List ljudstvu v
'^•imri i O JOi. 1913,
Beilageji
"	Maribor,
dne 10. julija 1913.
Tečaj XLVII.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za fetrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na t Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoi. ! tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška j	cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne
zaprte reklamacije so poštnine proste.
pouk in zabavo.
Današnja številka obsega 10 strani in Gospodarske Novice.
Na Balkanu.
Poročila o prejšnji vojski, ko so balkanski Slovani z neprimernim junaštvom pobijali Turčina in mu odvzeli skoro celo evropsko Turčijo, smo pisali z veseljem. Radost nas je navdajala, ko smo lahko našim bralcem predočevali v številki za številko moč in pa vstrajnost Slovanov. Ni ga bilo zavednega Slovenca, ki se ne bi bil veselil veličastnih jugoslovanskih zmag.
A prišlo je zopet drugače. Namesto, da bi se krščanski in slovanski zmagovalci po bratovsko veselili zmage in si prijateljsko delili zavzeto ozemlje, so izzvali iz pohlepnosti po zemlji in slepe zavisti bratomorni boj. Brat kolje brata na Balkanu! Srb in Bolgar, oba ene in iste vere, oba Slovana, si stojita sedaj nasproti v krvavih bojih. Sovražnost je pri obeh narodih dosegla sedaj svoj vrhunec.
Sedanje klanje na Balkanu se širi s še večjo srditostjo, kakor prej, ko so šli zavezniki nad svojega najhujšega sovražnika — Turka.
To je ona grda stran človeške narave, ki poniža človeka do stekle živali, da pameten človek v lastni krvi, kadar se strast vname, najhuje divja. Mesece in meseee so Srbi in. Bolgari skupaj stali pred Od-rinom v mrazu in snegu, vzajemno trpeli, objemali se v najhujših mukah ter se tolažili z boljšo bodočnostjo, ko so umirali po ljutih bojih. Sedaj pa so ti junaški stotisoči obrnili puške in bodala drug proti drugemu. Strašni so bili lani vlaki ranjencev, ki so prihajali v Belgrad in Sofijo, ali vendar je bilo nekaj veselega vmes, namreč up na osvobojenje od -zakletega stoletnega sovraga. Zato so zdravniki iz vseh slovanskih in Slovanom prijaznih delov sveta rade volje hiteli zdravit ranjence in povsod so se veselega srca nabirali darovi za jugoslovanske junake. Sedaj leži žalost nad Slovani radi bratomornega boja. Ruski državniki so se bali, da jirn zrastejo balkanske države čez glavo, da tudi njih ne bodo več poslušali. Zato so huj-skali Srbe do nezavesti. In drugi evropski državniki so uporabili to priliko in hujskali Bolgare, da ne smejo odnehati. Tako je moralo priti do vojske. In sedaj teče slovanska kri v potokih.
Kdo bo zmagal? Danes se še ne more reči nič gotovega. Bolgari imajo izborne vojskovodje, dobro iz-vežbano armado in tudi glede števila vojakov nadkri-ljujejo združene Srbe in Grke. Srbi pa imajo izborno artiljerijo, ki je v vojski proti Turkom na mnogih bojiščih, posebno pa pri Odrinu, odločila zmago. Poročila o dosedanjih bojih pri Stiplju in Ovčjem polju ter na jugu nad Solunom se glede uspeha bojevanja ne vjemajo. Bolgarska poročila, katera so bila tudi v zadnji vojski bolj resnična nego srbska ali grška, pravijo, da so se sicer vršili krvavi boji na več krajih, a da so bili večinoma Srbi tepeni, posebno na Ovčjem polju.
Položaj na bojišča.
V istini se je začela vojska med balkanskimi zavezniki dne 24. junija z večjimi krvavimi spopadi pri Zletovem med Bolgari in Srbi ter severno od Soluna v bližini Seresa med Bolgari in Grki. Toda vse je mislilo, in menda zavezniki sami, da se bo še na ta ali oni način vzdržal mir. Resnejše je postalo razmerje med Bolgari in Grki z dogodki dne 30. junija, ko so Grki prisilili vojaško posadko v Solunu, da jim je izročila svoje orožje. S tem je nastopilo med Grki in Bolgari bojno razmerje, čeprav je grški poslanik v Sofiji še komaj dne 5. julija zapustil Bolgarijo.
Bojevanje med Grki in Bolgari se je dosedaj razvijalo tako: Bolgari so se venomer umikali. Bolgarska poročila so pravila, da namenoma, ker hočejo izvabiti Grke iz njihovih utrjenih stališč ter jih izvabiti tja, kjer bodo razmere za Bolgare najugodnejše. Verjetno je to poročilo, kajti zadnje dni imajo Bolgari nasproti Grkom zelo malo vojaštva. Znano je, da je general Ivanov, ki poveljuje bolgarskim četam nasproti Grkom, v brzem pohodu odkorakal z večjimi četami proti Stiplju, kjer je ravno njegov dohod pridobil Bolgarom tako velikanske uspehe. Grška poročila pa poročajo, da slavijo grške čete zmago za zmago nad Bolgari ter da nevzdržno in z navdušenjem prodirajo proti severu, proti Bolgariji. Ako so bolgarska poročila resnična, potem Grki nevede korakajo Bolgarom v past.
Vojska med Srbi in Bolgari, četudi začetkoma v obliki manjših spopadov, traja od 24. junija z dogodki pri Zletovu (nad Stipljem). Niti Srbi, niti Bolgari, niso imeli v tem ozemlju svoje glavne moči, ampak Srbi med Pirotom In Nišem, Bolgari med Sofijo in Caribrodom. Toda vsled neprestanih spopadov so Srbi in Bolgari primaknili toliko čet proti jugu, da imajo sedaj tam na obeh straneh večino svoje armade. Namen srbskih vojskovodij je bil očividno, vdreti na jugu na bolgarska tla ter korakati proti Sofiji, kjer bi prišla tudi severna srbska armada na pomoč. In res dne 4. julija so vdrle prve srbske čete na bolgarsko ozemlje pri Kiistendilu. Toda veselje je trajalo le malo časa. Ko so prvi srbski vojaki stopili na bolgarsko ozemlje, smatrala je bolgarska vlada, da je s tem napovedana vojska in bolgarska armada je dobila povelje, da prodira na celi črti. Med velikanskimi izgubami, osobito na južnem Ovčjem polju, so bile srbske čete strašno tepene in sedaj se umikajo proti Skoplju. Iz poročil je posneti, da teh porazov ni krivo srbsko -vojaštvo, kajti hrabri so kakor Bolgari, ampak manjša nadarjenost srbskih vojskovodij, katere bolgarski poveljniki daleč nadkriljujejo. Ti razpostavljajo svoje čete kakor na šahovi deski, dobro premišljeno in vse z ozirom na končne uspehe.
Bolgarski poveljniki zasledujejo očividno namen, da izrinejo srbsko armado iz onih krajev Makedonije, ki gredo po pogodbi Bolgarom, da jih kje pri Skop-iju pošteno natepejo in potem korakajo v Niš, drugo glavno mesto Srbije, kjer se združijo s severnimi bolgarskimi četami ter tam narekujejo Srbom mirovne pogoje. In res so ža začele -bolg&rsko čete na severu vdirati v srbsko ozemlje, in sicer najseverneje pri Za-ječarju, kjer so imeli Bolgari zmagovit spopad s Srbi, ter pri Trnu, koje čete bodo šle ali proti Vranji glavni bolgarski armadi na pomoč, ali če tega ne bo več treba, koj proti Nišu.
Toda med tem se že slišijo glasovi o mirovnih pogajanjih in zato je mogoče, da vojska*ne bo do konca izvojevana. V Belgradu vlada radi neprestanih neuspehov velika potrtost.
Politično ozračje.
Rusija in ž njo Francija ter Anglija želijo, da hodijo vsi balkanski zavezniki, Bolgari, Srbi in Grki, v svetovno-političnih zadevah ž njimi roko v roki, ne pa s trozvezo, Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Zato je ruski skupini velesil skrajno neljubo, da je nastala vojska med zavezniki. Ker je med balkanskimi državami Bolgarija največja in se je bilo bati, da z Makedonijo postane še večja in samostalnejša, zato je Rusija podpirala in še podpira vedno Srbijo in Grško proti Bolgariji. Najprej je nahujskala Rumunijo proti Bolgariji, zadjje dni se ji je posrečilo dobiti tudi Turčijo na svojo stran. Turčija je že naznanila Bolgariji, da morajo bolgarske čete takoj zapustiti mesto Rodo-sto, sicer bo Turčija posegla z orožjem vmes.
Trozveza pa dela na to, da odtrga katerosibodi balkanskih držav od rusko-francosko-angleške zveze in za to ji je bila sedaj naravnost ponujena priložnost, da se postavi ob stran Bolgarije. Avstrija pomirjuje Rumunijo ter posreduje pri Bolgarih, da še dajo Ru-munom nekaj zemlje mirnim potom, Italija se zadnje dni trudi pri Turčiji. Le Nemčija stoji tudi v tem ozi-ru mirno ob strani. Pravijo celo, da hujska kakor Rusija, Rumune proti Bolgarom. Boji se namreč, da bi si Bolgarija in Avstrija razdelili Srbijo in četudi Bolgarom ni nevošljiva, nam ne privošči nobenega kosa jugoslovanske zemlje več, kajti Avstrija je Nemčiji že itak preveč slovanska.
