SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 20 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 27 de mayo - 27. maja 1999 tine debeljak PO POTI SOŽITJA Ko smo pred tedni poromali v Lujan * se uvrščali v procesijo, sem postal Pozoren na nekaj, kar sem sicer opazoval 26 od daljnih let. V procesiji so nosili Postavni fantje ob kipu luhanske Marije todi sliko Brezjanske Matere Božje ter bandero Svetogorske Marije. Dva simbola slovenske pobožnosti v domovini, obenem pa tudi simbola ^ega naseljevanja v Argentini. Ko so prvič začeli romati Slovenci v 10 argentinsko narodno svetišče, je bilo to Pred 70 leti, ko je J. Hladnik popeval fe prve naše izseljence. To so bili v veliki vecini Primorci, begunci pred fašizmom, mimo in boljše življenje. Ti pa so Posebno častili Marijo s Svete gore, ki jih Je spremljala čez morje. Ko smo prišli novi politični begunci v to deželo, smo prinesli s seboj našo sve-% Marijo Pomagaj. Letos poteka točno ^ let, kar smo jo prinesli s seboj na rornanje in jo postavili v baziliki na čast-mesto. Glej današnji spomin izpred 50 let. Vidimo, da smo vsa ta leta imeli stično točko predvojni in povojni begunci, predvsem na romanjih v Lujan in Lurdes. Na drugih področjih pa ni bilo tako lahko. Nekaj posameznikov se je priključilo novim, ki so jih brez problema sprejeli medse in jim dali možnost razvoja, nekateri so prišli ali sami ali njih potomci do odgovmih mest v naši skupnosti. Tudi nekateri naših so zahajali med stare naseljence, nekateri so jim pomaga- li pri šolstvu, še kar precej mladih parov iz obeh skupnosti se je poročilo, sosedje pa so držali prijateljske stike. Sedaj, ko je predvojnim naseljencem s težavo uspelo izločiti z vodstva komuniste, se lahko spet bolj sporazumevamo. Ni lahko premostiti petdeset let razmika, a danes se vsaj formalno razumemo dobro. Treba bo še, da se tudi dejansko snidemo, pogovorimo in si pomagamo ne samo na verskem podoročju, ampak tudi na kulturnem in narodnem. Po tej poti počasi korakamo v prihodnost dobrega sožitja. Delegacija iz Vatikana Tridnevni obisku v Sloveniji je 19. maja **%ičila posebna delegacija iz Vatikana, ^ Jo vodi odgovorni za pripravo papeževe-Jk septemberskega obiska v Sloveniji Ro-®«o Tucci. V času svojega obiska je dele-med drugim obiskala apostolskega |"aicjja v Sloveniji Edmonda Farhata, spre-^ Pa jih je tudi predsednik Kučan. S svojo delegacijo se je Tucci udeležil Je cerkvenega pripravljalnega odbora ter ^ srečal s člani državnega pripravljalnega ^7°ra. Skupaj s člani obeh odborov je 'skal tudi Maribor, kjer se je sestal z ^iborskim škofom Krambergerjem ter ^rtborskini županom Sovičem, ki predse-/*e mariborskemu mestnemu pripravljal-11 odboru. Skupaj so si ogledali kraje, se bo med svojim enodnevnim obis-v°irt' 19. septembra mudil papež Janez Pa-i D- V sklepnem srečanju so člani vseh h Pripravljalnih odborov še enkrat pre-edali doslej opravljeno delo in se dogovo-2a okvirni program papeževega obiska. spremembe ustave i L/^da je predsednikom parlamentarnih poslala predlog sprememb ustave, | j ^ je pripravila vladna služba za zakoncih Po aprilskem dogovoru prvakov na sestanku o spreminjanju volilne jjJ^od^je. To sta potrdila predsednika « Lojze Peterle in ZLSD Borut Pahor. O nj^etn predlogu naj bi predsedniki parla-t1tarnih strank razpravljali na sestanku, J***! bi ga predsednik SKD Peterle, kot