnrl i T O in frwz'-ir'wr. rr/MMTra akcij proti Izraelu, ker da je uradb podjetja in tovarne o-ta sedaj vojaško močnejši kol P°ldne zapro, trgovine pa naj je bil kdajkoli. skrajnem varčevanju goriva, posebno plina, je nastopila res- omejijo poslovne ure. šole, ka- na možnost, da bo tega zmanj- -------------- ' terih je nekaj bilo odprtih, so kalo. To je posebno veljalo za Carter bo govoril zaprle vrata in poslale šolarje Westlake, Bay Village in Bnms-WAbHIMGTON, D.C. —Pred- domov. Vse je hitelo domov, wick, področje Columbia Gas. t sednik ZDA Jimmy Carter bo v ceste so bile zatrpane z vozili, | Krizo so napovedovali za so- JACKSON, Miss — Senatni sredo zvečer ob.desetih preko ko je policija zaprla glavne av- botc zjutraj in dopoldne, ko bo odbor je s 5:4 odklonil predlog radia in televizije govoril vsej temobilske ceste, kjer je obti- prebivalstvo potisnilo termosta- dopolmla k ustavi o enakosti deželi o svojih programih in na- čalo večje število avtomobilov te navzgor, kuhalo in opravlja- spoloy. tie og mota oc o riti Črtih. zaradi ledenih cest in snežnega lo druga nujna dela. To bi mo- 58 ur/,at/ o e a . / , t e na j po Za 7. ali 8. februar 1977 je meteža, ki ni dopuščal vozni- glo pritisk plina zmanišati do stane dopolnilo zvezne ustave, napoveda na predsednikova tis- kom niti 10 ' čevljev razgleda take mere, da bi ga bilo treba DosJej ga je odobrilo 35 držav, kovna konferenca. pred njimi. Zaradi skrajno o- ustaviti. nmm Mii KOROŠCEM H&MLiUJEJ® B5J U SVOJE PRAVICE K sedanjemu položaju v b,o- V ramenski prerok Oblačno in mrzlo z naletava-! hjom snega. Najvišja temperatura okoli 14 F (-10 C). Zjutraj °h šestih je kazal toplomer 1 F (-17 C). I ju koroških Slovericev za njihove pravice je ljubljanski dnevnik “Delo” objavil sredi tega meseca sledeče poročilo: Osrednji organizaciji koroških Slovencev sta v novo leto stopili z izjavo, s' katero sta ponovno zavrnili lani sprejeti zakon o narodnostnih skupnostih, hkrati pa sta zavrnili tudi sosvete, ki jih ta zakon uvaja kot organe, katerih naloga naj bi bila pomagati oblastem pri reševanju manjšinskega vprašanja in uresničevanju sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Argumentacija, s katero sta organizaciji v skupni izjavi zavrnili lansko julijsko zakonodajo s preštevanjem in sosveti vred, je znana: na to zakonodajo se veže lansko novembrsko preštevanje, ki pomeni direktno revizijo avstrijske državne pogodbe in njenega sedmega člena, sami sosveti pa so zasnovani tako, da na njih manjšinski organizaciji nimata nobenega realnega vpliva — stališče so- svetov, katerih kadrovsko sestavo v največji meri določa kar vlada, sd namreč za oblasti komajda nasvet in zato popolnoma neobvezna. Manjšinska problematika naj bi se zatorej -po tem konceptu vlade v prihodnje reševala v parlamentarnem šahiranju Med tremi strankami, ne pa v dogovoru z manjšino in njenima organizacijama. Prav zato, kot rečeno, organizaciji Slovencev na Koroškem sosvete zavračata tudi z novoletno izjavo in ponovno terjata nadaljevanje pogajanj v kontaktnem komiteju, v katerem imata bolj enakopraven položaj. Izjava je toliko bolj žgoča, ker se bliža 1. februar, datum, ko bi morala vlada javnosti na podlagi lanskih ju lijskih zakonov že predstaviti prvi slovenski sosvet. Slovenski organizaciji sta na zadnjem, decembrskem sestanku s kanclerjem Krei-skim predlagali, naj bi obnovili delo kontaktnega komiteja, kjer so se slovenski predstavniki tudi v preteklo- sti srečevali n e p o s redno s predstavniki strank in člani vlade; Kreiskemu tako stališče ni bilo povsem pogodu, vendar je konec koncev v predlog pri volil,, toda pou pogojem, da ga potrdijo vsa tri stranke, ki zadnje čase soglasno kroje Slovencem njihovo avstrijsko usodo. Takšnega soglasja, kolikor je moč razbrati iz izjav politikov, ni, raje nasprotno: vlada se še nadalje poteguje za sosvete in se hkrati pretvarja, kot da bojkota preštevanja sploh no bi bilo in kot da bi julijsko zakonodajo s fanfarami sprejela vesoljna Avstrija vključno s Slovenci. Hkrati pa prihajajo iz ozadja politične sčene prva znamenja, da sc pripravljajo tudi nedovoljeni nizki udarci. Tako je npr. na Koroškem zadnje čase spet veliko govora o bankrotnem podjetniku Paradisu, ki je že pred preštevanjem poskušaL ustvariti vtis nekakšne nad organizacije koroških Slovencev, organizacije, ki bi bila nad seda- njimi razprtijami — in seveda nima za seboj nikogar od Slovencev in velja med resnimi Avstrijci — pred dnevi si ga je pošteno privoščil dunajski Profil — za komično figuro, ki poskuša svoje propadlo proletarsko podjetje rešiti z novci iz političnih blagajn. Res pa je, da ga podpirajo vse tri koroške stranke, kar pomeni, da ga podpira tudi koroški Heimatdienst. Kot rečeno, gre pri Paradisu za komično figuro in narodnega odpadnika, ne pa tudi za šalo, kajti v dejstvu, da so ga spet potegnili na plane, se skriva resna grožnja Slo vencem, ta grožnja pa pravi: če se ne uklonite julijskim zakonom, si bomo izbrali pač nove sobesednike ne glede na to, koliko zaupanja Slovencev bodo ti predstavniki uživali. Takšno ravnanje seveda kar plastično odkriva pravo ozadje julijske zakonodaje, ki se ji Slovenci na Koroškem tudi ob novem letu tako složno upirajo. energetski krizi, ki je zajela srednji in severovzhodni del dežele. Pozval je prebivalstvo L še večjim žrtvam. Termostate naj nadomeste na do 50 F in uporabljajo kamine, kjer jih imajo Industrijo in ppslovni svet je pozval, naj po možnosti preide k štiridnevnemu tednu s po 10 delovnimi urami na dan. Blizu 2 milijona ljudi je ostalo brez posla zaradi vremena' in krize oskrbe z gorivom, od tegs skoraj polovico v državi Ohio. Najmanj 45 oseb je umrlo v zadnjih dneh zaradi ostre zime na Srednjem zahodu in Vzhodu ZDA. Predsednik je opozoril na dejstvo,-da kriza energije ni ne kaj začasnega, ampak trajnega in da bo predložil Kongresu najkasneje do 20. aprila program, ki naj rešuje to vprašanje. Položaj se nekaj izbolišal WASHINGTON, D.C. — Pomanjkanje naravnega plina za ogrev domov in najnujnejših u-stanov je nekaj popustilo tekom včerajšnjega dne, ko je bila po raba zmanjšana zaradi zaprtja šol, tovarn in poslovnih prostorov, pa tudi zaradi male popustitve mraza. Štiri glavne plinske družbe, ki oskrbujejo 12 držav, med njimi iz Clevelanda in okolice Šole v Clevelandu odprte— Po objavi šolskih obisti bo danes pouk v vseh javnih in katoliških šolah mesta Clevelanda, med tem ko bodo šole v nekaterih predmestjih ostale še zaprte. Tudi večji del tovarn in drugih obratov bo ostal zaprt verjetno do srede, ko pričakujejo, da bo oskrba