SolGki T7-rt. Ko sem v jeseni minolega leta videl, koliko veliko jabolk so ljudje iz Kranjske v inostianstvo prodali, in so, kakor se poroča, zauje še čez pol milijona goldinarjev vzprejcli, sem si mislil: Ali niso zraven slavne c. k. kmctijske družbe, g. g. duhovnikov in nekaterih posestnikov tudi učitelji k povzdigi te stroke kmetijstva kolikor toliko s teoretičnim in dejanskim poukom pii mladini, kakor tudi z vnemanjetn oirastlih za sadjarstvo, pripoiuogli. Spoaiinjam se, da so že v nioji mladosti nekateri učitelji na"svojih_in tudi na šolskih vrtih s poukom v sadjarstvu se bavili. Res, da vrti niso bili veliki in zdanjim zahtevam primerni, a poučevalo se je v njih, in nauk o sadjarstvu, ki ga je proišnji rod vzprcjel, širil sc je čezdalju in se širi še zdaj. A ker svet v v.seh strokali vedno hitreje naprcdova in so gmotne potrebe čezdalje večje, je pa tudi kaj veselo slišati, da se šolski vrti množijo. Naj mi bo dovoljeno, da izvazim tu svoje nemerodajne inisli o šolskih vrtih in njih zboljšanji, in sicer želim: 1. da bi bil vsak šolski vit kolikor možno blizu šole in v ravni legi. Ako je vrt odročen, potratijo učitelj in učenci s hojo tje in nazaj preveč časa, in tudi učitelj vita pred kako zlobno roko ne more tako lehko varovati, kakor pa, ako je blizu šole. In ako ni na ravni legi, se po kakem hudourji s popravljanjem steza in gredic več časa porabi, kakor pa s poučevanjem v sadjereji. 2. Naj bi bilo učitelju postavno dovoljcno, da bi za pouk v sadjarstvu vsaki teden eno uro, spomlad tudi dve za vsakdnevno kakor tudi za ponovljivo šolo vštel v razredbo šolskih ur. Kajti po šolskih urah je težko mnogo učencev, posebno takih, ki daleč od šole stanujejo, na šolski vrt dobiti, ker jih stariši, posebno na kmetih, za pašo in domača dela rabijo. 3. Naj bi bilo učitelju dovoljeno, za težka dela, recirao: prekopovanje zemljc, izkopovanje in presajanje večjih dreves, srenjskega slugo, poljskega čuvaja ali pa snažitelja cest, ki je že tako od soseske plačevan, v pomoč porabiti; kajti učenci za težka de!a na vrtu niso dosti močni, za učitelja pa to delo tudi ni kaj priraerno. 4. Naj bi dobival učitelj od šolske srenje vsako leto malo vsoto denarja za nakupovanje cepičev dobrega plemena kakor tudi novih žitnih in rastlinskih semen za poiskušnje na šolskem vrtu, katerih izbera naj bi bila učitelju pripuščena. Učitelj naj bi bil le zavezan, izdajke te vsote pismeno skazati. 5. Da bi pa šolski vrt ne bil samo za učence vzgojevalen, marveč tudi posestnikom v korist in vzpodbudo, naj bi se učitelj obvezal, od šestega leta po prvem vsejanji sadnih pešek, vsako leto vsa drevesica, ki so na eni šestini sadnega prostora za presadbo dorastla, krajnemu šolskemu svetu izročiti, da jih ta mej posestnike po primeri njih denarne pripomoči k vrtu razdeli, ali pa razproda, in s tem denarjera stroške za šolski vrt pokrije. 6. Ker vsak učitelj ne more dobiti nagrade za poškodovanje svoje obleke pri delu na šolskem vrtu, bi bilo primerno, da bi snicl eno četrtino vrta porabiti za poskuse novih sadežev in za domačo prikuho i. t. d. Tu bi nm bila priložnost, da bi tudi učenke učil v pridelovanji vrtnih zelišč in cvetic. Tako in enako oskrbovan šolski vrt bi ne bil samo vzgojevalen za mladino in lepoto kraja, marveč tudi koristaa naprava soseski v prid iu vzpodbudo. Cr.