je v Vedal na novinarski konferenci, sklical fc^do, 2. junija Kot je znano, naj bi se i^ernembe ustave nanašale na poenostavili Postopka imenovanja mandatarja in mi-® predčasne volitve, regionalizem in ski člen, s katerim naj bi poeno-1 sP\wemajye (evropske) zakonodaje. Komisija DZ o Slovencih v Avstraliji Priprava za Cintonov obisk Slovenijo je obiskala predhodnica predstavnikov ZDA za pripravo obiska ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji. S slovenskim odborom za pripravo obiska je pregledala dosedanji potek priprav na obisk, izmenjala stališča do predvidenega okvirnega programa in zagotovila nadaljnje dobro sodelovanje pri obisku. Točen datum junijskega obiska ameriškega predsednika Billa Clintona v Slovenyi bo znan po potrditvi programa iz Washingtona. Clintonova gostitelja v Slovenyi bosta predsednik Kučan in premier Drnovšek. V številni ameriški delegaciji bo ob predsedniku in soprogi Hillary predvidoma tudi državna .sekretarka Albright. V okviru obiska ameriškega predsednika, ki bo v Slovenijo prišel po udeležbi na srečanju skupine G-8 v Kolnu, naj bi se vladni predstavniki pogovarjali o dvostranskih odnosih in o osrednjih mednarodnih vprašanjih, kot so med drugim razmere v Jugovzhodni Evropi in varnost v Evropi. Izdaja uradne tajnosti Posebna skupina državnih tožilcev na čelu z Barbaro Brezigar je zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Boruta Likarja vložila obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti. Obtožnica Likarja bremeni, daje kot generalni direktor policye decembra lani novinarju po telefonu prebral del poftičila o osamosvojitvenih bojih na Viču in Holmcu, ki je bilo na podlagi internih aktov označeno z oznako uradna tajnost - strogo zaupno. Brezigarjeva je predlagala tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica. Likar trenutno opravlja funkcijo državnega podsekretarja v uradu za javno varnost. Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki se je pod vodstvom predsednika Schiffrerja pravkar vrnila z obiska pri rojakih v Avstraliji, tam jih živi približno 30.000, bo na podlagi tamkajšnjih pogovorov dala pobudo za čimprejšnji podpis sporazuma med Slovenijo in Avstralyo o socialnem zavarovanju ter pobudo za sklenitev dvostranskega sporazuma o zdravstvenem zavarovanju. Slovenci v Avstraliji so na srečanjih izpostavili nekatere probleme v zvezi z državljanstvom. Tako imajo težave pri pridobivanju slovenskega držav\janstva osebe, ki imajo le enega od staršev slovenskega rodu. Te lahko državljanstvo dobijo le do 18. leta starosti. Druga skupina Slovencev, ki se srečuje s težavami pri pridobivanju državljanstva, pa so Primorci, ki so v Avstralijo prišli v času med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo. Komisya bo zato poskušala doseči, da bila ta vprašanja upoštevana v postopku spreminjanja zakona o državljanstvu. Komisija se bo zavzela tudi za vzpodbu-jaiye izmenjave med mladimi Slovenci iz Avstralye in matične domovine, predvsem srednješolci in študenti, saj so mladi rojaki v Avstraliji izrazili posebno zanimanje za takšno sodelovanje. Komisija bo v sodelovanju z vlado pripravila tudi resolucijo o odnosih Slovenije do izseljencev, za katero upa, da jo bo DZ sprejel do konca tega mandata. Pri spreminjanju zakona o volitvah v DZ pa se bo komisija zavzemala, da bi roke prilagodili tako, da bodo