s plinom usta-Ijenejša in boljša. Jopustna prodaja— Danes se začne v Anzlovarjevi rgovini na St. Clair Avenue lopustna razprodaja, ki bo trajala dva tedna. Resnična ugodnost za nakup! Kidanje snega je nevarno— Zdravstvene oblasti opozarjajo vse, ki imajo kake težave j srcem, starejše pa na splošno, iaj bodo pri kidanju snega previdni. Vsako tretiravanje in vsak večji telesni napor, je za one, ki ga niso vajeni, zelo tvegan, zlasti v vremenu, kot ga imamo zadnje dni. Ne bo seje— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v sredo, 2. februarja ob 1.30 popoldne ne bo imelo seje zaradi slabega vrema in poti. Pomota— V sestavkih pod naslovom ‘-Priiotdju Karlu MeufBrJu v slovo” v Ameriški Domovini pretekli četrtek, 27. januarja, je bil oni v imenu Slovenske telovadne zveze v imenu te organizacije v Torontu in ne v Clevelandu. Za neljubo pomoto prosimo prizadete oproščanja. Žalcstna vest— G. Louis Oswald z 22261 Char-don Road, Euclid, Ohio 44117, je dobil sporočilo iz Jurjeviče pri Ribnici, da mu je tam 10. januarja 1977 umrla sestra Marija Kapfan. Tukaj zapušča poleg njega hčerko Mary Semen, sina Vinka Kaplana in njihove družine, s Biwabiku, Minn., sestro J oh anno Zahar, doma v Sloveniji pa še tri brate in dve sestri. Seja odpovedana— Podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze na bo imela jutri, v torek zvečer ob sedmih v SDD na Recher Avenue napovedane seje zaradi sedanjega vremena in slabih poti. -----o------ Tony Boyle pride mera pred sodlfte Vrhovno državno sodišče Pennsvlvanic re razveljavilo obsodbo in odredilo novo sodno razpravo. PHILADELPHIA, Pa. — W. A. (Tony) Bovle, bivši predsednik Unije premogarjev je bil leta 1974 obsojen umora Josepha ________________,_______„ Jablonskega, ker so priče trdile, Ohio, so sporočile Zvezni ener- da je on dal nalog za umor tega getski komisiji, da je pitisk v svojega tekmeca in nasprotnika plinovodih porastel in da je ne-; v Uniji premogarjev. Umorili varnost za pomanjkanie plina niso le Josepha Yablonskega, za ogrev domov in najvažnejših ampak tudi njegovo ženo in ustanov prešla. Izjavile so, da hčerko. bo prešlo še nekaj dni, predno bo mogoče odpreti tovarne ir šole. -----o ---- Še. kar je storil razpiavljajo na znanstveni.i visim o politični, I a ozdravljenie Amerike, v na- in gospodarski bodočnosti tega nereda, ..i ga c., to . Jdaljevanju svojega nagovora pa spešno, dostojanstveno in častno zastopajo me. lji - je predsednjk Carter ponovno di v tujem svetu kamor SO so motali rm-o. 1 l. navezal zgodovinske ameriške “Ford je povzel Kraftovo pripombo in je rekel, da je nemodro vnaprej opisati ameriški odgovor*, ko se spominjamo, da so take izjave glede Koreje povabile severnokorejski napad leta 1950. Dejal je, da ‘je dosti boljše, če druga stran ne ve točno, kaj bomo mi napravili.” Kisslngerjeva reakcija Poročilo o nastopu Državnega tajnika Henry A. Kissingerja na TV programu “Face the Nation” v zvezi s Carterjevo izjavo o Jugoslaviji (THE NEW YORK TIMES, 24. oktobra 1976): ' “Gospod Kissinger, je rekel, da bo Carter, če bo izvoljen, gotovo na novo premislil svojo ‘nevarno’ izjavo, da on ‘ne bi šel v vojno v Jugoslaviji, tudi če bi Sovjetska zveza tja poslala svoje čete! .. . Kissinger je rekel, da ‘je važno, da (Sovjetska zveza) r -Yf nrtefU* pSli^Na tem^dnje« ZT”" * žetev Lake obilna in ta. k o pomem>jTid, da »k-, aci ziia.*.- ’posebno v tem času oslabljene stveni in literarni zgodovinar ne bo mogel nepnstran- ;OSebne plerneni1osti in vijudno- vredndte človečanskih svoboščin človek bi Skopi zapisal, da so te knjige prava eno možnmlj poia dosežkov slovenskega povojnega človeka^ na_ eu- t Svetem pismu Moj komentar sko naslikati razvoja sloven /.o juLuic v ^Uni t,asa jl)a ze]0 agresivnih strme- -pu-r, wAcwT^r/-ir,Hnc sta sončna luč, ki obseva vse bujno rastje m cvetje, da se razrašča in razcveta širom Slovenije v svetu? Odgovor je dokaj preprost in enostaven. Ta luč je popolna dedikacija in predanost slovenskih zdomskih in zamejskih kulturnikov, umetnikov, znanstvenikov, politikov in gospodarstvenikov ideji in principu dela za narod, ki je doma vklenjen v ozke vrige golega in grobega materializma, da ne more in ne sme izreči svobodne besede. Rodi pa to delo čista ljubezen zdomcev do celotne narodne skupnosti, ki ne vpraša za priznanje, kaj šele za plačilo! Ta resnica je kleno izražena v uvodniku pričujočega Zbornika, kjer uredniški odbor, ki ga sestavljajo Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Pavel Fajdiga, Slavi-mir Batagelj. Tone Mize rit in Danica Kanale Petriček, dostojanstveno izpove sledeče: “Zborniki Svobodne Slovenije (tedenski časopis političnih emigrantov) so izraz in dokaz idealizma Slovencev v svobodnem svetu. Vsi sodelavci, ki so s svojo požrtvovalnostjo in sposobnostjo dvignili Zbornike na tako visoko raven, niso nit ' želeli niti prejeli nobene nagrade in le tako omogočili izdajanje Zbornikov. Vse njihovo delo je izhajalo iz predanosti slovenstvu in iz želje; da bi slovenski narod živel in da bi bili vsi Slovenci deležni čimprej svobodnega življenja v Svobodni Sloveniji. To so pomembne besede velikih ljudi rdajhnega naroda. Zahtevajo ve-iko pozornost ljudi tega malega naroda, ki so z njimi vred stopili na trdo pot v tujino, si ! tamkaj s pridnostjo in znanjem ustvarili novo življenj in jim bije v prsih slovensko srce. Nihče med nami tu tako reven, da bi z lahkoto ne pogrešil tistih borih .1? dolarjev za knjigo, ki jo skoraj ni mogoče po vrednosti plačati, posebno če se pomisli, da so tisti, ki so pisal sestavi d in razprave zanjo, žrtvovali brezplačno dolge ure in še plačali stroške za časopise. vendar to ni glavno! Glavno je, da bo v odimo knjigi vsak men nami dobil nekaj, kar ga bo živo zanimalo., razen tega pa še drugo, Ft čimer si bo razširil obzorje In se seznanil iz prvega vira s stvarmi, ki so nekako del njega samega., ki so del njegovega življenje po odhodu iz domovine, in ki ga na drugi strani povezujejo z usodo njegovih sonarodnjakov v matični domovini in z onimi za mej'mi te domovine. Saj jo knjig;-' tako ndatra po svoji vsebini! * \ Nimam tu namena pisati kritično oceno Zborpika in na tem mestu ni prostora za takšno pisanje. To delo naj bi '..pravil kulturni in književni ocenjevalec na drugem ir.estii. /Car pa bi rad napravil, ie kratka navedba in pregled razprav, nekaj več besed bi •. o d porabi! za tiste aoFtuvke, ki so mi osebno blizu, tako da ne morem molče mimo njih s 'ramo kratko omeipbo. Komentar C. A. Žebota v sebno ne glede Vzhodne Evrope in Jugoslavije. V zadnjem mesecu predsedniške voiivne