Zadnji neuspehi srbske armade so naredili v Belgradu globok vtis in vzbudili željo po miru. Srbi so začeli uvidevati, da jih Bolgari nadkriljujejo. Vrhu tega pa trezni Srbi, med katere spada tudi ministrski predsednik Pašič, itak niso hoteli vojske, kajti bolgarska zahteva, naj se drži pogodba, se jim je zdela o-pravičena. V krajih namreč, katere bi vročekrvni Srbi radi dobili proti pogodbi, prebiva bolgarsko prebivalstvo.
Bolgarija je kot prava slovanska država takoj ponudila Srbom roko za spravo, ako jo res hočejo. Poluradni „Odmev Bolgarije" poživlja velesile, da u-plivajo na Srbijo, naj preneha s sovražnostmi, in potem se naj spor reši pred ruskim razsodiščem. S tem je dovolj jasno izražena volja, da tudi Bolgarom ni za nadaljevanje te grde vojske med brati.
Boji na Ovčjem polju.
Najbolj krvavi boji so se vršili pretečene dni v ozemlju okrog Ovčjega polja, ki leži na severu Makedonije med Skopljem, Velesom, Stipljem in Kiistendi-lom. Glavna srbska armada, ki se je zbirala okrog Skoplja, je štela 120.000 mož. Njej je stala nasproti druga bolgarska armada v skupni moči 90.000 mož. En del te armade se je zbiral v bližini Kiistendila, drugi pa v okrožju Stiplje-Kočana. Že zadnjič smo poročali, da so se iz prvotnih malih prask ob Zletovu razvili večji boji, iz katerih so izšli Bolgari kot zmagovalci. Zadnje dni poprejšnjega tedna se je razvila na južnem robu Ovčjega polja ob reki Bregalnica, ki se nižje Velesa izliva v Vardar, velika bitka, ki se je končala z zmago Bolgarov.
Bolgarska glavna armada, ki je štela do 80.000 mož, je stala v črti Stiplje-Zletovo. Levo bolgarsko krilo je prekoračilo Vardar pri Krivolaku, desno pa se je pri Ozegovi planini ob makedonsko-bolgarski meji pomikalo naprej proti zahodu. Središče srbske armade je prodiralo na južnem koncu Ovčjega polja proti Stiplju. Bolgarsko središče se je prve dni, boreč se s Srbi, umikalo proti Kočani in Radovisti, levo krila pa je prodiralo ob Vardarju naprej, desno krilo ob Ozegovi planini se je tudi pomikalo čez Krivo Pa-lanko in Kratovo proti zahodu. S to razvrstitvijo bojnih čet je tvorila bolgarska armada polkrog, podoben velikemu lijaku. Srbom je bila na ta način nastavljena past.
Dne 4. t. m. je bolgarsko središče ob reki Bre-galnioi nenadoma z vso silo napadlo srbsko središče in pritiskalo s takim junaštvom naprej, da je bilo srbsko središče naenkrat razbito in potisnjeno Čez Ovčje polje nazaj do gore Bereketli. Borba je bila strahovita. Srbska brigada, ki je obstajala iz 3., 4. in ll.peš-polka, je bila kljub pomoči od srbske artilerije po bolgarskem navalu popolnoma uničena. Prodiranje bolgarskega središča je bilo tako silovito, da sta obe srbski krili izgubili zvezo z glavno armado.
Desno krilo ol Vardarju, takozvana timoška divizija (moštvo te divizije je zbrano iz okrožja ob reki Timok ob bolgarsko sr >ski meji), ki je štela 15.000 mož, je bila naenkrat o jkoljena od vseh strani od bolgarskih Čet. Divizija, ki je znana vsled svojega junaštva izza prejšnje vojske, se je branila z neprimernim junaštvom, da bi se rešila. A ves napor srbskih junakov je bil zastonj! Bolgari so pritiskali od vseh strani in so celo brigado popolnoma pobili. Samo 35 častnikov in 4000 mož je ostalo pri življenju. Druga srbska brigada, ki je hitela timoški diviziji na pomoč, je bila istotako razpršena na vse strani. Na bližnjih višinah gore Klišeli je srbski generalni štab in prestolonaslednik Aleksander bil priča pogina junaške srbske timoške divizije. Bolgari so uničili timoško divizijo največ z bajonetnimi napadi. Čuden slučaj je, da je nemila usoda zadela ravno timoško divizijo, katera je ramo ob rami se borila pri Odrinu z bolgar» skimi četami pri zavzetju Odrina. K temu bolgarskemu uspehu so veliko pripomogle makedonske prostovoljne čete, ki so se zbrale iz okrožij Debar, Skoplje in Kumanovo. Največ je pa k temu bolgarskemu u-spehu pripomogel bolgarski general Ivanov, poveljnik bolgarske armade proti Grkom, kateri je z dvema brigadama v naglem pohodu prihitel iz Strumice proti Krivolaku ter tako zapečatil usodo cele srbske timoške divizije.
Levo srbsko krilo, obstoječe iz takozvane mo-ravske divizije (se sestavlja iz okrožja reke Morave) je prodiralo do Sultan-tepe. Ker se je pa moralo srbsko središče umakniti proti severo-zahodu, je prišla tudi ta divizija v skrajno nevaren položaj. Udreti je namreč hotela po cesti proti Kiistendilu, a ker se je s prodiranjem prenaglila, je izgubila zvezo s srbskim središčem in je bila od treh strani obkoljena. Bolgarske čete so na njo hudo pritiskale. Boj je bil strašen; končal se je s popolnim porazom cele srbske morav-ske divizije. Ostanki razbite divizije so zbežali v popolnem neredu čez Kratovo proti Skoplju. Položaj srbske armade na makedonskem bojišču je opasen. Njeno desno krilo se je umaknilo iz Velesa, ki so ga zasedli Bolgari, srbsko središče se umika proti Skoplju in Ivumanovem, celemu levemu srbskemu krilu pa preti obkoljenje, če se ne umakne pravočasno proti Skoplju.
Srbska moravska In timoška divizija.
Že uvodoma smo poročali, da je desno srbsko krilo, v katerem je bila tudi cela srbska takozvana moravska divizija, nameravalo udreti preko Sultan-tepe v Kiistendil v Bolgariji. V tem neprestanem prodiranju se je oddaljila ta divizija preveč od svojega središča ter je izgubila ž njim zvezo. Od treh strani so pritisnili na njo Bolgari, razbita je bila popolnoma. Ostanki razbite divizije so se morali umakniti v noči od sobote (5. julija) na nedeljo proti Kumanovem. Razbito srbsko moravsko divizijo, obstoječo iz polkov 3., 4., 11. in 17. šo prištevali k najboljšim srbskim četam. Vest o tem srbskem porazu je učinkovala v Belgradu naravnost strahovito. Od 12.000 mož, ki jih je štela moravska divizija, jih je bilo vjetih 3000, na bojišču pa je obležalo mrtvih in ranjenih nad 5000 mož. V dolgih vlakih so pripeljali ogromno število ranjencev v Belgrad.
Poraz druge srbske divizije, takozvane timoške divizije, se je izvršil istočasno in je bil istotako uničujoč. Divizija, ki je štela 15.000 mož, je prodirala od reke Bregalnice proti mestu Krivolak, da pade v hrbet levemu bolgarskemu krilu. Toda delala je račun brez zmagoslavnega bolgarskega generala Ivanova, ki je zapovedoval bolgarski armadi proti Grkom. Dva dni, noč in dan, brez vsakega odmora, je korakal z dvema brigadama proti Krivolaku, kjer je trčil v srbsko timoško divizijo. V tem hipu so pritisnili na njo od severne strani tudi oddelki bolgarskega središča ter levo bolgarsko krilo, in cela timoška divizija je bila v pasti, iz katere ni bilo več rešitve. Srbi so se borili kot levi. Timoška divizija, ponos srbske armade, ki je pokazala v številnih bojih, naposled pri zavzetju Odrina, čine junaštva in hrabrosti, je bila od vseh strani zajeta. Od vseh 15.000 mož komaj 4000 mož ostalo pri življenju, ki so s 35 častniki vred izročili Bolgarom orožje in le nekaj sto mož je prebred-lo deročo'reko Vardar ter se rešilo onkraj Vardarja. Srbi so izgubili 6 večjih poljskih topov, 27 brzostrel-nih topov ter 6 strojnih pušk, 6 mitraljez, 16 vozov z
Politični ogled.
— Slovensko-Hrvaško. Prihodnjo nedeljo, dne 13. julija, se vrši na Goriškem volitev za splošno skupino v deželni zbor. Slovenski del dežele voli 3 poslance in italijanski z mestom Gorico vred tudi 3. Kakor smo že zadnjič poročali, je prišlo v Slovenski Ljudski Stranki do hudega razpora. Stara in nova struja se borita med seboj za prvenstvo. Agitacija je na obeh straneh zelo živahna. Katera struja bo izšla kot zmagovalka iz volilgega boja, se sedaj še ne da reči. — Pod novim deželnim predsednikom se koroškim Slovencem'rič godi Trilč boljše kot poprej, ko je vladal znani baron Hein. Vlada jih pritiska in skuša zadrževati vsako narodno napredovanje. Dne 29. junija so imeli Orli iz St. Janža izlet v Sveče v Rožni dolini; napravljeni so bili napol v kroju, napol v navadni (civilni) obleki s klobuki na glavi. Kljub temu pa je c. kr. žendarmerija po navodilu c. kr. okrajnega glavarstva prijela Orle in jih zaprla. Tako se po-
vojaško municijo ter 100 vozov z drugimi vojaškimi potrebščinami in živili.