lahko slovenski državljani po svetu nemoteno volili. Slovenci v Avstraliji so dobro organizirani in imajo zelo dobro infrastrukturo, ki vključuje kar 13 domov in tri verska središča. Imajo slovenski radijski program v okviru skupnega programa za narodne skupnosti, v Melbournu pa so prisotni tudi na televiziji. V osnovnih šolah imajo ob sobotah pouk slovenščine, na nekaterih gimnazijah pa je slovenščina izbirni jezik. Prizadevajo si, da bi bila slovenščina prisotna tudi na internetu. Delegacija komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je obiskala vsa tri verska središča in sedem slovenskih domov, med drugim v Sydneyu, Canberri, Adelaidi in Melbournu. Srečali so se tudi s predsednikom skupine Prijateljstva Slovenije v avstralskem parlamentu, senatorjem Calvertom in podpredsednico te skupine Tanyo Pliberšek, ki je slovenskega rodu in tudi obvlada slovenščino. Delegacija iz DZ je delavnim slovenskim rojakom iz Avstralije tudi obljubila, da bodo njihov trud predstavili v Sloveniji in dali tudi pobude za ustrezna priznanja. Afera o ,,martinčkanju“ Poslanska skupina SKD se je odločila, da bo zahtevala sklic izredne seje odbora DZ za obrambo. Poslanci SKD to utemeljujejo s potrebo po obravnavi nedopustne izjave poslanca LDS Cirila Pungartnika pri razpravi v DZ, ko je pripadnike teritorialne obrambe, ki so se borili na Medvedjeku, označil kot „tiste fante, ki so se martinčkali in sončili na travniku”. Tudi Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) je najodločneje protestiral proti tej izjavi. Spominjajoč se vojnih in civilnih žrtev izraža izvršili odbor stranke teritorialcem, ki so držali Medvedjek, hvaležnost in spoštovanje za i\jihov prispevek k slovenski svobodi, ter solidarnost ob nezaslišanih besedah poslanca LDS Pungartnika. Predsednik odbora DZ za obrambo Rudolf Petan je v izjavi za javnost zapisal, da je v Sloveniji vse več takšnih, ki jim ni nič sveto, niti slovenska osamosvojitev. Ob tem je opozoril, da ima takšna naravnanost za Slovenijo lahko škodljive posledice, kajti „gorje narodu, ki ne spoštuje samega sebe, kajti tudi drugi ga ne bodo”. Izjavo o t.i. „martinčkaryu” vojakov Teritorialne obrambe in policistov na Medvedjeku v vojni leta 1991 je označil kot vnovične poskuse diskreditacije osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Tak je odbor DZ za obrambo z večino glasov sprejel sklep, v katerem ugotavija, da so Pungartnikove izjave neprimerne, nepotrebne in neresnične, ne glede v kakšnem kontekstu so bile izrečene. Odbor pričakuje, da se bo Pungartnik udeležencem boja na Medvedjeku opravičil in neresnične izjave preklical. Kar se je tudi zgodilo. Pungartnik v svojem opravičilu iskreno obžaluje nastale posledice svoje izjave, ki jo je izrekel v razpravi na seji državnega zbora 14. maja Vsem osebno prizadetim se iskreno opravičuje in obžaluje neprijetnosti, ki so nastale kot posledica zlorab njegove izjave za politične potrebe nekaterih strank(?). Slovence nazaj na Balkan? Kosovska kriza ni izboljšala položaja Slovenije: kandidatka za članstvo v zvezi NATO v drugem krogu širitve se je namreč znašla v položaju, ko jo vabijo med države, ki neposredno mejijo na ZRJ. Slovenija tako ne čuti samo posledic v turizmu, temveč tudi na svojem geostrateškem položaju, je na srečanju Kluba Nove revije v Ljubljani, posvečenem razmeram na Kosovu, poudaril