kampanje je kandidat Carter dal nekaj nepremišljenih izjav glede sovjetske nevarnosti in pritisku na Jugoslavijo. Komaj dva dni po vplitvah pa je novoizvoljeni Predsednik že smatral za potrebno, da vsaj deloma po- se sukali okoli njenega manj pomembnega prvega dela, v katerem je rekel, da on ‘ne bi šel v vojno v Jugoslaviji’ v primeru kake bodoče sovjetske invazije. “V zakasnelem metežu glede tega ‘vojnega’ dela Carterjeve izjave, potem ko jo je on ponovil v odgovoru na Joseph Kraftovo vprašanje v teku zadnje predsedniške debate, je njen mnogo važnejši drugi del ostal On zatrjuje, da Jugoslavija ni dovolj važna za ameriške interese, da bi se zanjo borili, čeprav so celo italijanski komunisti... do obisti zaskrbljeni glede bodočnosti svoje sosede po Titovi smrti.” Carterjev i izjava po volitvah Zapisnik o časopisni kc n Hrenci novoizvoljenega Predsednika J. Carterja, cme 4. novembra 1976 (THE NEW YORK TIMES, 5. novembra 1976): Vprašanj e : “V vročini volilne kampanje je včasih kaj izgovorjeno v naglici in, kot ste pogosto poudarili, Vi ste odgovarjali na vprašanja na podlagi znanja, ki ste ga takrat imeli. Ali je možno, da bi si Vi o predmetu Jugoslavije, ko boste nadalje preučili to vprašanje, prihranili izbiro glede sovjetske akcije tam?” Odgovor: “To je ena možnost. Jaz sem pojasnil svoje stališče do Jugoslavije: če bi Sovjetska zveza vdrla v Jugoslavijo, bi to bil skrajno resen prelom miru. To bi bila grožnja celemu svetu, •v kolikor gre za miroljubni svet, To bi nam toliko kot onemogočilo nadaljevati v širokem smislu detente. In neglede na to, ali bi mi dejansko zavezali naše čete Jugoslaviji - moje ugibanje je, da bi do tega ne prišlo - toda jaz bi moral o tem dokončno odločiti v danem trenutku. Dodal bi še, da je moje obvestilo iz Jugoslavije bilo, da je država vojaško močna, zelo visoko enotna, zelo predana neodvisnosti, in da bi možnost za sovjetski vdor bila zelo neverjetna.’” Predsednik Carter v Beli Hiši Dne 20. janukrja je Jimmy Carter prisegel na Sveto pismo kot 29. predsednik Združenih držav. Ni dvoma, da bo Pred-. ednik Carter v Beli hiši odločaj - tudi glede Jugoslavije — dobro informiran in resno zavzet za dejanske ameriške interese. V Sloveniji pa tudi poznajo staro rimsko vodilo, da “fortes fortuna adiuvat”: ali, kot potrjuje slovensko krščansko izročilo, “pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!” lEiu mm spiism m iwm DALEY-a. pravi svoje kandidatske izjave.|skoro spregledan. Svojemu ‘ne Prav je, da se zavedamo točno, vojna’ odgovoru je gov. Carter za kaj je šlo. Zato sem zbral dodal: ‘Ne verjamem, da bi naša neposredna besedila o tem raz- državna varnost bila prizadeta’, v°ju- če bi Sovjetska zveza vdrla Carterjeva prva izjava Jugoslavijo. To (zmotno) mne-Poročilo GLASA AMERIKE o nje bi moralo bili predmet ne-!k;kovni konferenci kandidata J.' popustljivega spraševanja. Carterja v Kansas City, 16. ok-' “Poleg osrednjega NATO po-tobra 1976: dročja v zahodni Evropi ni de- “Kandidat Cartef je izjavil, žele, katere neodvisnost od Sovin ni gotov o tem, kaj bi pod- jetske zvezo bi bila bolj važna vzel, če bi Sovjetska zveza šla za bistvene varnostne interese proti takim neodvisno usme,rje- Združenih držav kot je Jugo-nim vzhodno-evropskim drža- slavija, ki obvladuje jadransko ram kot sta Jugoslavija ali Ro- obalo in vzhodne Alpe. To je mumja. Medtem ko je označil razlog zakaj vse od druge sve-mbžnost takih akcij .obžalovanja tovne vojne Jugoslavija nikoli /redno, je guverner Carter pou- ni bila pojmovana, ali priznana, ’aril: ‘Jaz ne bi šel v vojno v kot da spada v. sovjetsko ‘vpliv-Jugoslaviji. Jaz ne bi uporabil no območje’, ameriških čet, če bi se ljudstvo “Če se gov. Carter ne strinja oljske aii Vzhodne Nemčije s tem že davno utemeljenim dimilo za osvoboditev.” zaključkom, postane upravičeno Tretja TV Debata ugibati, katerim nadaljnim mož- Pordčilo (j tretji in zadnji tele- r.ostim preprečen je Sovjetske , i zri siti debati med Predsedni- ugrabitve Jugoslavije bi se on • o m Forlorn in kandidatom tudi bil pripravljen odpovedati Carter jeni, 22. oktobra 1976 v v prid kaki drugi Ugodnosti. ViJUamšburgu, Virginia (THE “Kolikor je meni znano, gov. WASHINGTON POST, 23. okelbr a 1976): “KraP (Joseph, novinar) je nar o vprašal Carterja o, izjavi, ki jo je Career dal v soboto (16. oktobra), ko je rekel, da on ne To Dom napravil v prihodnjem sestavku. L. F. bi bil za to, da bi Združene dr->ave šle v vojno za Jugoslavijo, »udi če bi Sovjetska zveza poslala svoje čete v to deželo po smrti predsednika Tita. “Kraft je omenil, da so Ford in prejšnji Predsedniki čutili, da je modre j še izogniti se vakim izjavam, in je dostavi 1, da je Carterjeva izjava “dejartsko povabila” Sovjetski poseg. “Carter je rekel, da se je on pogovarjal o Jugoslaviji s prejšnjim ambasadorjem, W. Averell Carter ni javno umaknil ali obrazloži! svoje izrecno zanikanje Pomembnosti, ki ga ima ozemlje Jugoslavije ža varnost Združenih držav. To ni predmet, terem bi se v- vročini ali pod pritiskom vo-jnaši prihranki ne bodo z:To.-; štajerski khik mb\ CLEVELAND, O. — Štajerski klub pripravlja domačo zabavo za $voje članstvo, pa tud: za svoje prijatelje in vse druge slovenske rojake 5. februarja ob sedmih zvečer v avditoriju pri Sv. Vidu. To bo prijeten, domač večer. Kuharice bodo pripravile okusno večerjo — pečenice, segedi-nar, krofi in se marsikaj bo na razplago —, strežnice pa bodo naglo vsem postregle. Fantje in možje bodo skrbeli, da rte bo nihče trpel žeje, “Veseli Slovenci” pa bodo navzoče razveseljevali z lepimi melodijami. Vstopnice so na razpolago pri odbornikih in odbornicah. Na svidenje v soboto, 5. februarja 1977 pri Sv. Vidu! S. Turjanski, tajnica ------n----- ¥ fepi* MENGEŠ, Slov. — Vsem blagim' dobrotnikom, ki so še naš’ prošnji za denarno pomoč odzvali in nam potom č: S. Lavo-slave Turk poslali, svoje darove, se najiskterieje zahvalimo. 