V soboto ob 4. uri popoldne je bilo konec srbske timoške divizije. V Belgradu vlada silna potrtost in nekateri listi že pišejo, da bi nehal ta bratomorni boj.
Pot do Niša.
Bolgari hočejo očividno v Niš ter odrezati glavni srbski armadi na jugu med Skopljem in Kumanovem vsako zvezo z domovino. Da si zavarujejo hrbet, začeli so napadati srbske čete severno od Niša. Posrečilo se jim je zavzeti Zaječar ter razkropiti severno srbsko armado, tako, da so deli te armade prihiteli celo do Donave. Brzojavne zveze z drugimi srbskimi kraji so pretrgane. Nekoliko nižje prodirajo ob reki Timok druge bolgarske čete proti Nišu. Na prelazu sv. Nikolaja je prišlo do bitke, v kateri so zmagali Bolgari. Južno od srbskega mesta Pirota prodira tretja bolgarska četa proti Vranji, da bržkone pretrga Srbom zvezo z Nišem, ter, ako bo potrebno, priskoči glavni bolgarski armadi na pomoč, ko se pri Skoplju-Kumanovem vname glavna in odločilna bitka med Srbi in Bolgari.
Bolgarsko-grško bojišče.
Severno od Soluna, med Gjevgjelijem, Dorja-nom in Seresom, se vrše boji med južno bolgarsko armado, ki ji poveljuje general Ivanov, zmagovalec pri Odrinu, in med Grki. Na tem bojišču so Bolgari umikajo. Kakor je posneti iz bolgarskih poročil, hočejo Bolgari z umikanjem Grke zvabiti dalje v Makedonijo, da jih potem primejo od treh strani.
Dne 3. julija in naslednje dni se je vršil ob železnici, ki veže Solun preko Seresa z Dedeagačem, večji boj. Po poročilih iz grškega tabora se je posrečilo Grkom osvojiti bolgarsko postojanko Kilkiš. Boj je trajal 3 dni. Na levem grškem krilu so Grki zavzeli tudi bolgarsko utrdbo Gjevgjeli. Bolgari so se pred grško pomočjo umaknili na vzhodni breg reke Vardar. Pri teh bojih so zajeli Grki bolgarsko stotnijo
stopa na Koroškem s Slovenci, ki so bili že od nekdaj s celim srcem zvesto udani Avstriji in cesarju. Nemce in nemškutarje pa vlada ščiti, kolikor se le da. Slovenski liberalci s svojim sokolstvom nič ne silijo na Koroško, ker se bojijo boja z vlado. Nastopajo le tam, kjer je treba med Slovenci narediti razpor, seveda na veliko veselje Nemcev. — 12 slovenskih deželnih poslancev v tržaškem deželnem zboru je ustanovilo Slovenski klub. Načelnik mu je državni poslanec dr. Otokar Ribar. — V Hrvatski stranki prava so si pristaši dr. Mile Starčeviča, ki so se ločili od tako-zvanili čistih pravašev Frankove struje, ustanovili svoje lastno glasilo „Hrvat". Madžaronskavlada gaje začela že preganjati. V pretečenem tednu ga je drž. pravdništvo zaplenilo v eni številki na 46 mestih.
— Gornje Avstrijsko. Krščanska stranka na Gornjem Avstrijskem vedno lepše napreduje. Kmečko in mestno prebivalstvo je združeno v močne krščanske politične in nepolitične organizacije. Uspeh teh organizacij se je zopet pokazal pri nadomestni volitvi za deželni zbor v mestni skupini Vocklabruk. Krščanski socialec Pichler je premagal liberalca Obermaierja z
200 mož. Predno so Bolgari zapustili Gjevgjeli, razstrelili so železniški most čez Malo Reko. Dne 5. t. m. se je vršil dokaj krvav boj za bolgarsko utrjeno postojanko Dorjan, katero so Grki po daljšem boju zajeli. Grki so tukaj vjeli 150 bolgarskih vojakov. Tudi na desnem krilu je prodirala grška armada zmagovito naprej. Grki so napadli Ligovani in Lagani ob cesti, ki vodi iz Soluna v Seres in bolgarske čete so se zopet umaknile. Na skrajnem desnem krilu nižje Seresa so grške čete zasedle tudi mesto Nigrita. Bolgari so mesto poprej zažgali. Kakor je posneti iz grških poročil, se Bolgari grškim napadom niso mnogo ustavljali, ker poročila izkazujejo le malo število mrtvih in ranjenih. Bolgari imajo očividno namen, da bodo prodrle grške čete dalje proti severu, da jih primejo od vzhoda (od Tahinjskega jezera), od severa in zahoda od Strumice. Vrhu tega je general Ivanov z večjim oddelkom vojaštva odšel na Ovčje polje tarnoš-nji bolgarski armadi na pomoč.
Velika žalost v Belgradu.
Da je bila timoška divizija, ki je veljala za najboljšo in najhrabrejšo srbsko divizijo, potolčena in vjeta, je naredilo v Belgradu veliko žalost. Prejšnje veselje nad vsakim ugodnim poročilom je popolnoma izostalo, nad prebivalstvo je legla potrtost. Turška vojska ni zahtevala toliko žrtev kot sedanja. Umrlih in ranjenih se šteje že nad 15.000. Zdravnikov primanjkuje. Ranjeni ležijo po dva v eni postelji. Bolnišnice so prenapolnjene, sedaj se kopališča in gledališča prirejajo za sprejem ranjencev. Vladni list „Samouprava" svari druge liste, naj bodo previdnejši v objavljanju o dogodkih na bojišču in naj ne poročajo vedno le o srbskih zmagah. Ministrski predsednik Pa-šič je imel daljši pogovor z ruskim poslanikom Hart-vigom, in sicer kakor bolgarski listi menijo, mu je izrazil željo, da se kmalu sklene mir. Srbija je bila prisiljena vsled dosedanjih neuspehov, da je poklicala vse osebe od 16 do 60 let pod orožje. Tudi to ni ostalo brez mučnega utiša na ljudstvo.
Prinašamo majhen zemljevid, da si naši čitatelji lažje predstavljajo dogodke na sedanjih balkanskih bojiščih Grško-bolgarsko bojišče leži severno od Soluna (na zemljevidu Saloniki). Grki so prodrli že do Seresa, Nevrekopa in Strumice, Vsi drugi v grško-bolgarski vojski imenovani kraji ležijo med temi tremi kraji.
Glavno srbsko-bolgarsko bojišče je okoli Štiplja (Istip). Po zadnjih poročilih se umikajo srbske čete proti Skoplju (Uskiib) in Kumanovem. Na zemljevidu je tudi Kiistendil (Kostendil), kamor so prodrli Srbi, a bili pozneje zopet nagnani. Ovčje polje leži med Kii-stendilom in Štipljem in severni obronki Ovčjega polja se imenujejo Ozegova planina.
Zaječar leži na severu oh srbsko bolgarski meji in sicer nad Knježevcem, ki se nahaja na zemljevidu. Južno od Caribroda leži Trn in jugozahodno od Trna mesta Vranja ob železnici v Niš.
510 proti 484 glasovom. Dosedaj so zmagovali v tem o-, kraju vedno liberalci, kateri se sedaj radi propada silovito jezijo. Tudi štajerski Slovenci, pristaši Slovenske Ljudske Stranke, se ne smemo zadovoljiti samo s kmečkimi občinami, ampak mi moramo z vsemi silami delati tudi na to, da bo krščanski in narodni duh v naših mestih premagal gnili liberalizem in nemšku-tarstvo. — Gornjeavstrijski deželni zbor že poldrugo leto ne more delovati, ker se liberalni Nemci protivijo spremembi volilnega reda za občinske volitve, po ka-. terem bi nižji stanovi prišli do večje pravice.
Češko. Vlada je opustila namero, upostaviti rta Češkem mesto deželnega odbora upravno komisijo. Nemci se namreč odločno protivijo, da bi bilo v tej komisiji 5 Cehov in samo 3 Nemci, kakor se je nameravalo, povrh bi bil pa še predsednik princ Lobkovio Cehom bolj prijazen kot Nemcem. Nemci tudi nočejo pripustiti, da bi se deželne doklade zvišale za 10%. Dež. odbor bo torej deloval naprej in najemal posojila, da pokrije nujne tekoče stroške. Vsekako pa bo tega čudnega liberalnega gospodarstva na Češkem skoro konec. Deželi so liberalci, ki imajo v nemškem
Me8stab 1:4 Mil).
0	SO	100Ki!om
ja.eoliaiaruaf
G.-Fre/tasfcBerndt.VVisn.	AodmsC^
kakor v češkem taboru prvo besedo, napravili zadnji 2 leti nad 100 milijonov kron dolga. Liberalci so res povsod zapravljive! narodnega premoženja. — Češki Nemci postajajo vedno bolj nestrpni. Več mest zahteva od vojne uprave, da naj premestijo slovanske vojaške posadke iz nemških mest, ker jim ne ugaja slovansko govorjenje in petje. Nestrpneži!
—	Galicija. V tej deželi imajo sedaj volilni boj za deželni zbor. Glavna borba se vrši med strankami, ki hočejo spremembo deželnozborskega volilnega reda v liberalnem duhu in strankami, katere odločno nasprotujejo volilni izpremembi, ki bi škodovala katoličanom. V kmečki skupini so stranke, ki so za volilno preosnovo v zvezi z Rusini, dobile 49, nasprotne stranke pa 25 mandatov. Rusini so imeli v volilnem boju srečo. Vzeli so Poljakom 10 mandatov, starorusinom in radikalcem pa 3, tako, da so si priborili skupno 13 mandatov. Med Poljaki so liberalne stranke mnogo izgubile. Novoustanovljena Krščanska Ljudska Zveza je dobila v prvem boju 11 poslancev. Pri volitvi v mestni skupini so stranke večinoma obdržale svoje mandate. Narodni demokratje so dobili 13 (poprej 15), Vse-poljaki 5 (poprej 5), razne druge stranke pa po 1 mandat.