predsednik opozicijske Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša. Janša je poudaril, da Slovenija sicer ni imela izbire, ko jo je zveza NATO zaprosila za odprtje zračnega prostora za napade na ZRJ, kritiziral pa je korak, da o tem ni razpravijal DZ. STRAN 3: Mladinski športni dan ■SSMMBMMBHBBNM Zgodilo se je v Sloveniji... Iz življenja v Argentini LDS O VOLILNEM SISTEMU Premier Drnovšek je izvršilni odbor Liberalne demokracije Slovenije (LDS) obvestil, da bo s predsedniki parlamentarnih strank opravil še en, zadnji krog pogovorov o tem, ali sprejmejo kompromisni predlog LDS za uzakonitev t.i. nemškega volilnega sistema. Če predloga ne bodo sprejeli, pa bo Drnovšek LDS predlagal, naj podpre večinski volilni sistem. OBISK IZ KANADE Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Maryan Schiffrer in drugi člani so se na daljšem pogovoru sestali s predsednikom Vseslovenskega odbora iz Toronta Johnom Ivanom Plutom. Pogovarjali so se predvsem o povezavah med Slovenijo in Slovenci v Kanadi. John Ivan Plut je predstavil dejavnosti Vseslovenskega odbora, krovne organizacije Slovencev v Ontariu, v katero je vključenih 28 društev in organizacij. Vseslovenski odbor dobro sodeluje tudi s slovenskimi organizacijami v Winnipegu, Edmontonu in Montrealu, izdaja pa Glasilo kanadskih Slovencev. TRDINOV VRH - SV. GERA Tajnik Hrvaške planinske zveze (HPZ) Darko Berljak je 18. maja za hrvaško televizijo dejal, da bo HPZ poslala Slovenski vojski račun za plačilo najemnine za vojašnico na Trdinovem vrhu, če HPZ ne bo omogočeno, da bi kmalu začela uporabljati omenjeni objekt. Hrvaška vlada je nedavno sprejela odločitev, da bo lastništvo nail vojašnico na Trdinovem vrhu, v kateri je sedaj Slovenska vojska, prenesla na Hrvaško planinsko zvezo (HPZ), ki namerava vojašnico preurediti v planinski dom. ZAMRZNITEV NASLEDSTVENIH POGAJANJ Mednarodni posrednik na pogajanjih o nasledstvu nekdanje Jugoslavije sir Arthur Watts je te dni slovenskemu pogajalcu Miranu Mejaku poslal pismo, v katerem je zaradi dogodkov v ZR Jugoslaviji predlagal začasno zamrznitev vseh dejavnosti v zvezi z nasledstvom. Zadnjič se je britanski pravni izvedenec Watts z naslednicami sestal januarja letos, ko je v Bruslju z i\jimi opravil krog dvostranskih pogovorov. OBTOŽNICA ZOPER VINKA LEVSTIKA Okrožno državno tožilstvo je 11. maja zoper Vinka Levstika vložilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja zoper vojne ujetnike, ker naj bi med vojno ubil vojnega ujetnika. Okrožno državno tožilstvo je zoper Levstika prevzelo tudi drugi podobni kazenski pregon. Tožilstvo je sodišču predlagalo, da obe zadevi združi in izvede enotni postopek. Vemo, koliko smemo verjeti takim obdolžitvam. In se tudi sprašujemo, ali je bil že obsojen kak partizan za svoja zločinska dejanja, o katerih se danes piše in o i\jih javno govorijo in pišejo priče. PISMO HAIDERJA GLEDE JEK Koroški deželni glavar Jorg Haider je 19. maja avstrijskega kanclerja Viktorja Klimo v odprtem pismu opozoril na že večkrat izrečeno prošnjo Koroške in Štajerske o zaprtju slovenske Jedrske elektrarne Krško (JEK). Haider v pismu navaja, da bi lahko Krško, ki stoji na potresnem območju, predstavljalo podobno potencialno nevarnost kot češka jedrska elektrarna Temelin. Kot je v pismu poudaril, pozdravna sklep avstrijske vlade, da uresniči akcijski načrt proti dokončai\ju