'Za nje se bo opravila Sv. maša, pri kateri bomo prosile božjega povračila. Dobile smo zdaj si cm- grad be ■ A* tolmačim škofov odgovor, ko nas je škof Držečnik vse pre-sentil z lepim odgovorom v perfektni angleščini. Tudi ljubljanska Družina je poročala o županovih pripombah glede slovenskih someščanov. Vem, da je škof odnesel kar najlepše vtise od tega sprejema. Njegov naslednik Mihael Bi-landič, ki je hrvatskega porekla in ponosen na to, je sposoben, preprost in izobražen odvetnik, ki bo nadaljeval nekončano delo pok. županom Bilandičem tudi vedno izmenjava pozdrave “po naše”. Prepričan sem, da ga bo stranka imenovala za svojega kandidata, saj boljšega nimamo. Ob zaključku naj dodam, da me je milwauški dopisnik, prijatelj Lojze Galič pozval v AD, naj bi razložil sistem “volilnih mož” v ameriških predsedniških volitvah in kako, da $em jaz prišel do tega častnega položaja. Mislim, da je v zadnjem času bilo toliko pisanega o tem sistemu, za in proti, da ne bi mogel kaj dosti novega povedati v tem pogledu. Mene in vse ilinoiske kandidate, je izvolila demokratska konvencija ob navzočnosti predsedniškega kandidata Carterja in drugih osebnosti. Vsak kongresni distrikt izvoli enega ^volilnega moža” in tako se je zgodilo, da sem jaz dobil v sedmem kongresnem okrožju okoli 100 tisoč glasov večine, toda vseeno nisem imel priložnosti oddati svojega glasu za novega predsednika, ker je Ford dobil večino v celi državi Illinois. Eden izmed paradoksov ameriške politike, ki je preostanek iz starih časov. Povabilu na ustoličenje in za-koli sva se srečala, me je poz- Pl'iseS° noveSa Predsednika, se dravil s prvim imenom. |msem odzval’ toda Preds' Car' Posebno mi je v spominu iterju namer9vam P°slati sPome' moja udeležba na njegovo iz-|nico in ša opozoriti na dva, po rečno željo na poletu v državno, m0->em mnenlu v tem času zel° prestolico Springfield, kjer smo!vazna ^venska problema priz-pred državnim parlamentom in; nanje narodnih pravic Koroškim senatom govorili za sprejem za.i^l°vencem m_upostavitev ame-konskih osnutkov, ki bi dali ve-iriskega konzulata v Ljubljam. lemestu, kakršno je Chicago, Republikanci so nam dali ame-večjo avtonomijo. Na posebnem jnškoJknJlznic? v Sloveniji, upa-avijonu so bili najvišji predstav-[rn0’ da dodo demokratje končno niki mesta z raznih področijj j ustanovili potrebni konzulat. predvsem gospodarski krogi in Vsekakor želimo novemu pred- Chicago, 111., januarja 1977. — Naše mesto in država sta r-smrtjo župana Richarda J. Da-leya izgubila dobrega voditelja in preudarnega državnika. Ne vem točno zakaj, toda njegov dnos do ljudi in njegov naravni politični instinkt sta me večkrat nehote spominjala pa pok. voditelja Slovencev dr. Antona Korošca. V mnogih ozirih sta si bila podobna. Oba prava ljudska vodnika. Osebno sem dobil spoštovanje do župAna Daleya po nekaj razgovorih in posebno me je pritegnila njegova osebnost ne samo zaradi dobrih in modrih ukrepov, ampak tudi zaradi njegove izredne sposobnosti upoštevati mnenje drugega, če je bil prepričan v vrednost ideje ali predloga. Neverjetno lahko ga je bilo pridobiti za novo idejo in kar je v pol-tiki tudi važno, imel je slonovski spomin. Moj prvi ožji stik s pok. županom je bil pred kakimi 15 leti, ko sem nastopil v mestni zbornici v proračunski debati in iznesel nekaj novih predlogov za izboljšanje mestnih naselbin, lovor še hranim. Navzoči časnikarji so precej obširno poročali v svojih listih. Župan me je povabil v svojo pisarno, se mi posebno zahvalil za moj odločni nastop proti nekaterim članom policije, ki so hoteli stavkati za zvišanje plač. Moj govor je označil za najboljšega v celi proračunski debati. Obljubil je, da bo moje predloge skušal izpeljati. V resnici prej ali slej so vsi prišli na vrsto. Od tistega dne me je nekako vključil v ;voj krog. Imenoval me je v več važnih mestnih odborov, bil sem na listi njegovih povabljencev k raznim funkcijam in kjer- kar imenitno se mi je zdelo v tej družbi predstavljati našo naselbino. Zaradi slabega vremena smo več kot eno uro z avijonom krožili nad mestom in čas je kav najhitreje potekel v razgovoru z županom, katerega je vse zanimalo. Do Slovencev je imel posebno spoštovanje, kar je rad pokazal ob raznih prilikah. Posebno mi je v tem oziru v spominu sprejem slovenskega zastopstva ob redniku, da bi dobro krmaril naslednja štiri leta v prid Ameriko in svobodnega sveta. Dr. Ludvik Leskovar Steklo namesto dšamantov o ka-lno dovoljenje,-med tem pa se kdo mogel ‘zareči’j vso ogromno podražilo tako, da lilne kampanje. Governor Car Evropski urednik THE NEW YORK TIMES-a vali, da bi začele graditi. Ker Nemalo začudenja je bilo v kairskem muzeju, ko so med pripravljanjem dragocenosti iz priliki obiska mariborskega ško-1 Tutankamonovega groba za pre-fa, dr. Maksimiljana Držečnika, j voz na razstavo v ZDA ugotovi' kateremu je čikaška mestna Hi, da je Tutankamonova krona zbornica podarila častno me-1 sestavljena iz—stekla. :oanstvo. V delegaciji so bili, To odkritje je toliko bolj Fr. Varga, ki je spremljal škofa 1 zanimivo, ker so bili strokovnja-po Ameriki, sveto-štefanski ki po svetu doslej prepričani, da upnik Fr. Tomaž, dalje Frank je krona narejena iz najdrago' Kosmač, takratni preds. St. cenejših draguljev. Nobenefth1 Paul hranilnice, Tony Darovec, .nj doslej prišlo na misel kaj takratni preds. Reliance, pok. nasprotnega. Strokovnjaki iZ' Albina Novak, tajnica SŽZ, Ed- ključujejo možnost, da bi lahkn v. ard Kučič, sedanji gl. preds. j kdorkoli morebitne diamante K J in ufednua Zarje Coiinnej zamenjal s steklom. Vse kaže. L e.s xo var, Szola sem predstavil. da je narejena krona originalna. 7- besedami: G. župan, škol, }gpa jzmed razlag ža to je, da s° drugega .;ajvečjega mesta Slb-Jjjile nekaj časa ustavljene vse '. unije je na obisku drugega naj-j po)-^ kj g0 povezovale Egipt 55 večjega mesta Amerike!” Nakar j deže]ami) ^ katerih je fcjio župan imel prisrčen nagovm,| pripeljano kamenje (lapislaztil* kjer je povdaril slovenski dopri-j ;2 Afganistana) r.us m A emu mestu in posebno CeIih 5() ]et g0 tako str.okoV' U ;!eriak da so Slovenci lojalni, j nevedoma zavajali svet0V' . , .ga spoštovanja vredni some- ^ javnogt NjiKava dognanja so od H'!:‘ r* ipKiv jen. c aj slonela na prepričanju, da faraon, kot je bil Tutankamon- ter ne sme uiti slo svojo iz j a- je naš sedanji domek zgrajen vo.” ha hlevih nekdanjega gospodar- skega poslopja, dotrajan, vedno bolj važen, v kleli se širi 'nimamo v banki naloženo za kritje stroškov vsaj enega dela zgradbe, nas prav finančna plat zelo skrbi. Zato smo zelo hva no bi smel privoščiti kaj drt!ge' ga kot dragoceno kamenje. Ta najdba je najbolj prizadel1) kustosa kairskega muzeja A'* C. L. Sulzbergerjevo mnenje'goba in polrosvflafn je z .daj ve-o Carterjevi izjavi (THE NEW j like špranje v zidovju, je nujno. YORK TIMES, 31. oktobra da poskrbimo za novo skromno. 