—	Italija. Italijanski kralj Viktor Emanuel je s kraljico Heleno obiskal pretečeni teden nemškega cesarja viljema v Kielu na Nemškem. Italijanskega kralja je spremljal zunanji minister Di Gugliano. Sestanek je imel gotovo političen namen, posebno glede na zmede na Balkanu. Kakor je videti, Nemčija vedno na tihem ruje proti Avstriji in njenim državnikom. Nedavno sta bila v Berolinu ruski car in angleški kralj, sedaj pa je imel Viljem politični sestanek še tudi z italijanskim kraljem. Avstrija pa, ki je bila vedno zvesto na strani Nemčije, je osamljena. Italijanska kraljeva dvojica je obiskala tudi norveškega kralja v Štokliolmu. — V Afriki se Italijanom še vedno ne godi posebno dobro. V Tripolitaniji, posebno pa Cirenaj-ki, se domači arabski rodovi postavljajo Italijanom po robu. Pretečeni teden so bile italijanske čete zopet močno tepene.
—• Nizozemsko. Kakor smo že v zadnji številki poročali, so pri volitvah v državni zbor zmagali združeni liberalci in socialni demokratje proti krščanski stranki, v kateri so združeni katoličani in zmerni pro-testantje. Glavni vzrok propada je pripisovati strastni hujskanji liberalcev in socialnih demokratov proti katoličanom. Da bi mirne protestante odvrnili od katoliške stranke, so nasprotne stranke izzvale versko sovraštvo med katoličani in vernimi protestanti. Liberalni listi so pisali o „strašni rimski nevarnosti "in so posebno pri ožjih volitvah kričali: „Proč s krščansko vlado! Volite proti krščanskim socialno-demokraške kandidate!" Nasprotno pa so krščanski volilni odbori priporočali svojim volilcem, naj volijo pri ožjih volitvah proti socialnim demokratom liberalce. Vsled li-beralno-socialnodemokraške zmage je odstopila dosedanja krščanska vlada. Liberalci pa brez socialnih demokratov ne morejo sestaviti ministrstva, ker so preslabi. Poroča se, da namerava kraljica socialno-demokraškemu voditelju Trolstru poveriti sestavo novega ministrstva. Vsekako pa se tudi liberalno-social-nodemokraška vlada ne bo mogla dolgo držati, ker i-ma v državnem zboru komaj 10 glasov večine nad krščanskimi strankami.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna,
13.	nedelja: 9. po Binkoštih; Marjeta, devica in mučenica.
14.	pondeljek: Bonaventura, škof; Just, mučenec.
15.	torek: Henrik I, cesar; Vladimir, kralj.
16.	sreda.: Škapulirska Devica Marija Karmelska.
17.	četrtek: Aleš, spoznavalec; Generaz, mučenec.
18.	petek: Kamil Lel., spozn., Friderik, škof.
19.	sobota: Vincencij Pavlanski, spozn.; Maksina, devica.
*	Osebna vest. C. g. dr. Matija Slavič, bogoslovni profesor v Mariboru, je danes odpotoval čez Egipt v Arabijo, Palestino in Sirijo.
Iz učiteljske službe. Na trirazrednici v St. Ilju v Slov. goricah, drugi plačilni razred,je oddati mesto učitelja ali učiteljice; prošnje do dne 22. julija 1913.
Iz finančne službe. Davčni pristavi Anton Ku-nej, Vincenc Gal in Anton Hodi so imenovani davčnim oficijalom.
*	Iz srednješolske službe. Suplent (začasni u-čitelj) na mariborski državni gimnaziji, Kari Tribnik, je imenovan za stalnega učitelja istotam. Za učitelja na celjski državni gimnaziji je imenovan Adolf Zelen-ka, realčni učitelj na Dunaju.
Salezijancl imajo za svoj naraščaj redovne Šole v nolvem veržejskem zavodu. Letos otvori družba poseben pripravljalni tečaj v slovenskem jeziku. — Mlaideniči, ki niso prestari in bi želeli bolje poznati salezijajiski poklic, naj se obrnejo na vodstvo Mari-janišča v Veržeju, pošta Križevci.. Stajjersko.
*Zupnijo Sv. Marjeta na Polzeli je dobil č. g. Ivan J odi, župnik pri Sv. Andražu poleg Velenja.
*	Katoliški sliod v Ljubljani. Le še mesec dni nas loči od veličastnih priredb katoliškega shoda v Ljubljani. Treba se je sedaj hitro pripravljati po vseh naših župnijah, po vseh naših društvih. Bratje Hrvati se pripeljejo na katoliški shod v Ljubljani z velikim posebnim vlakom. Spremljali jih bodo njihovi škofje. Cehi pridejo tudi s posebnim vlakom: tudi Poljaki živahno agitirajo za udeležbo na katoliškem shodu. Posebno veličasten bo prizor na Kongresnem trgu, kjer
bo zbrana pri sv. maši vsa množica in kjer se bode slovensko in hrvaško ljudstvo na čelu svojih škofov posvetilo Brezmadežni. Zato se pa dvignimo vsi, da bomo navzoči pri tem slovesnem, zgodovinskem trenot-ku! Po slovesni posvetitvi Brezmadežne bo mogočna manifestacija slovenskega in hrvaškega ljudstva za sivolasega nam vladarja, ki praznuje letos (i51etnico svojega vladanja. 100 let je letos, odkar smo prišli od Francozov nazaj pod avstrijskega Orla, zato je ta trenotek najprimernejši, da damo duška stari slovenski zvestobi do avstrijskega prestola. Vsak naj se torej potrudi, da bo vse to kar najbolj slovesno. Posebno prosimo, da pride kar največ narodnih noš! To mora biti obenem tudi prava, velika slavnost naših prekrasnih narodnih noš! Se mesec dni imamo čas za podrobne priprave — če vsi v vsaki župniji store, kar jim je mogoče, bo o katoliškem shodu v Ljubljani govoril svet!
*	Na katoliški shod! Župni uradi imajo že vsi v rokah zglasilnice za katoliški shod. Nemudoma o-glasite svojo udeležbo pri župnih uradih. Vstopnica h glavni manifestaciji in k telovadbi Orlov v nedeljo, dne 24. avgusta, velja 1 K. Tudi društva naj svojo udeležbo naznanjajo potom župnih uradov. Povsod a-gitirajte za največjo udeležbo!
*	Iz štajerčijauskega tabora. Zopet eden. Visok obisk pri štajerčijanskem županu Koserju v Spodnjem Gasteraju. Pravijo, da visoki ljudje radi občujejo z visokimi gospodi. Tudi pri županu Koserju se je napovedal na obisk visok gospod od deželnega odbora iz daljnega nemškega Gradca. Tam gori so namreč izvedeli, da v Spodnjem Gasteraju ne „štimajo" denarne strune šolskih doklad, ki jih spodnjegasteraj-ska občina pobira od ljudstva potom osebnega iztirje' vanja. In visoki gospod od deželnega odbora je dne 19. junija temeljito pregledal pokvarjeni šolsko-do-kladni inštrument vpričo Koserja in krajnošolskega načelnika g. Krajnca, ki je bil k reviziji povabljen, da poroča, kako „vestno in natančno" mu je Koser izplačeval krvavo zaslužene prispevke svojih občanov. In revizija je dognala, da je manjkalo teh preklicanih strun na inštrumentu samo za 2185 K 34 vin., ki jih je g. Koser tekom let od ljudstva prejemal, pa jih gotovo iz „pozabljivosti" ni izročil na pristojno mesto. Dasi je bil Koser o reviziji obveščen in je imel časa skoro 14 dni in so še v zadnjem trenotku, Bog ve od kod vse, letale krone skupaj, je vendar spravil in dobil komaj 1600 K, ki jih je moral vpričo komisarja izročiti načelniku krajnega šolskega sveta. Za ostalih 585 K so odpovedali vsi Koserjevi žepi in mora „vestni" gospod Koser ta znesek poravnati tekom enega meseca, seveda z zaostalimi obrestmi vred od 2 let. Vemo, da so ta odkritja silno neljuba Koserju, a Koser naj tudi ve, da ima vsak davkoplačevalec pravico, da zahteva, da se njegov prispevek v primernem času izroči kamor spada. Vsi drugi pa, ki so redno prispevali ta šolski davek, pa so gotovo veseli, da je to početje prišlo na dan. Ali ne ve Koser, kako se i-menuje tako početje, ako kdo nevestno gospodari s tujim denarjem? Ni čuda, če je bil na dan revizije „ganz nervos". Saj mu je komisar zabrusil v obraz, da je vsak župan nervozen (razburjen), ko se vrši neljuba revizija. Mi pa bodemo skrbeli, da bodemo pripravili Koserju še dosti zmedenosti.
*	Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje priredi letos Krščansko-soc.-Zveza, in sicer dne 14. julija t. 1. Vlak gre iz Celja.
Vozni red in cene so sledeče:
Cena: III. razred.	II. razred.