češke jedrske elektrarne Temelin. Obenem je pozdravil tudi deja- vnosti proti jedrskim elektrarnam na Slovaškem in Madžarskem, ki so blizu avstrijske meje. DNEVNIKOVA ANKETA Tako imenovano Gričarjevo poročilo o aferi Vič-Holmec bi moralo biti dostopno javnosti, je prepričanih 62% od 700 vprašanih v Dnevnikovi anketi sredi minulega tedna. Največ vprašanih je menilo, da so v ozadju afere spori v „hiši”; da gre za obračunavale med funkcionarji ministrstva za notranje zadeve. Precej manj jih je prepričanih, da gre za vpletanje politike v delo ministrstva za notranje zadeve. Anketiranci tudi ne pripisujejo vsem vpletenim enake odgovornosti. Večji del odgovornosti pripisujejo uslužbencem kabineta notranjega ministra (49,7% jih meni, da je odgovoren ta) nekoliko mai\j pa nekdanjemu direktorju policije ali ministru Bandiju (38%). ZBORNIK O IZSELJENCIH Inštitut za slovensko izseljenstvo pri Znanstvenoraziskovalnem centru (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je izdal zbornik Intelektualci v diaspori (Intellectuals in diaspora). Zborniku, ki je izšel v slovenskem in angleškem jeziku, prinaša predavanja z mednarodnega znanstvenega sestanka s področja migracijskih študij, ki gaje v Portorožu septembra lani organiziral ta inštitut, bil pa je posvečen 100-letnici rojstva slovenskega pisatelja in publicista Louisa Adamiča. LETALSKA POVEZAVA Z ANGLIJO Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je znova vzpostavil redno sezonsko letalsko povezavo med Ljubijano in Manchestrom enkrat tedensko. Poleg Slovencev, ki potujejo v Veliko Britanijp, upajo, da bo po tej progi v Slovenijo prispelo več kot tisoč angleških turistov. Z letali Adria Airwaysa je lani v Sloverujo pripotovalo 58.500 tujih turistov, med katerimi je bilo 11.000 Britancev. Od teh jih je bilo dobra tretjina prebivalcev Manchestra in okolice. SLOVENSKI VELEPOSLANIK V ČEDADU Slovenski veleposlanik v Rimu Peter Bekeš je bil na obisku v Čedadu, kjer se je s predstavniki zamejskih rojakov pogovarjal o njihovem položaju v vseh treh pokrajinah obmejne Furlanije-Julijske krajine in aktualnih vprašanjih. Govorili so o sprejemu zaščitnega zakona in denarni stiski Glasbene matice. Veleposlanik je gostiteije podrobneje seznanil s skrbjo sedanje in prejšnje slovenske vlade za narodnostna vprašanja. ZDRUŽEVANJE SKD - SLS Pogovori o združevanju med krščanskimi demokrati (SKD) in ljudsko stranko (SLS) potekajo, vrstijo se delovni pogovori predstavnikov obeh strank, ki nuj bi prvi teden v juliju podpisali izjavo oziroma namero o združitvi, je na novinarski konferenci dejal predsednik SKD Lojze Peterle. ČEZMEJNA TELEVIZIJA Predsednik upravnega sveta italijanske državne radiotelevizije RAI Zaccaria in generalni direktor RTV Slovenija Janez Čadež sta pred kratkim podpisala dogovor o ustanovitvi čezmejne televizije. Če bo šlo vse po načrtih, bo čezmejna televizija, „Link 2000”, začela poskusno oddajati v začetku januarja leta 2000. Pri oblikovanju programov bosta sodelovali italijansko in slovensko uredništvo tržaškega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino ter slovensko in italijansko uredništvo TV Koper. Preveč je javnih znakov, da bi tudi nepripravljenemu opazovalcu ostalo zakrito, kam se veter obrača. Kot je bil nekoč čas, ko je Menem slavil nenehne zmage, je sedaj na vrsti Duhalde. Izgleda, daje v argentinski