1976): ' a toliko veliko stanovanjsko hi- Paris —'“Carter kar naprej Ho, da bo prostora zal 20 sester, neodgovorno daje izjave o fired- (Več jih v naših Karmelih no metih, o katerih še ni dovolj sme biti,) poučen, kot n, pr- o Jugoslaviji, j Ker pa ne moremo začeti, če 1 -./.ne za vsak zno-.ck, ki ga nam j Hasana, ki je po tem odkritj11 ! podarite. Z iskreno .molitvijo no j Upravičeno začel dvomiti o vred' namenu posanvm uih dobrotni- j nosti ostalih najdenih predni- kov se bomo skušale oddolžiti. Bog daj v novem letu vso srečo, želijo hvaležne karmeličanke. v Mengšu. s. Marija Terezija Jenko, O.C.D, tov iz faraonovega groba. Navaja celo možnost, da je še kJe mbč najti takšne ponaredK6; Strokovnjaki bodo s ponovni*111 preiskavami dragocenosti p°s' kušali ovreči to domnevo. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE DR. ANDREJU FARKAŠU Letos, 20. januarja 1977, je minilo deset let, kar se je v avtomobilski nesreči ubil znani rojak dr. Andrej Farkaš, župnik slovenske župnije sv. Križa v Bridgeportu, Conn. Ne samo nekdanji župljani, marveč tudi še številni drugi rojaki in rojakinje širom po Združenih državah ameriških se še danes hvaležno spominjajo tega velikega dobrotnika slovenskih vseljen-cev po zadnji svetovni vojski v to deželo. Premnogim izmed njih je namreč pomagal v najhujši stiski, da so dobili ameriško vizo in potem tudi streho in kruh v svoji najhujši stiski ob prihodu v ZDA. Predzadnjo nedeljo, 23. jan. tl., so vzidali v steno nove cerkve sv. Kriza v Fairfieldu, Conn., staro v Bridgeportu so medtem namreč iz urbanističnih razlogov morali opustiti ter si drugod postaviti novo, spominsko ploščo, katera naj bi prihodnjim slovenskim in drugim rodovom pričala o veliki plemenitosti tega slovenskega duhovni-ka-dobrotnika v tej deželi. K odkritju spominske plošče je iz Londona priletel msgr. Ignacij Kunstelj vrhovni voditelj slovenske dušnopastirske službe med nami Slovenci v zdmostvu. Ko pišemo te vrstice, še ni- tokrat iz poltičnih ved. Želel je postati univerzitetni profesor. Po komunistični okupaciji Slovenije je dr. Farkaš odšel kot toliko drugih v emigracijo, kjer se je posvetil dušnopastir-ski službi pri slovenski cerkvi sv. Križa v Bridgeportu, kjer je bil župnik Mihael Golob, po katerega smrti je postal on njegov naslednik. Župnija mu je nudila veliko priložnosti za delo. Že za časa svojega prvega župnika je zašla svetokriška župnija v velike stiske, ker je začelo število župljanov hitro padati. In kaj je dr. Farkaš storil? Pomagal je nad sto slovenskim ter nekaterim drugim narodnostnim družinam in posameznikom, skupaj nekaj nad 500 osebam, da so lahko prišle v ZDA in se naselile na področju njegove župnije. Osebno jim je poiskal delo in s tem kruh kakor tudi stanovanja. Obenem pa je svojo župnijo notranje in delno tudi zunanje skoraj popolnoma obnovil ter zlasti skoro potrojil število duš v fari. Sezidal je novo župnijsko dvorano in konvent ža šolske sestre. Po poročilu rajnkega dr. Joža Basa j a, je postal rajnki župnik dr. Farkaš žrtev avtomobilske nesreče, 20. jan. ob 11. ponoči, mamo poročila o poteku te lepe ko se .; vračal'domov in je ’ spominske slavnosti, ki dela cast slovenskemu imenu. Iz slavnost- nega sporeda pa vemo, da je bila ob tej priložnosti obenem s spominsko ploščo vzidana tudi posebna puščica, v katero je poleg vložena programa spominska listina z imeni vseh dobrotnikov, ki sb prispevali za to, da se je moglo to zgoditi. Rajnki župnik Farkaš je bil rojen 23. novembra 1908 v Klju-čazovcih pri Sv. Križu na Murskem polju. Najprej je v domači župniji opravil ljudsko šolo, potem je stopil v salezjansko gimnazijo v Veržeju. Tu je opravil nižjo, višjo gimnazijo z maturo pa je opravil v Mariboru. Teo-logijo-bogoslovje je opravil na teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je dosegel 1. 1942 tudi doktorat iz teze: “Prva poglavja druge strani udaril na njegovo stran voznik tako, da je bila kolizija čelo v čelo. Župnik dr. Farkaš je bil ta dan v službi -misijonstva. Vozil je misijonarja o. Jožeta Kokalja, jezuita s F. J. Kennedyjevega letališča v New Yorku v New Jersey, Paterson, odkoder se je potem zvečer vračal domov. Samo nekaj blokov od lastnega župnišča ga je dohitela smrt. Grob dr. Farkaša je na sveto-kriškem pokopališču sv. Mihaela poleg rajnkega dr. Alojzija Kuharja in duhovnika Jurano-viča in groba župnika M. Goloba. Zadnjo čast mu je izkazalo okrog 110 duhovnikov. Pogrebno sv. mašo je opravil bridge-portski škof Walter W. Curtis, ki se mu je hkrati v angleškem Geneze v primeru s klinopisno govoru zahvalil, rojak in njegov in hieroglifsko literaturo”. V j zvesti prijatelj dr. Franc Blat- mašnika ga je posvetil rajnki ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman 8. jul. 1934. Svoje študij je kasneje nadaljeval na padovanski univerzi v Italiji, kjer je dosegel še en doktorat, nik pa v slovenskem jeziku. Pogrebne obrede na pokopališču pa je opravil msgr. Alojzij B. Baznik, župnik pri sv. Vidu v Clevelandu. J. S. tssriMte tir KOLEDAR društvenih prireditev FEBRUAR 5. — Štajerski klub priredi predpustno veselico v avditoriju pri Sv. Vidu. Ves dobičpk je zopet namenjen bolnim slovenskim rojakom. 11. -13. — Smučarski izlet Slovenskega športnega kluba v Blue Mountain, Ontario. 19. — thamaisko društvo Lilija priredi Maškarado v Slovenskem narodnem domu na Holmes Avenue. Začetek ob osmih zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 27. — Slovenska šola Sv. Vida priredi svoje kosilo v farnem avditoriju. MAREC 12. — Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu, 15335 Waterloo Road. 20. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasi-^ cami in omletami (pancake i KULTURNA KRONIKA | vztrajno zavračali odkritja “neakademskega” raziskovalca. Toda zadeva le ni dala miru. Z njo se je začel ukvarjati tudi znani slovenski pesnik Ma- ne ob Savi in Dravi navzgor, kot imenoval venetsko Terg, itd. itd. S tem se znova odpira Vprašanje, če smo se Slovenci res naselili na današnje ozemlje šele v 6. stoletju, po odhodu Langobardov v Italijo ali pa smo bili tu že poprej in je pozneje prišel nov dotok s severa. Nikakor pa VESTI Snežni plaz zasul šest smučarjev Na Zelenici blizu Ljubelja je tej Bor, iz česar so se slovenski so hoteli doslej tolmačiti. Treba J^nuarJa tU snežni plaz za-zgodovinarji nenehno norčeva- je bolj natančno iskati z siste- su^ ^esv^.i §oren:iskib smučarje’' li.. Seveda pri takih raziskavah odpadejo zgodovinopisne raziskave, stvar leži predvsem na primerjalnem jezikoslovju, na starinoslovju (arheologiji) in narodoslovju (etnologiji), področja, ki jih zgodovinopisci navadno premalo obvladajo. Zadeva z Etrurci oz. Etrušča-ni, ki naj bi govorili slovenske- ■ mu podoben jezik in se nazivali da res v severno in ne v južno, nekaj rešili, toda za šestorico ni Etruščani in Slovenci Pred več kot 40 let je Tržačan, Anton Berlot, začel odkrivati izvor etruščanske pisave ter jezika. Presenečen je