Iz Celja ob 8. uri 10 minut	K 6 80	K 11'—
Iz Laškega „ 8. „	23 „	„ 6 60	„ 10 —
Iz Rim. Toplic „ 8. „	33 „	„ 6 60	„ 10 —
Iz Zid. mosta „ 8. „	48 „	„ 6 20	„ 9-—
Iz Hrastnika „ 8. „	59 „	„ 6'—	„ 8 60
Iz Trbovelj „ 9. „ 7 „	. „ 6'-	„ 8 50
Ljubljana dohod „ 10. „ 7 „	—	—
odhod „10. ,	20 ,	-	—
Otoče dohod „ 11. „	47 „	—	—
Nazaj se vrnemo dne 15. julija zvečer. Vlak gre nazaj iz postaje Lesce, tako, da bodo romarji šli lahko na Bled in potem v Lescah vstopili na vlak.
Celjski vlak vozi nazaj po tem-le voznem
redu:
Iz Lesc	gre ob 2. uri 22 minut popoldne
Iz Otoč	„ „ 2 „ 35 „
V	Ljubljano pride „ 3. „ 34 „ „ i? >>	g™ „ 3. „ 45 „
V	Zidanmost pride „ 5. „ 4 „ „
V	Celje	„ „ 5. „ 45 „
Romarji imajo nazaj grede zvezo iz Celja v Savinjsko dolino. Kart, s katerimi bi se lahko nazaj grede enkrat izstopilo, nimamo nobenih na razpolago. Za otroke do 4 let je vožnja prosta, za otroke nald 4 leta je plačati celo karto. Karte bomo od železnice dobili še lev četrtek. Razposlali jih bomo takoj v četrtek, zato naj romarji v petek in sobdto gotovo vprašajo na poštah za karte. Poprej jih ni treba reklamirati. Enkrat odposlane karte se ne vzamejo več nazaj. Na vlaku se karte ne bodo dobile. Karte se naročijo in denar naj se pošlje edino-le na naslov: Romarsjki odbor v Mariboru, Koroška cesta 5. V Mariboru se karte lahko kupijo v tiskarni sv. Cirila. Karte se pošljejo izkilj)uČno samo tistim, ki1 pošljejo denar.
Romarje opozarjamo, da naj kart ne pozabijo doma in da jih ne izgubijo, ker odbor nikomur ne more povrniti izgubljene karte.
P. n. gospode dušne pastirje, ki se bodo romar nja udeležila, prosimo, da nam po doplisnici to jalvi-
jo, da jim priskrbimo prenočišče. Torej pa na svidenje !
Mariborskega vlaka k Mariji Pomagaj ne
bo! POZOR 1 Tistim romarjem, ki so se hoteli peljati k Mariji Pomagaj z mariborskim vlakom, naznanjamo, da se je mariborski vlak odpovedal, ker se ni oglasilo zadostno število romarjev. Tisti, ki so denar že poslali, ga bodo po nakaznici zopet dobili nazaj. Ako hočejo, se lahko pridružijo celjskemu vlaku, za katerega bodo dobili karto še v pondeljek zjutraj v Celju.	Romarski odbor.
*	Sokoli --na bernjl! Koliko je gromel pred par leti dr. Kukovec proti bernji in ves liberalni tabor je vpil ž njim, a danes vidimo njegove najzvestej-še oprode, Sokole, same na bernji, kakor razvidijo naši čitatelji iz dopisa Šmartno pri Slov. Gradcu. Sokoli hodijo po bernjo, da lahko uprizorijo veselico. Pridejo tudi h preklicanim klerikalcem, kajti pri pivu in vinu tudi klerikalni denar nima duha. Živela so-kolska bisaga!
*	Sokolsko viteštvo. Češki listi poročajo, da so Sokoli napadli katoliške Orle v Dobromelici, ker so se udeležili procesije sv. Rešnjega Telesa. Sokoli so jih obmetavali s kamenjem ter jim zaprli pot. Vrli češki Orli so bili do krvi telesno poškodovani in njihove obleke raztrgane.
*	Prusi pridejo. Da naši nemškutarji res delajo za protešianfSie Pruse, glejte dokaza! Okoli 15. septembra pride, kakor poročajo nemški listi, posebna družba Prusov v naše dvojezične kraje, da si o-gledajo napredovanje nemštva in protestantstva. Pridejo pa v St. Ilj, Maribor, Celje, Ljubljano, Kočevje, Postojno, Opatijo, Pulj, Trst, Bled, Belo peč, Trbiž, Beljak, Celovec, Rožno dolino, Železno Kapljo. Nemškutarji se že pripravljajo na sprejem. Menda ne bo škodilo, da se tudi Slovenci pripravimo. Za naše nem-škutarje mora biti ta obisk poniževalen, kajti sedaj, ko jih prihajajo njih gospodje inšpicirat, lahko uvidijo, da so res sami hlapci — protestantovskih Prusov.
*	Ne potrebujemo. V liberalnem taboru je zopet prišla stara laž na površje, da dobivamo od Slovenske Straže denarno podporo. Cemu naj jo neki potrebujemo? Mi ne delamo z dolgovi, ampak nam hvala Bogu vsako leto še toliko ostane, da bi lahko plačali vse dolgove liberalnih in slogaških štajerskih časnikov ter še jetičnim posojilnicam liberalcev dali lepo vlogo. Pač pa je res, da gremo mi Slovenski Straži rade volje in vsepovsod na roko in četudi moramo pri tem doprinašati žrtve, ki postavljajo vse pojme liberalcev o narodni požrtvovalnosti v senco. Liberalni berači in zadolženci nam naj torej ne vsiljujejo več podpor, ki jih ne potrebujemo in ne rabimo.
*	Tujci med nami. Nemško-napadalna Siidmar-ka naznanja", da je naselila medSlovenci 2 Virtember-žana, 1 Saksonca, 4 Nižjeavstrijce, 2 Nemca iz Češkega, 1 Tirolca in 1 nemškega Moravana. Slovenski ljudje morajo za težake, hlapce in viničarje, nemški lujci pa zasedajo njihova posestva. Kmečko ljudstvo, ali ne vidiš svojih sovražnikov?
*	Slovenska kmetijska šola v St. Juriju ob južni železnici je izdala za 1. 1912 poročdo o svojem delovanju. Ker je v poročilu tudi mnogokaj za gospodarstvo zanimivega, bodo prinesle naše „Gospodarske Novice" temeljito oceno.
*	Koledar Slovenske Kmečke Zveze. Rok za nabiranje udov K. Z. in naročnikov na koledar se je podaljšal do 1. avgusta, ker še mnogi zaupniki niso vpo-slali nabiralnih pol. Za vzgled, kako je treba delati za našo organizacijo, naj bo vsem zaupnikom naš vrli zaupnik pri Sv. Juriju v Slov. gor., ki nam je vposlal nad 130 udov.
*	Tržno poročilo. Hranilnice, posebno pa bogate banke, izvabljajo vedno več denarja v svoje blagajne. Obresti se vedno vzdigujejo, denar je dan za dnevom dražji. Listi, ki so v zvezi z velikimi denarnimi zavodi, poročajo, da se bo obrestna mera na jesen še bolj dvignila (govori se celo o 7%), ker se vsepovsod čuti veliko pomanjkanje denarja. Bogati židje delajo v sedanjem času velikanske dobičke. Avstro-ogrska banka je n. pr. koncem 1. 1912 izkazala 40 milijonov kron čistega dobička pri 6%'ni obrestni meri. Letos se računa, da bo ta osrednji denarni zavod zaslužil najmanj 50 milijonov. Ves ta dobiček znosijo bogatašem oni sloji, ki morajo v sedanji draginji iskati posojila. — Cena živini po zadnjem dežju ne pada več tako znatno kot poprej. Klavna živina in prašiči imajo sedaj trdno ceno. Le slabše vrste in plemena živina še vedno izgublja na ceni. Priporočamo živinorejcem, da še sedaj poskrbijo za več krme. Na zimo ali pa spomlad utegne cena živini zelo poskočiti. Na Balkanu se je število živine vsled vojske zmanjšalo pod polovico in se od tam še leta in leta ne bo uvažalo živine in mesa. Živinorejci čuvajte torej svojo živino! — Cena železu se je zopet znižala. Železo v drogih je izgubilo na ceni 1 Iv pri 100 kg. Radi denarne draginje se baje železa mnogo manj proda kot prejšnja leta.
*	Levovo francosko žgan e. Dovoljujem si Vam naznaniti, daje Mentholovo francosko žganje izborno sredstvo pri vseh revmatičnih napadih in da ga pri ordinacijah zelo rad rabim. Velespoštovanjem M. U. dr. Ferd. Karafiat. (Kalmar 15).
*	Duhovščina šentlenartske dekanije je na konferenci pri Sv. Ani na Krembergu pn šentlonartski podružnici Slov. Straži zopet darovala 25 K. Hvala iskrena požrtvovalni duhovščini za njeno denarno pomoč v prilog narodno obrambnemu delu.
*	Turike srečke, loterija in hranilnica! Najmanj reskira, kdor naroči turško srečko, kajti vsaka srečka mora zadeti! Turške srečke imajo vsako leto šest žrebanj, pri katerih se izžreba nad 10.000 dobitkov, med temi 3 po 400.000, 3 po 200.00", 3 po 300.000, 6 po 10.000 frankov itd. Turške srečke igrajo še 61 let, toliko časa pa traja tudi igralna pravica njihovih lastnikov brez vsakega nadaljnoga
vplačevanja po izplačilu kupnine. Za turško srečko izdan denar je tedaj varno nahranjen kot v hranilnici in se množi vsled njene od leta do leta naraščajoče kurzne vrednosti. Ugodni pogoj, da se zamore kupnina poravnati v mesečnih obrokih po samo K 4'75 in da naročnik zadobi izključno pravico do vseh dobitkov že po vplačilu prvega obroka, omogočuje pač vsakomur, nabaviti si to izborno srečko, s katero v srečnem slučaju že pri prihodnjem žrebanju dne 1. avgusta t. 1. zamore zadeti 400.000 frankov. Vsa zaželjena pojasnila daje in naročila sprejema za Slov. Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne razredne loterije in dajo zanesljiva in točna zadevna pojasnila.