politiki sreča menjala dom, a zaenkrat ostaja na isti strani ceste: pri peronizmu. O, SVETI KRIŽ... Počasi smo se že navadili na te predhodne” volitve, do katerih imajo province ustavno pravico. Vsedržavne volitve se morajo namreč izvesti isti dan po vsej državi, province pa lahko svoje notranje, tako guvernerske kot lokalno poslanske, izvedejo kadar se jim pač zdi v sklopu provincijskih ustav. Čeprav bi bilo mnogo bolj poceni, če bi se izvedle istočasno, politične okoliščine (krajevne ali državne) mnogokrat narekujejo ločitev datumov. To političnemu položaju dodeli svojevrstno zanimivost in napetost. Preteklo nedeljo so bile volitve v provinci Santa Cruz (Sveti Križ, po stari španski navadi dajati krajem sveta imena). Tam je prišlo do kaj čudnega položaja. Guverner Nestor Kirchner se je že drugič predstavil za ponovno izvolitev. (3n, ki je bil eden največjih nasprotnikov, da bi se Menem predstavil za ponovno kandidaturo, je v svoji provinci že prej dosegel spremembo •ustave, ki mu dovoli nadaljnji tretji mandat. Na čelu krajevnega peronizma je Kirchner od vsega početka vodil kaj samostojno politiko, oddaljeno od Menemovih mandatov, ko je bil Menem še na vrhuncu svoje moči. Isto se je dogajalo z njegovo ženo, ko je bila senatorka in je doživljala hude napade iz vladne palače zaradi „strankarske neposlušnosti”. Kirchner pa je bil tudi prvi od guvernerjev, ki je pristopil k Duhaldeju, ko se je ta javno zoperstavil Menemovim načrtom ponovne kandidature. V nedeljo je doživel lepo zmago, saj je opozicijo nadkri-lil kar za 12 odstotkov. Dolsej je imel Duhalde presneto srečo, kar se tiče provincijskih volitev. Slavil je zmago kot peronist v Cordobi (čeprav je kordobski guverner presedlal na Menemo-vo stran); po zmagi Romera v Salti, ki je tudi menemist, ga je spretno pritegnil na svojo stran; ob zmagah Povezave v Cata-marki in San Juanu pa dejansko ni bil prizadet, ker je peronizem v obeh provincah tako zapleten v menemizem, da je Duhalde izid skoraj slavil, kot če bi on zmagal. Vrhunec seveda predstavlja nedeljska zmaga v Santa Cruz. Tako se mu sreča kar naprej smeje. PADEC NAJVIŠJIH A te zmage niso edini znak predsednikovega zatona. Bolj kočijivi (in zanj zapleteni) so znaki v razvoju vsakdanjih dogodkov. Tako dejstvo, da je v dveh tednih izgubil kar dva ministra vlade, s katero je nameraval nedotaknjen priti do decembra. Skrb vzbuja tudi način, kako sta oba odšla. Gospa Susana Decibe je odšla po lastni volji in proti Menemovi želji, edinstven dogodek vseh deset let vladai\ja. Delavski minister Erman Gonzalez pa je odšel na predsednikovo zahtevo, a ne po predsednikovi volji. Menem se ga je moral rešiti, ker je škandal okoli Gonzaleza tako naras-tel, da bi v padcu lahko potegnil za sabo prestiž celotne vlade. Primer Ermana Gonzaleza je tudi svojevrsten. Bolj kot samo minister je bil predsednikov tovariš in prijatelj. Z njim je bil že, ko sta v skupni rodni provinci La Rioja delala prve korake v politiki. Menem sicer vedno v peronizmu, Gonzalez v krščanski Tone Mizerit demokraciji. Ko je bil Menem guverner, ga je že pritegnil v vladne funkcije. Ko je prevzel predsedništvo, ga je pn-peljal s sabo iz La Rioje in ga vključil v vlado. Tedaj je Erman zapustil krščansko demokracijo in se vpisal v peronistično stranko. A kljub temu je skušal doseči, da bi peronizem bil sprejet v demokrščansko