ugotovil, da si ni mogel pomagati ne z latinščino ne z grščino in ne z romanskimi jeziki, šlo pa je s slovanskimi jeziki. Anton Berlot je postavil na- tudi z imenom “Sluveni,” je ne- slovansko skupino, posebno ve-s.ecnjo eonjo. vropa je bi a dolgo tega spet oživela. Ljub- lika je njena podobnost s slo-v davni predzgodovini domovi- 1;janski zabavni tednik “itd” za- vaščino in sorbščino (lužiško na arijanskega (indoevropske- čenja y nadaljevanjih objavlja- srbščino). Ali so bili morda Sloga) naioda, i je segal vse tja ti izsledke Antona Berlota in ob venci del umikajočih se Etrus-v osre njo zijo, do Indije. Ker njem ge ivana Rebca, drugega kov, ki so v tristoletni vojni z je i ° pa<. a o, potem bi mora- etruščanskega raziskovalca, ki Rimljani izgubljali svoja cveto-i i prav s o vans -i jeziki tem je ieta živel v Rimu in posvetil ča mesta in se zatekali k jezi-anjans temu prajezi u se naj i- svoje študije etruroslovju. Ivan kovno sorodnim ljudstvom, ki zje, saj se na ajajo prav na Rebec je jaSno ugotovil na pod- so živela ob jantarski poti? Ali ore i ne t anjega anjanstega jagj 0bjav tujih etruroslovcev, sp na alpskem območju nada- °fm,mc . em 0 so se na da je večina pričevanj antičnih Ijevali svojo omiko (noriško obrobju jeziki veliko spreminja- piscev in Zg0dovinarjev o Etrur- železo) ? . . . ribniško krikov a ^ tUdi • cih lažnih’ Pomaujkljivih in ne- Vsekakor vprašanja, ki jih na če so Etruščani i resničnih- Prišel je do sklepa bo moralo slovensko zgodovino- v ... govo 13 21 . da sta rimska in starogrška pisje in starinoslovje samostoj- zgodovina zgodovini osvajalcev, no reševati ne pa prepisovati od ki zatajita resnico o prema- nemškoavstrijskih in italijan- , . . v , . . , £anih. skih piscev, ki jim vsekakor ne modela je začel s sistematični-1 Po vsej Italiji g0 še danes gre za t0; da bi Slovencem dali mi primerjavami in uspehi so se 0hranjena imena iz predlatinske tisto mesto, ki jim gre. Koliko po taza i. mise no je nton dobe: Ruma (Rim), Polonija moralne in narodne škode so že ei o razvoza vsa o iranjena (Bologna), Ustje (Ostia), Ka- zakrivili naši zgodovinopisci, ki e i m s ta Coe i a. zra pa ji pa (Kapua), Ravenna (Ravna), so od nacionalističnih sosedov ',e. v ^V!C1 vmecen gospodarstva- itd> Krajevnih in ledinskih imen naivno povzemali njih zgodovin-mk Ros, cigar stan starsi so pa je seveda še več, npr. Frata ske potvorbe ali pa se držali (od fratje = leskovje, grmičasta v svojem kompleksu in občutku gošča, kjer so sekali veje za manjvrednosti nekega naivnega matično uporabo izsledkov arhe- dya učitelja in štiri učence ologije, če mogoče Karantanija Iskrinega šolskega^ centra v ni bila predvsem naslednica že Nraniu- Učenci so šli v koloni, klasične etruščanske državo- ■S) s smuom^ delali gaz, ko je iz tvornosti, doseljevanje rodov s1 Begunjsčice prihrumel mete? severa pa logična posledica trdo zbitega snega. Nekaj učen-utrjevanja na alpskem prostoru, cev Je odskočilo in se pravo-ki se je ob jantarski poti po- časno r6šilo> več Pa 3ih 3e Plaz vezoval z ljudstvi ob Labi in, zasul in potegnil za seboj. Ne-Baltiku. Zakaj slovenščina spa-! zasuti so zasutim pomagali, jih ki je bil še blizu arijanskemu prajeziku? Na podlagi te podmene oz.1 bili Slovenci. Knjiga nosi naslov Eine Studie der Sprachen der Rassenen oder Etrusker,” Zu- zimsko krmo drobnid) ali Ronco rich, Bmlet und Co. 1966 (Štu- (rcmek = položina dija jezikov Rasenov ali Etrus-kov). Branje te knjige je res nekaj posebnega. V slovenskem svetu je vzbudila precej zanimanja. Objave so bile v Delu (1968), v tržaškem “Novem listu” (1971), v ljubljanskem “Tovarišu” (1972), prej zaradi neke zanimivosti kot pa za neko resnično odkritje, zakaj uradni univerzitetni krogi v Ljubljani so na pobočju hriba), v Florenci je npr. ulica Via di Ronco, itd. Nadalje veliko imen v slovenščini in beneški italijanščini. Sam Trst se je npr. prej ko je bil latinski Tergeste panslavizma. Slovenci bi imeli v drugačnem primeru drugo moč in odpor do ponemčevanja in asimilacij, bodisi v Trstu ali v Celovcu, kot tudi v svetu, če bi vedeli za svojo pravo zgodovino. P.R. pomladanski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igral bo orkester Veseli Slovenci. ?A — ODBOR ZA POMOČ POSTAVITVE SLOVENSKEGA DOMA IN KAPELE V PARIZU priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob pol osmih. MA,) l._ Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 7. _ Pevski zbor Korotan pri- redi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Po koncertu igra orkester Veseli Slovenci za zabavo in ples. g. i— Slovenska šola Sv. Vida priredi materinsko proslavo v ■ farnem avditoriju. 14. _ Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v avditoriju munistične revolucije s sv. mašo ob 10.45 pri Lurški votlini na Chardon Road. JUNIJ 26. — Tabor DSPB pripravi SPOMINSKO PROSLAVO za pomorjene domobrance in četnike ter vse druge žrtve komunistične revolucije. Proslava bo na Orlovem vrhu na Slo venski pristavi. SEPTEMBER 18. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi običajno vsakoletno kosilo v farni dvorani. OKTOBER 9. — Društvo Kras št. 8 ADZ obhaja 65-letnico svojega obstoja in delovanja z banketom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 15. — Tabor DSFB priredi svoj jesenski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. POSEBNO JAMSTVO — Donna Muzik, ena od delavk v St. Regis Paper Co. v Takomi, Wash., kaže papirnato vrečo z njenim imenom na dnu. Tako označeni izdelki so nekaka pobuda h kvaliteti, ker se vsaka od delavk trudi, da bi se izognila pritožbam. ’-CAHU UL UUJUCHAiHi. - 1 r ......... " and sausages) v farni dvorani j pri Sv. Vibu. Začetek ob < -oO sv. Vida, od 8. zjutraj do l.