Mariborski okraj.
m Maribor. Konštantinova slavnost v bogoslov-nici. Ves katoliški svet praznuje letos važni in zgodovinsko pomenljiv dogodek, da je cesar Konštantin podaril sveti Cerkvi pred 10. stoletji versko svobodo in odlične pravice zastran cerkvenega imetja. Tudi po Lavantinski školiji odmeva veselo praznovanje v spomin onega odloka, ki je storil konec krvavemu preganjanju kristjanov prvih treh stoletij. Ne med poslednje, a med najodličnejše v celi vrsti raznovrstnih slovesnosti Konštantinovega jubileja moramo prištevati prireditev, ki se je vršila zadnjo nedeljo v mariborski bogoslovnici. V krasno okrašeni in električno razsvetljeni pritlični dvorani se je zbralo s svojim pre-vzvišenim nadpastirjem lepo Število ne le hišnih bogoslovnih gojencev, ampak tudi več odličnih gostov, med njimi vsi preč. gg. stolnega kapitelja. Vspored je imel govorniško-glasben značaj. C. g. bogoslovec A-lojzij Rezman je govoril latinsko o Kristusu-kralju, č. g. tretjeletnik Jakob Bohak je razpravljal o Kristusovem žezlu-križu, č. g. bogoslovec 4. leta, Franc Luk-man, pa je živo slikal Kristusovo krono-trnje. Pevski zbor je pod vodstvom tretjeletnika Antona Somreka prav prikupljivo izvajal 4 latinske skladbe, ki so bile po svoji vsebini tesno združene s posameznimi govori. Po dovršenem sporedu smo z velikim zanimanjem poslušali navdušena, v izbranih besedah podana izvajanja preblagega nadpastirja. Prekrasno izbrane misli bi se dale spraviti v kakih 7 skupin. Začetek je bil posnet iz papeževega apostolskega pisma o napovedi splošnega Konštantinovega jubileja. S pogledom na križ bi naj vsi delali za čast in slavo Cerkve. Tedaj bomo smeli upati, da bodo ljudje vnovič uprli oči na križ ter v tem vzveličavnem znamenju premagali kakor zunanje krščanske sovražnike, tako tudi notranje neukročeno poželjenje srca. Potem je izrazil prevzvišeni govornik svoje veselje nad duhovitim sporedom in njegovo dobro izvršitvijo. Zahvalil se je zato ravnateljstvu kakor tudi izvršiteljem. Z ozirom na posamezne govore je pojasnil nekatere točke v novi luči, posebno Kristusa kot kralja v slavi, trpljenju in usmiljenju ter utrjeval vero vanj, pa tudi vdanost in podložnost. Zunanje trpljenje se razodeva na križu, notranje pa v trnju. Prihodnji duhovniki naj bi notranje trpljenje nikar ne povečavali. Pač pa bi naj vdani sveti Cerkvi prosili Boga, da ohranja sv. Očeta in ljubljenega našega vladarja veri v prospeh. — Bližajoče počitnice bi naj porabili profesorji kakor slušatelji v dušni in telesni blagor. Z višepastirskim bla-goslovom se je končala spodbudna in poučljiva slavnost, ki je prižgala marsikateremu zvezdo-vodnico v prihodnjem dušno-pastirskem delovanju.
m Sv. Peter pri Mariboru. Veteranska cerkvena slavnost. — Smrtna kosa. — Kakor vsako leto, obhajali so tudi v nedeljo, dne 6. julija, veterani iz 1. 1866 svojo cerkveno pobožnost, to je sv. mašo in skupno sv. obhajilo, za rajne tovariše, ki so padli pri Kraljevem Gradcu v vojski proti našim starim sovražnikom Prusom, ali pa so šli doma pred Gospoda vojski-nih trum. Letos sta umrla dva: Andrej Črnko in M. Cafuta. Tako se krči število teh mož leto za letom, mož, ki so vpeljali talco koristno in lepo pobožnost, da se služi vsako leto sv. maša za rajne tovariše. Da pa ne bo brez nje tudi oni, ki bo slednji umrl, so že sedaj zanj zbrali denar in ga vložili v našo posojilnico. -- Letos pri nas stari ljudje jako močno umirajo. Imamo že sedaj več mrličev kakor lani koncem septembra. Umrlo jih je dosedaj 20, ki so stari od 55 do 83 let in štejejo vsi skupaj 1452 let.
m Radvanje pri Mariboru. Nemškutarji si lastijo našo mariborsko okolico in pravijo, da so kraji o-krog Maribora že v njihovi lasti. Ce beremo poročila nemških listov, si moramo misliti, da v vaseh okrog Maribora ni nobenega Slovenca več. Kako vse drugače je, če okolico natančneje pogledamo. V nedeljo, dne 0. julija, je priredila Slovenska Straža pri Krajn-cu v Radvanju narodno veselico, ki se je res izborno obnesla. Na veseličnem prostoru se je zbralo gotovo blizu 500 ljudi, večinoma naših okoličanov. Predsednik dr. Leskovar je pozdravil mnogobrojno množico, na kar je profesor dr. Medved v svojem govoru podžigal v poslušalcih ljubezen do onih svetinj, ki st jih pred 1050 leti vcepljala v srca Slovencev sv. brata Ciril in Metod: vero in ljubezen do materinega jezika. Govornik se je spominjal velike narodne slav-nosti, ki se je ravno pred 50 leti vršila v proslavo Ci-ril-Metodove lOOOletnice na bližnjem „Brandhofu". — Mladina je nato nastopala z mičnimi deklamacijami. Na slavnost so prišli tudi naši vrli mariborski, liočki in slivniški Orli, ki so nam v telovadbi pokazali, kaj vse zmore čila vstrajnost slovenske mladine. Telovadbo je vodil br. Kores. Ljudstvo je Orle viharno pozdravljalo. Pri nadaljevanju veselice pa nas je mag-dalenski pevski zbor zabaval v pozno noč, studeniški tamburaši pa so vstrajno udarjali na svoje strune. Srečolov in šaljiva licitacija sta vzbudila mnogo smeha, SI. Straži pa prinesla lepe dohodke. Hvala domači-
nom, po sebno pa g. Potočniku, za ves trud. Slovenska Straža je pokazala, da se ne boji nemškutarskih groženj, ampak hoče s takimi prireditvami gojiti v naši okolici narodni čut. Liberalci, ki se delajo tako pogumne narodnjake, pa si iz svojega Narodnega Doma ne upajo.
m Hoče. Dne 29. julija je imela naša Kmečka hranilnica in posojilnica svoj letni občni zbor. Številke nam povejo, da je v zadnjem letu lepo napredovala. Denarni promet: 208.129 K 86 vin. Prejemki: 104.877 K 88 vin. Izdatki: 103.251 K 98 vin. Število članov koncem leta 1912 = 100. Cisti dobiček: 502 K 19 vin. V nadzorstvo sta bila na novo izvoljena č. g. kaplan Konrad Seško in Kari Visočnik. Načelnik in odborniki so isti kakor prej. Ker je zadruga na trdni podlagi in v najboljših rokah, zasluži zaupanje. Hočani, oklenite se domačega slovenskega denarnega zavoda! Mladina, pa tudi drugi! Lepa priložnost se vam ponuja za varčevanje. Cepi v mladosti za stare zobe! Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! — V soboto, dne 5. julija, se je ponesrečil na tukajšnji tovarni za impregniranje delavec Jurančič. Bil je pri priči mrtev. Vesel in zdrav je šel zjutraj na delo. Cez nekaj ur so ga pa mrtvega prinesli v mrtvašnico. Bodite pripravljeni! N. v m. p.! — Umrla je Pija Gat-ti, hčerka g. učitelja. Jetika ji je uničila mlado življenje. Trpela je veliko, pa vdano v božjo voljo. Dvakrat je bila previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Belo oblečena dekleta Marijine družbe so jo nesla in spremljala na zadnjem potu. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne. N. v m. p.! — Naši Orli se pripravljajo prav pridno na katoliški shod v Ljubljani, katerega se udeležijo polnoštevilno. Redno telovadijo, se učijo petja in zbirajo denar. V nedeljo, dne 6. julija, so se peljali na okrašenem vozu na slavnost Slovenske Straže v Radvanje — 15 po številu. Pri telovadbi jih je nastopilo 7. Dne 3. avgusta pa gredo z drugimi mladeniči Marijine družbe na mladeniški shod na Ptujsko goro, da si izprosijo blagoslov in srečo za svoje bodoče delo ter se poklonijo svoji zaščitnici in materi Mariji. Fantje, vsi, ki ste dobrega duha, pristopite k Orlom in ne bo vam žal!