internacionalo. Na menemistični šahovnici je bil ena glavnih in polifunkcionalnih fig® bil je gospodarski minister (prepustil je mesto Cavallu), zatem obrambni in končno sedaj minister za delo. Razumljivo je, da nobenega teh mest ni zasedel kot strokov njak, tehnokrat, marveč kot oseba, katerije predsednik lahko popolnoma zaupal. Ni čudno, da so ga svojčas imenovali „Sup' Erman” zaradi izredne oblasti, ki jo je imel-Bil je tudi načelnik liste peronističnih P05' lanskih kandidatov, ki je pred osmimi letl uprizorila zadnjo peronistično zmago v prestolnici. Pretekli teden se je „slučajno” zvedeta da Gonzalez prejema „privilegirano pokojnino” v višini osem tisoč dolarjev (navadna pokojnina je 200 dolarjev) in sicer kot bivši vodja provincijske banke v La Rioja. Ko jc škandal narastel, je minister izjavil, daje šele sedaj pričel prejemati to pokojnino in da se bo v tem svojstvu odpovedal ministrski plači. Potem pa je (tudi „slučajno") prišlo na dan, da je pred tednom preje' 220.000 dolarjev kot retroaktivno izplačilo pokojnine. Deževale so kritike znotraj zlasti zunaj vlade in predsedniku ni preostalo drugega, kot da gaje odslovil. Ponoven hud udarec za njegovo nekoč neomajno oblast. KDO IMA VAJETI? Najbolj zanimiv v tem območju oblast1 pa je bil dogodek okoli preustroja provincijskih proračunov. V svojem zagonu, da zmanjša državne stroške, je gospodarski minister Roque Gonzalez krepko zniža' vsoto pošiljk, ki naj jih province dob*e od zvezne vlade. Province naj bi prispevalo kar 50% v zmanjšanju stroškov, la je predviden za ugoditev zahtevam Mednarodnega denarnega sklada. Upor provinc je bil silen. Zlasti pa Je bilo nevarno, da celoten vladni načrt pog°" ri v parlamentu. Menem je bil brez mo& dejansko se za stvar skoraj ni brigal. Vin^ je posegel Duhalde, da bi sistem ohrani1 „gobemabilnost”. Prepričal je poslance, da so vsaj delno potrdili ministrov osnutek' dosegel od Femandeza, da je nekolik0 omilil pritisk na province, guvernerjem Pa razložil, da je pač potrebna žrtev, da nem0" teno pridemo vsaj do volitev. Dejansko Je Duhalde v tistih dneh vodil državno ladJ0 preko viharjev. Menem pa je bil na oddihu v la Rioji. Sedaj se odpira veliko vprašanje: do Kle bo Menem mimo sprejel rastočo Duhald6" jevo oblast in do kje si jo bo Duhalde up®1 izvajati, ne da bi preveč prizadel predsednika. Jasno je, da če na volitvah zmag3 guverner s svojo sedanjo držo nepok°r' ščine do predsednika, potem je MenemO^ politična zvezda prišla do poti v zaton. Ne le, da mu je spodnesel načrt za tretjo pre sedniško kandidaturo, marveč nastal1*-vprašanje tudi, če bo sploh možen povrate leta 2003. Ali ni mogoče, da zmagoviteg8 Duhaldeja popadejo skomine po drugeI" ustavnem mandatu? A kljub opešanosti ima Menem še doV lj moči, da hudo škoduje, če ne direktn0 prepreči Duhaldejevo predsedniško kane ro. Kaj bo storil eden in kaj drugi. Je trenutno največje vprašanje argentinske politike, potem ko je že jasno, da se bosta za predsedniško mesto potegovala radika* De la Rua kot kandidat Povezave in Per°" nist, Duhalde kot vladni kandidat. Slovenci v Argentini Obiska iz Slovenije v Bariiočah Mladinski športni dan Kot je med nami že tradicija, je bil na Praznik dela 1. maja mladinski športni turnir- V Slovenski vasi v Lanusu se je zbralo veliko število mladih, deklet in fantov, ki so se pomerili v odbojki (dekleta) in nogometu (fantje). NOGOMET Pomerile so se ekipe iz vseh naših domov. Rezultati so bili sledeči: Lanus 3 -Moron 0; San Martin 1 - San Justo 1; Ramos Mejia 1- Moron 0; San Martin 0 - Carapachay 1; Lanus 4 - Ramos Mejfa 3; San Justo ^ - Carapachay 0. V finalu sta se spopadla Lanus in San Justo in po izenačbi 1-1 šla na Penale. Tukaj so zmagali Lanuščani 4-2. Končna lestvica je pokazala sledeč izid: 1° Lanus 10 točk; 2° San Justo 8; 3° Ramos Mejia 6; 4° Carapachay 4; 5° San Martin 2; 8° Moron 1. ODBOJKA Nastopile so štiri ekipe (manjkala sta San Martin in Carapachay, s čimer se je tema domovoma odštela po ena točka za končni izid). Rezultati so bili sledeči: Lanus 0 - Moron 2 (17:25, 12:25); Moron 1 - San Justo 2 (21:25, 25:22, 9:15); Ramos Mejfa 0 - Lanus 2 (14:25, 21:25); Moron 2 - Ramos Mejia 0 (25:19, 25:23); San Justo 1 - Lanus 2 (19:25, 25:17, 12:15); San Justo 2 - Ramos Mejia 0 (25:16, 25:21). Končna lestvica: 1° Moron 10 točk; 2° San Justo 8; 3° Lanus 6; 4° Ramos Mejfa 4; 5° Carapachay in San Martin 1. Skupni izid: 1° Lanus in San Justo 16 točk; 3° Moron 11; 4° Ramos Mejia 10; 5° Carapachay 3, 6° San Martin 1. Iskreno priznanje vsem nastopajočim v upanju na skorajšnje snidenje. (5) Poročila z občnega zbora ZS Poročilo Slovenskega srednješolskega tečaja »ravn. Marko Bajuk“ - ravn. Neda Vesel Dolenc SSTRMB ima svoj sedež v Slovenski hiši msgr.' Antona Oreharja. Združuje dijake s Področja Velikega Buenos Airesa z name-n°m posredovati i\jim na ravni srednješolske izobrazbe in v slovenskem jeziku t^jlepše duhovne in snovne stvaritve slovenskega človeka. V šolskem letu 1998 je obiskovalo tečeg dijakov; razdeljeni so bili v pet let-‘'ikov. 1. letnik 24 dijakov; 2. letnik 28 dijakov; 3. letnik 17 dijakov; 4. letnik 17 dijakov ter 5. letnik 19 dyakov. Tečaj je jtoel tudi tri dopisne dijake: dva iz notranjosti dežele in sicer iz San Luisa ter enega 12 Uruguaya. Letošnje leto pa se je v tečaj ! ''Pisalo 110 dijakov ter trije dopisni. I Ravnateljica tečaja je bila prof. Neda j "esel Dolenc. Profesorski zbor so sestavili sledeči: Milena Ahčin, Franci Cukjati, Rok Fink, dr. Štefan Godec, dr. Marko J^emžar, p. dr. Lojze Kukoviča, Marjan “^>oda, prof. Alenka Magister, prof. Metka Mizerit, Tone Mizerit, prof. Mirjam Oblak, pize Rezelj, prelat Jože Škerbec, arh. Jure otnbergar in lic. Terezka Prijatelj Žnidar, jjofesorjem stoji ob strani odbor staršev, ^ Prevzame izvenšolsko delo. Predseduje ^ Marjeta Šenk. Tečaj je bil skozi vse leto in sicer 20 dni *sobot). Pouk in druge dejavnosti so potezne po letnem delovnem načrtu in šols-eiTl koledarju. Nobena ura ni odpadla, °dsotne profesorje pa so nadomeščali kole-»• Poučevali smo nasledi\je predmete: *°venščina (slovnico in slovstvo) 2 uri v ij^em letniku; verouk v 1., 2., 3. in 4. etniku; svetovne nazore v 5. letniku; slo- i v®ttsko zgodovino v 2., 3., 4. in 5. letniku; ^•^liepis Slovenije v 3. letniku; živo bese-,° v 1. in 5. letniku ter pelje v 1. in 2. etoiku, Šolsko leto se je kot vedno začelo s ^veto mašo in uvodnim nagovorom ravna-Wce. Na sklepni prireditvi s sv. mašo in r^denujo smo se poslovili od petega let-*'a- Najboljši dijaki so dobili knjižne na-jJ^e> dar Društva Slovenija v svetu. ^)bolj§a dijakinja 5. letnika pa tudi slo-.^Ski srebrnik, dar dr. Petra Urbanca iz r^ade. Vsi abiturienti pa so prijeli tudi j Plome. Dijaki 1. in 5. letnika, ki imsyo e