| zvečer. popoldne. ; 2». — Društvo SPB Cleveland APRIL ! obhaja Slovenski spominski 16. — Tabor DSPB priredi svoj dan za vso žrtve vojske in ko- -•i' . ••••V ^ tl m0 •'•TragilT im bilo več pomoči. Plazovi so o-grožali tudi reševalce. Dva tira skozi karavanški predor Železniški promet med Avstrijo in Jugoslavijo je že nekaj j let v nenehnem porastu, pred- I vsem tranzitni promet, ki preko obeh držav poteka od zahoda proti vzhodu. S tem nastajajo vedno večji problemi zaradi majhne propustnosti tirov, ki vežejo Slovenijo z Avstrijo. Na zadnjem sestanku železniških predstavnikov na Dunaju so se j dogovorili, da je treba čimprej začeti gradnjo drugega tira skozi karavanški predor, kateri trenutno predstavlja najbolj pereče ozko grlo v železniški povezavi med obema državama. V letu 1978 naj bi peljali prvi vlaki po drugem tiru skozi karavanški predor med Pbdrožico in Jesenicami. Dr. Stanko Cajnkar umrl V Ljubljani je umrl 17. januarja 1977 bogoslovni profesor ir pisatelj dr. Stanko Cajnkar, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu. Dočakal je 77 let. V slovenski cerkvi je bil sporna osebnost. Pred vojno, med njo in po njej je hodil svoja posebna pota, ki so šla zmeraj vštric s Komunistično partijo, študiral je v Pa-razu in od tam prinesel nekaj idej, ki so razburile slovenske duhove. Sodeloval je pri Kocbekovem “Dejanju”, po vojn’ pri “Naši poti” in bil med pobudniki duhovniškega Ciril-me-dijskega društva. Pogrebne o-brede v ljubljanski stolnici je opravil nadškof Jože Pogačnik, k večnemu počitku pa so umrlega položili v njegovem rodnem kraju. V Sloveniji so umrli 15. januarja ' V Celju: Franc Avšič; V Žužemberku: Janko Dereani; v Ljubljani: Andrej Musa, Anton Slak, Klemen Volaj, Dragica Gams, Jože Grad, Miha Erbežnik, Ludvik Wohlmut, Angela Loboda, roj. Stanj ko, Ivan Rebolj, Jože Zakrajšek. v Mednem: Valentin Ogrin; v Kranju: Jože Povše; v Straži: Albina Žiberna, roj, Vintar; v Malem BrbrovnikU: PaVel Foster; v Spodnji Dobravi (Kropa): Dušan Bešter. IS. januarja V Domžalah: Slana Kovačič;, v Kranju: Anton Vesel; v Ljubljani: Pavla Globokar, roj. Martinc, Antonija Košak, vdova Kotar,- Alojzija Okroglic, Helena Dolenšek Marko-Kovačevič; v Hrušici: Leopold Prošek, v Žalcu: Stanko Leg var t; v Bizeljskem: Jože Grego 1; v Zg. Kašlju: Marija Matjaž, roj. Mlakar; v Tržiču: Marije Salhorger. roj. Strniša; Iv Dravljah: Franc Mlakar; j na Vičuf Frane: Marinko; K- Margečanu-IVftticu: Š i e f a n v Koblerjih pri Kočevju: Aha Nared; v Preradu pri Ptuju: Nežka Petek; v Železnikih: Anton Hosner; v Ljubljani: Teodor Drenig, Marija Sušnik, roj. Kruljc, Ivanka Žigon, Stanislava Jagodič, roj. Zemljak, Ana Zorko, roj. Jereb; v Sp. Slivnici: Jože Janežic-Završčakov; v Črnučah: Miha Kovač (Mike Kovach). 20. januarja V Vavti vasi: Kristina Šeftiea, roj. Mirtič; v Kamniku: Franc Grilj; V Dragovanji vasi v Beli krajini: Matija Mušič; v Ljubljani: Terezija Šemrov, roj. Smole, Mihaela Stupica, roj. Prelovšek, Jela Likar, roj. Matkovič, Pavel Pogačar; na Rečiški (Bled): Franc Golc; v Senožečah: Ciril Sotlar; v Logatcu: Fani Gorjanc, roj. Cuk; v Sinji Gorici: Mirko Verbič; v Krškem: Franc Cokan. Zadnje vesti Za zadni* vesti %2 Slovenil« poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro "Pe-itm in melodije iz lepe Slovenile” vsak večer od ponedeljka Oo petka na postaji WXEN-FM na 106,5 MC, katero uodtta dr Mr an in gn Barham Pavlov&if i#me ZA VARSTVO PRED LETALI — Zahodna nov mnk “Gepard", ki je posebej oborožen Nemčija je vključila v svoje oborožene sile za obrambo pred letali. Kocjan. 19. januarja ' V Dok Logacu: ’ Jerina; ANGLOAMERISXI MERE DOLŽINSKE: l inch = 12 lines = 2.54 ob l foot = 12 inches == 30.48 l yard = 3 feet = 91.44-cafn i mile = 1760 yards = 1609.M A PLOSKOVNE: i square foot = 144 sq. inch« = 929.03 cm* t square yard = 9 square feet = 8361.12 efri* l Square rhile = 640 acres ss 2.59 km2 P.ROSTORNINSKE: 1 cubic loot — 1728 cubic iacbev = 26,316.70 cm2 1 cubic yard = 27 cubic feet =a 0.76 m3 TEKOČINSKE (Vel. Britanije) 1 pint = 4 gills = 0.571 1 quart = pints = 1.141 t (imperial) gallon =& 4 = 4.551 TEKOČINSKE (ZDA): l pints = 4 gilk = 0.471 1 quart = 2 pints = 0.95 1 1 gallon xx 4 quarts = 3.791 UTEŽI; l grain (troygrain) = 64.8 mg 1 dram = 3 scruples = 1.77 g l ounce = 76 dram = 23.36 g 1 pound (libre, lb.) = 16 oueeft -= 453.59 g 1 stone = 14 ponds (lbs.) = 6.35 kg I himdrikiweight (centweight, cwt.) ~ 112 pmmds (lbs.) 50.8 kg l ton (long ton) ~ zo hundred. weights (ewta.) — 1016.04 kg i ton (short ton) = 20 cental = 907.18 kg MLR A ZA ŽITO je bhshel. V Vel. Britaniji: Imperial bu-S&.37 I; v Ameriki: Winchester butehcl ~ 35 2571 MERA 2a BOS1BAŽ: 1 bale a Ms kg. PrijdaPs Fl»arma«y St. CtSir Are. jt-, t. <•* St. 3<>1-4112 j ULAJAMO TUTM ZDRAVILA ZA račun pomoči države mno , AJd For AGfd prescriptions | MAL! OGLASI Splošna popravila plinovodov in vodovodov vršita Vidmar m kuhar ali 4314417 Help Wanted Male or Female Iviuia.^hJk, -roj. Linotype operator Cal! 3C1-4688 — Jim (x) Avgust Senna: ■ ■" ; : naju je neki starki na gori v oskrbo. Skoraj bi rekel, da je imel srce, a vse skupaj je bila samo šala. Oženil se je s susjed-grajsko gospo Marto, ki je bila na njegove; prejšnje grehe zelo ljubosumna. Zanjo se je zanimal tudi neki mladi Bakač, ki je rokami. Nišem je poznal. ‘To je tvoja mati!’ mi je dejal frater. Ne vem, kako mi je bilo v duši. Davilo me je. Čutil sem, da mi je hudo. Nekaj pa me je vleklo k. bledi ženi. Planil sem k njej in med jokom zaklical: ‘Moja ljuba mamica!’ Tega se živo spo- groz.il, da bo izdal Stjepkove i min j am. Žena'je odprla oči, me grehe. Ščuval je tudi mojo mater, da bi me ponesla mladi gospe na grad. pregovoriti. Stjepko. Bi mu je ona Prvorojenec bilo veselje 3' hladno i-oko pogladila po čelu n me pritisnila na prsi. Rekel A mati se ni dala j1 bi, da me je hotela zadušiti. O tem je, zvedel j Bridko je jokala in vso srajco 1 je besen. Medtem je imela mokro od solz. Nato cdila v?‘; — Pavla.. me je spustila. Lovila je sapo, si bil in kakšno je, kor ji je bilo .slabše. Naposled je v hiši! K. h očki dkn fratru z roko znamenje, otrok se ne šteje med ljudi. Se-j Strm je pokleknil, spregovoril daj se je f tjepko spravi! nad nekaj iatinsldh besed in dal ma-starko in hotel naju z materjo r eri iz torbice sveto }i osti j o. Pok-,odstraniti s pota. Nastale so leknil sem/tudi jaz in molil. Za-namreč težave. Kaj bi rekla kaj? Saj nisem vedel. Mati se je gospa Maria, če 'bi to zvedela?;na postelji dvignila. Opirala se Toda starka ni hotela nič sli- je ob laket in naslonila glavo sati. Bila je pobožna ter je vse na rame. Prsti so ji nemirno gla-povedala stricu Jeromilu. Neke- dili ruto, pogled, pa je upirala ga dne so oboroženi ljudje vdrli vame. ‘Sinko!’ je spregovorila s v starki.no kočo in hoteli poiskat; slabim glasom. ‘Sinko moj!, Vi-mater rip otroka. Toda koča je diš, mamici je hudo, zelo hudo. bila prazna. Usmilil se naju je Zapustila te bo, za dolgo, dolgo, stric. Mater je poslal v goro za Vsak dan moli za mamo, očenaš, Granešinom h kmetom, ki so ži- slišiš, vsak dan. Toda poslušaj,’ veli na kapiteljski zemlji. Mene, je skrivnostno nadaljevala in oči Gregorijančevo žrtev, pa so so se ji zasvetile v čudnem, og-sprejeli v samostanu iz božje nju, da se me je polotil strah, ljubezni in tudi iz maščevanja ‘Ljudje so zlobni, zelo zlobni, nad medvedgrajskim gospodar- Ubili te bodo! Pazi se! Ne povej, jem. Ta je napadel goro. Zaman, kdo si! Da, ne govori!’ Potlej Fratri so bili modri ljudje. Pi.a- je pomignila bratu. ‘Pojdi sem, sel sem in dorasel. Matere ni- dragi brat! Odpusti, kar sem sem nikdar videl. Iz strahu ni- zagrešila. Saj nisem prostovolj-sem šel nikoli iz samostana, ona no. Nekaj pa te prosim. Prisezi pa iz bojazni nikdar blizu. Samo mi, da boš temu otroku oče in stric mi je pripovedoval, da je mati. Prisezi, da mu boš, ko bo mati bolehna. Tedaj mi je bilo dorasel, povedal, kdo je njegov sedem let. Neke noči pa me je oče, a ne zato, da ga poišče, tem-stric nenadoma zbudil. Na ko- več da se ga varuje. Prisezi, da njih sva jo mahnila proti gori. ga boš izdajal za mutca, da mu Zelo sem se čudil. Jerolim je ne bo jezik izdal skrivnosti, ki nosil s seboj vezeno torbico s bi mu lahko povzročila smrt. In posvečeno hostijo, čez dve uri prisezi, da ne bo spregovoril in pol sva dospela do hišice, ki prej, dokler ne bo izven, nevar-je stala na gorski samoti. Vsto- nosti.’ ‘Sestra!’ je frater sprego'-pila sVa. Na postelji je ležala voril.” Prisezi!” je ona ponovila, bleda, upadla Žana, ležala je z ‘Prisegam, storil bom!’ je rekel zaprtim’ or ni in prekrižanimi frater in mi položil roko na Služba ecfiirfa L usarsa !977 Išče se poslovodjo za klubove prostore in za vknjižiti najemnine dvoran. Stanovanje vključeno. Prednost ima zakonska dvojica, ki je vešča slovenskega in angleškega jezika; toda — lahko se v tem napravi tudi izjemo. Kdor se zanima za službo, naj piše na: Direktorij Slovenskega društvenega doma 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119 ali pokličite tajnika za podrobnosti: (1) 216/261-5886 Vse prijave se bo držalo v strogi tajnosti. (23) wmm mrnmmm NOVA VRSTA ŠPORTA? — Slika ,kaže pripravo za drsanje po snežt nem bregu na trinožniku pritrjenem na smuči. Maska preko ust in nosa naj drčače varuje pred hudim mrazom. Novo vrsto športne zabave preskušajo v Coper-fstcwnu, N.Y. glavo. ‘Naučil ga bom, da bo molčal kot. grob.’ ‘Bog naj te blagoslovi in vsi svetniki božji, sinko!’ je dejala mati in me poljubila na čelo. Njene ustnice so bile hladne kakor led. Potem se je spustila nazaj. Govorila ni nič več. Frater je še vedno molil, jaz pa, jaz pa sem jokal. Moja mati je bila mrtva.” In Jerko je nagnil glavo in si zakril lice z rokami. Morda je hotel v duši .obnoviti oni strašni prizor, morda se je hotel ubraniti solz? ‘“Jerko!” ga je mehko poklical Fgvel. | “Vrnil sem se v samostan,” je fant nadaljeval. “Od tistega dne se je začelo zame novo življenje. Stric je rekel fratom, da so naju v bosti napadli razbojniki in da iz strahu ne morem več govoriti. Usta so mi bila kakor grob. Vse bridkosti sem zakopal v svoje srce. Slišal sem, kako me ljudje pomilujejo in kako se norčujejo iz mene; slišal sem •in molčal, saj sem bil na videz mutast. Da, mutec sern tudi ostal. Strah, pred ljudmi in prisega pred materjo sta mi s silo zaprli usta. Vse sem slišal, vse videl, kaj se godi okoli mene; toda vse, pa naj je bila to žalost ali radost, sem moral skriti v svoje srce. Nisem se smel nasmehniti, če sem slišal prijetno pesem, in nisem smel potožiti, če sem bil žalosten. Vse žive klice mlade duše sem moral doživljati sam zase; življenje mi je bila živa voda, ki je tekla ledom. Razen strica je samo še opat vedel, kdo sem in kakšnega rodu. Drugi fratri in ostali ljudje so me imeli za divji izrodek ljudstva, ki nosi jarem zaradi kakega velikega greha. Klicali so me za Jerka, mutca Jerka. Stric me je oblačil v preproste obleke, da bi nihče ničesar ne sumil. Grego-rijanci so mislili, da se njihov izrodek gotovo potepa kje po svetu, in niso niti v snu sanjali, da živi blizu njih popolnoma svobodno. Dela sem imel malo. Svetnike sem krasil s cvetjem, pri cerkvenih slovesnostih sem nosil zastavo, tlačil fratru organistu meh in skrbel za vrt. Učil sem se plesti torbe in slamnike I2i% popusta CENE VSEMU BUGy mm u mmm 20% RAZPRODAJA ‘■mwm 20% popusta Razprodaja bo trajala samo dva tedna. Zelene Eagle znamke; ob torkih dvojne. Pridite — obiščite nas — oglejte si vso zalogo — dobrodošli ste popolnoma brez vsake obveznosti. ANZLOVAR’S 6214 St. Clair Ave. RAZPRODAJO ZAKLJUČIMO V SOBOTO, J 2. februarja iz bičja ter dolbsti korita. Vse to sem potem prodajal po svetu. Ker me ni nihče poznal, sem bilo, da bi zbesnel, da bi zatulil kakor ranjena zver; bilo mi je, da bi glasno preklel svet in vse, lahko hodil po vaseh. Tu so me J kar je na njem. Toda tega nisem naganjali psi, ljudje so se mi j storil. Vedno sem se spomnil smejali, češ da sem strah božji, starke so govoričile, da sem živa ’:uga, in otroci so me obmetavali z blatom. Ah, včasih mi je materine želje. Toda norec nisem ostal. V tihih nočeh sem se v majhni sobi pri stricu učil raznih umetnosti. NUN Nr. NMSStSSSSSSSSSSS ' j ; Ni tV--i£ri. ' ' -out §«ppl AMERIŠKA ‘i 1—it jj«i n fr.. o r. • •.jv imMv,, ■vfBw.KV. DUMGVINA m*mir tr. ir- umu—mA mmmm te* V blag spomin OB PETTI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA ŽENA, MAMA IN STARA MAMA m mujn mm ki je umrla 28. januarja 1972 šgfsa&isi ..:■ ITT& ONjri !&£) 8K32E3 tSSS £9^8808 IS Žalujoči: *MsaKis, 'K ; - 'V:' 4 V LJUBEČ IN BLAG SPOMIN : 'i^:V -ririri *3 u.m »j ms&i#E2t m& t smaisfir* ar«* wvpjmamm i • * '&m m» Rojen 1935 ^l^illllllllllT^r'Tl^^^rr^~“rr''''^'^',''........................ ■ n Umrl 1971 OB ŠESTI ŽALOSTNI OBLETNICI, ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS NAŠ SRČNO LJUBLJENI SIN IN DRAGI BRAT MIRKO KOŠIR Njegovo mlado življenje je ugasnilo 28. januarja 1971 v Žireh, Slovenija. 6 let minilo je že, odkar Te več med nami ni. Ko se spominjamo na Te, vse solzne naše so oči! Zvesto smo Te vsi ljubili, ra Te ne bomo pozabil, in enkrat bomo združeni v raju tam - nad zvezdami! Tvoji žalujoči: OČE JANEZ, MATI IVANA Z DRUŽINO’ BRAT JANEZ Z DRUŽINO, BRAT FRANC, SESTRA VIDA IN V SLOVENIJI SESTRA ANGELA Z DRUŽINO McMurrav, Pa., 31. januarja 1977. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. / ’ / i ' “V | \ ■ . . “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” POSITION OPEN MARCH 1, 1977 Glsikeom lanager and itenta! %en! Suite included. Preference will be given to married couple, and tp those who can speak both Slovenian and English; however — exception may be made. Interested parties should write to: Board of Directors, Secretary, Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119 — or call for details: (1) 216—261-5886 Applications will be held in strict confidence (23) Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • ČE IŠČETE zaposlitev, • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628.