m Slov. Bistrica. Dne 30. junija je v Spodnji Novi vasi mirno v Gospodu zaspala blaga žena in mati Marija Jerovšek. Ranjka je bila neumorno delavna in moclra gospodinja; vzorna, pobožna, krščanska žena in blaga mati svojih otrok, katere je z vso skrbnostjo vzgojila v pravem krščanskem duhu. Bila je tudi odločno narodna in se je živahno zanimala za slovensko narodno stvar. Globoka pobožnost je polnila njeno dušo in pravo krščansko mišljenje in čutenje s sv. cerkvijo je vsikdar prešinjalo njeno srce. Pred poldrugim letom jo je nad vse mučna bolezen privezala na bolniško postelj, iz katere ni več vstala. Grozne bolečine morala je v tej dolgi bolezni trpeti — a trpela je voljno iz ljubezni do Boga. Potrpežljivost v trpljenju je zajemala iz pogostega sv. obhajila na bolniški postelji. Velika tolažba v bolezni so ji bili njeni o-troci, ki so ji z vso ljubeznjivostjo stregli noč in dan. Njen sin-duhovnik, ki ji čez dan radi stanovskih o-pravkov ni mogel streči, pripeljal se je zadnje tedne malodane vsak večer iz Maribora k svoji materi, ji čez noč stregel in jo tolažil ter še zjutraj zopet vrnil k svojemu delu. Posebna tolažba za bolnico je bila, ko je sin-duliovnik molil ž njo vsakdanje molitve ter ž njo opravljal zadnje tedne vsaki dan molitve za u-mirajoče. Ko na dan smrti že ni več. mogla govoriti, mu je še s kimanjem razodela svojo srčno željo, da bi še rada opravila tolažilne molitve vsaj v duhu, na kar jih je sin svoji blagi materi še zadnjokral glasno molil naprej. Poljubovala je na to s posebnim zaupanjem sveti križ. Večkrat v svoji bolezni je dejala: „Ljubi otroci, jaz sem vas vedno rada imela in sem molila za vas vsaki dan. Ne pozabite zdaj vi na mene. Blagoslovi naj vas ljubi Bog!" Kako je bila ranjka spoštovana, pokazal je njen pogreb. Nebroj ljudstva od blizu in daleč, iz dežele in mesta, ji je skazalo zadnjo čast. Cerkev je bila polna vernikov kakor ob nedeljah. 14 duhovnikov jo je spremljalo v slovesnem sprevodu k zadnjemu počitku. Blag ji bodi spomin tukaj med nami, tem bolj pa ji naj sveti v miru in pokoju večna luč!
m Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnje Bralno društvo priredi skupno s podružnico Slov. Straže v nedeljo, dne 13. julija 1913 ob 3. uri popoldne v hiši Jožefa Maček na Šobru št. 8 slavnost 1050 letnice zmage križa med Slovani po sv. Cirilu in Metodu. Na vsporedu je slavnostni govor, deklamacija, petje in gledališka predstava. Ker je čisti dobiček namenjen Slov. Straži, se Križevčani kakor tudi sosedje, bližnji in daljni uljudno vabijo k prav mnogoštevilnemu obisku ter se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnina znaša 20 vin.
m St. Ilj v Slov. gor Vabimo na Konstantinovo slavnost, ki jo priredi Marijina dekl. družba v nedeljo dne 13. julija po večernicah v Slov. Domu. Spored: 1. Pozdravne besede. 2. Petje. 3. Deklamacija „Zmagoslavnemu križu". 4. Petje. 6. „Skrivnostna zaroka", igrokaz v 4 dejanjih.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Lenartu ima v nedeljo dne 13. julija popoldne ob 3. uri v veliki dvorani Arnuševe gostilne svoj redni občni zbor z navadnim vsporedom! Udeležite se ga v obilnem številu, zlasti pa pridite fantje, da se pogovorimo o naši organizaciji.
m Hoče. V nedeljo, dne 13. julija ima naša Dekliška zveza poučno zborovanje. Dekleta pridite v obilnem številu posebno zaradi katoliškega shoda in zaradi dekliškega shoda, ki bo dne 27. julija v Framu.
m Rnše. Podravska podružnica S. P. D. v Rušah vabi na izlet, ki se vrši v nedeljo, dne IS. julija čez Bolfenk k Sv. Arehu na Pohorje. Zbirališče v Mariboru: železniški podvoz na Franc Josip-ovi cesti. Odhod točno ob pol 5. uri zjutraj. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Pri Sv. Arehu služi veleč. g. dr. Anton Medved iz Maribora bv. mašo. Vsi na plan! Arehova nedelja na Pohorju se vrši dne 20. julija.
Ptujski okraj.
p Ptujske novice. Grozni trojni umor. Dne 3. julija se je dogodila v Ptuju žaloigra, ki je pač vsa-
kega pretresla. Cetovodja Jan. Dengscherz, doma iz Reichenberga na Češkem , prideljen pa nekaj časa ptujskim pijonirjem, je omenjenega dne ustrelil v Pes-serlovi gostilni v Gosposki ulici najprej gospo Preuz, gostilničarko, oddal nato 3 strele na 171etno hčerko Olgo, končno pa sam sebi pognal eno kroglo v sence in bil takoj mrtev; gospa Preuz je umrla, ne da bi prišla k zavesti, kmalu za tem v ptujski bolnišnici; hčerka Olga leži istotam smrtnonevarno ranjena. 22-letni Dengscherz je pridno obiskoval omenjeno gostilno in zasnubil Olgo, ker mu je pa niso hoteli dati, je izvršil to grozno dejanje. Gorje mlademu človeku, ki zapravi vero, se uda pijači in strastem, ki jih neti najbolj alkohol; on postane krvoločna zver! — Krče-vinsko Bralno društvo ponovi na splošno željo igro: ..Marijin otrok" v nedeljo, dne 13. julija t. 1. v gostilniških prostorih g. Brmež v Budini. Ker so na sporedu zanimivi šaljivi nastopi in pevske točke, se vabi na obilno udeležbo. Začetek ob %4. uri popoldne.
p Vurberg. V kratkem se bodo pri nas vršile volitve v občinski odbor, na katere se naši nasprotniki že prav pridno pripravljajo, kar nam priča sledeči pogovor med Poldetom in Simonom: Simon: „Veš, ti Polde, jih je že več bilo na Vurbergu, pa so morali iti, tako bo tudi ta župnik še moral iti". — Polde: „Veš, ti ljubi moj Simon, le počakaj, kadar bodo občinske volitve in bo izvoljen novi odbor (seveda šta-jerčijanski in liberalni), tedaj bo tudi ta župnik moral pobrati svoja kopita in iti z Vurberga". — Simon: „Da, da! Tako bo!" — V teh besedah je torej, dragi volilci občine Vurberg, dovolj jasno povedano, da bi ti ljudje, če bi prišli v občinski odbor, ne delali za korist občine, ampak njihov namen je, uprizoriti gonjo proti našemu delavnemu g. župniku in naši stranki. Torej, dragi volilci občine Vurberg, na stražo, da bomo ohranili čast naše občine!
p Središče. Dne 13. julija služi tukaj prvo sv. mašo č. g. Jožef Bedjanič, posvečen v Zagrebu. Pri-diguje vlč. g. Martin Dogša, župnik v Bregeh na Hrvaškem.
Središče. Predstavi „Tihotapec" in „,Izpreobr-njena teta", ki ju je priredilo slovensko katoliško izobraževalno društvo s pomočjo Orla in Dekliške zv., sta prav dobro uspeli. Igralci so kakor vsikdar dobro rešili svoje vloge. Predstava je bila prav dobro obiskana.
p Pri Loženiki Materi Božji v župniji Sv. Florjana ob Boču se vrši v nedeljo, 13. julija veličasten dekliški shod v proslavo 1600 letnice cerkvene svobode ter 1050 letnice prihoda sv. Cirila in Metoda na Slovensko Dekleta rogaške dekanije in Dravinjske doline na veselo svidenje na Ložnem!
Ljutomerski okraj.
1 Kapela. Na zaupnem shodu pri Kapeli so slovenski zaupniki z dne 22. junija sklenili poslati na štajerski deželni šolski svet, naučno in notranje ministrstvo, sledečo zahtevo: Visoki štajerski deželni šolski svet! Podpisane občine gornjeradgonskega o-kraja vprašajo tem potom javno, na podlagi česar se od okrajnega zastopa Gornja Radgona z dne 26. julija 1911 vršeče se pravilne seje izvoljeni udje okrajnega šolskega sveta ne pokličejo v funkcijo. C. kr. notranje ministrstvo v zvezi z naučnim je vsled pri-ziva pravilnost in pravomočnost volitve z dne 4. junija 1912, št. 1349, potrdilo, vendar deželni šolski svet v Gradcu to postavno dejanje samovoljno ovira. Zahteva se pravice takoj! — Gornja Radgona, dne 25. junija 1913. — — Podpisana županstva: Okoslavci, Stanetinci, Sv. Jurij, Kralovci, Trbegovci, Galušak, Negova, Svojnci, Kapela, Murski vrh, Zasadi in Radenci. — — Nadalje se je poslalo notranjemu ministrstvu sledeče: „C. kr. notranje ministrstvo je v zvezi s c. kr. naučnim ministrstvom tukajšnjemu prizivu glede pravilnosti plenarne seje radi volitve udov v o-krajni šolski svet gornjeradgonski z dne 26. julija 1911, št. 13,419 kot pravomočno in veljavno razsodilo, vendar deželni šolski svet iz nam neznanih vzroko\ vpoklicanje takrat izvoljenih članov dozdaj nepostavno zavlačuje. Deželni šolski svet je tukaj za ljudstvo, zato prosimo, c. kr. notranje ministrstvo blagovoli i-stemu nujno zaukazati, da izvrši svoje dolžnosti. — Gornja Radgona, dne 25. junija 1913. — — Sledijo podpisi.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Dne 29. septembra t. 1. je priredilo naše Bralno društvoKonštantinovo jubilejno slavnost, katera je nepričakovano dobro uspela. Občinstva se je zbralo toliko, tla je bil gledališki prostor natlačeno poln. C. g. M. Ratej po pozdravu razloži pomen igre: „V tem znamenju boš zmagal". Igra je prav dobro uspela; vsi igralci in igralke so svoje vloge častno rešili. Igro: „Zakleta soba pri zlati goski" so dekleta kaj dobro predstavljala. Pri prosti zabavi so nas naši pevci pod spretnim vodstvom g. Kocbeka, kakor tudi naši vrli tamburašiv prav dobro zabavali.
Slovertjgraški okraj.
s Šmartno pri Slov. Gradcu. Kar čudili smo se, ko je v nedeljo po prvem sv. opravilu naznanil Kacov krčmar, da pridejo v nedeljo, dne 13. t. m. Sokoli iz vseh krajev (Celja, Žalca, Sv. Jurja ob južni železn.) in je prosil, da bi bili tako dobri in darovali v ta namen prostovoljne doneske. Pa, komu in zakaj? Neka učiteljica po imenu Vranjek pobira mile darove. Ona hodi po hribih in nadleguje ljudi povsod. Ako res pridejo Sokoli od vseh vetrov, znabiti mislijo, da bo potem postalo Šmartno liberalni steber. Pa liberalcem je
tudi pri nas odklenkalo. Liberalci, ako se še tako močno prizadevate, vendar vam nič ne pomaga. Mi smo pristaši K. Z. in ji hočemo vedno zvesti ostati. Dosta-vek uredništva: Glejte dopis iz Vranskega, kjer so se Sokoli zavezali z nemškutarji.
s Razbor pri Slov. Gradcu. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 20. julija ob 3. uri popoldne na vrtu pri Zuželu 2 igri in sicer: „Kazen ne izostane" in „Pri gospodi". V slučaju slabega vremena se igri vršita naslednjo nedeljo.
b Šmartno pri Velenju. V nedeljo, dne 13. julija se vrši občni zbor Orla, oz. Mladeniške Zveze v Društvenem domu ob 3. uri popoldne. Mladeniči in stariši, ste vabljeni k polnoštevilni udeležbi.
s Ssleška do«ina V nedeljo, 20. julija priredi J. S. Z. troje zborovanj in sicer zjutraj ob pol 8. uri v Šoštanju v cerkveni hiši. Ob pol 12. uri v Škalah v gostilni Ane Jerič poleg cerkve. Popoldne ob 3. uri pa v Velenju v Društvenem domu. Na vseh shodih poročajo gg. Ivan Zupan iz Trbovelj, dr. Veble iz Celja in V. Zaje.
s Sv. Primož nad Muto. Tukajšnje bralno društvo ima v nedeljo, dne 13. julija t. 1. ob 3. uri popoldne pri g. Pahteniku svoj letni občni zbor. Gcvorit pride g. Fr. Zebot iz Maribora. Primožani in sosedje ste uljudno vabljeni, da se tega zborovanja udeležite v obilnem številu.	Odbor.
Celjski okraj.
c Celje. Na orglarski šoli bo sklep šolskega leta v nedeljo, dne 14. julija. Ob 7. uri bo sv. maša, pri kateri bo 27 gojencev popevalo. Nato bo v šolskih prostorih javno izpraševanje iz raznih učnih predmetov. Potem se vrši nastop učencev na orglah, glaso-viru in na goslih.
Celje, „Narodni List" se liuduje v zadnji številki nad onimi slovenskimi starši, ki imajo svoja dekleta v Hausenbichlerjevem zavodu v Celju, v katerem se, kakor piše „Narodni List", vzgajajo dekleta v nemškem duhu. V tem oziru damo „Narodnemu Listu" popolnoma prav. Ali čudno je, da ta list nič ne okrta-■či g. Robleka, bivšega poslanca Narodne stranke, ki ima tudi svojo hčerko v imenovanem zavodu. Ali je to lepo, če ima tak narodnjak, kakor hoče biti g. Rob-lek, svojo hčerko v zavodu, katerega gojenke so, kakor piše „Narodni List", pri zadnjih turnarskih slav-nostih obsipavale nemške turnarje s cvetlicami. G. dr. Kukovec, kaj porečete k temu, da pošiljajo prvaki Vaše stranke svoje hčerke v take nemškonacionalne zavode ?
c Celje. Poročilo samostojnih nemško-slovenskih nižjih gimnazijskih razredov prinaša slovenski spis prol. Kožuha, „Solnčne ure". Profesorjev je delovalo na zavodu 9 in 2 pomožna učitelja. Učencev je bilo 177 in učenk 5. Prihodnje šolsko leto se bode otvorilo dne 18. septembra. Za vpisovanje in sprejemne izpite v I. razred je določen za jesen dan 16. september od 8—10. ure. Učenci za vpisovanje morajo priti pravočasno, spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov. S seboj morajo prinesti krstni list in šolsko naznanilo. Vpisovanje učencev v druge razrede se vrši dne 16. septembra od ,10.-12, ure predpoldne.
c Hmelj. Letošnja gorka spomlad je bila zelo u-godna, tako, da je hmelj, ki je bil kmalu obrezan, že koncem sušca bil tu in tam za privezati. Potem je nastopil pravi zimski mraz v začetku aprila in je bilo soditi, da bodo morali čakati na druge poganjke, tako ;je ta mraz prve pokvaril. Pa zopet je nastala potem prava poletna toplota z ravno tako toplimi nočmi in kake tri do 4 tedne je hmelj rastel, da ga je bilo veselje gledati. Proti koncu majnika pa so se začeli bolj hladni dnevi z mrzlimi nočmi, tako, da je začel zopet hmelj rasti počasneje; tudi se je izgubila tista bujna oblika. Da se je še toliko razvil, kakor je sedaj, je vzrok, ker ni dosihmal še od nobene bolezni ali mrčesa, razven nekateri nasadi od bolh, bil napaden. Ce se danes pogleda hmelj v Savinjski dolini, napravi utis zdrave rastline s precej obilnim cvetom, pač pa s prekratkimi poganjki na vrhuncu droga. V celem bi bil hmelj soditi danes v Savinjski dolini, če ga delimo na desetine, sledeči: 2 desetini prav slabega in slabega, 4 desetine srednjega in 4 desetine lepega. Prav lepega se pa najde le tu in tam. Ce bo vreme ugodno, imamo lahko še dobro srednjo letino, če bi pa vreme prihodnje dni ne bilo ugodno, se pa seveda vse poslabša, ker na nobeno rastlino vreme tako močno ne upliva kakor ravno na hmelj. Tudi se je po dolini že precej hmelja prodalo naprej, in sicer v začetku po 200 K, 100 K, zadnji čas ga plačujejo po 300 K. Hmeljar se povprašuje, ali bi ga dal ali ne. Za neko merilo k temu vprašanju naj bi služile te-le vrste: „Naprej kupčija" ne more biti brez špekulanta in ti so trojne vrste: Prvič ali špekulira pivovar-nar, ki mu je rast hmelja po celem svetu iz poročil veliko bolj znana kakor pa pridelovalcem in špekulira, da se sedaj po zmernih cenah preskrbi s hmeljem. Dalje ali špekulira trgovska hiša, ki ima tudi poročila od svojih agentov o rasti hmelja, da ga sedaj po ceni nakupi in v jeseni z večjim dobičkom pivovarnar-jem proda. Zadnjič je pa tudi tu in tam kaki mešetar, ki je kolikor toliko v hmeljski kupčiji izvežban, pa ga tudi na svoj račun kupuje. Dobiček iz „naprej prodaje" bi imel prodajalec le v slučaju, če se od tistega časa, ko je hmelj prodal, vreme v toliko popravi, da se hmelja veliko več pridela, kakor je kupec mislil, da se ga bo tačas, ko je hmelj kupil. Po navadi je pa v desetih slučajih komaj dvakrat, da bi hmeljar čez leto dražje prodal, kakor v jeseni, ko je hmelj že suh. Zaradi cene hmelju se bo pa tudi moralo upoštevati, da se bo tudi cena hmelju morala prilagoditi teku časa. Ce je stalo pridelovanje hmelja pred 15. leti kg 60 vin., tako stane danes gotovo 1 K 20 vin., torej pri tej draginji, ko bi hmelj recimo 2 leti povsod dobro obrodil, ne bo mogel imeti dolgo cene 100 K za 100 kg, ker ga bodo morali pridelovalci radi stroškov pride-
lovanja pač z drugimi pridelki nadomestiti. Iz tega je pač dovolj jasno, da je naprej prodaja po 100 K, 200
K, za hmeljarja slaba kupčija. — Fl. Rak.
c Petrovče. Pri nas se imajo v kratkem vršiti občinske volitve. Da se liberalna falitna stranka, kakor jo v novejšem času nazivljejo, pridno pripravlja, da zopet zaseje sovraštvo in prepir v naši občini, je povsem umevno iz tega, ker je prišel prejšnji četrtek „generalni štab" iz Žalca v osebah: Kukec, Piki in ne več Cvikl, ampak neki mladi posojilniški pisar po imenu Senica, kateri so se ojunačili ter prepisali volilni imenik. Ljudstvo naše vasi, katero je videlo te žalske liberalne mladine, je ogorčeno povpraševalo, kaj da- iščejo, ti liberalci morda res nimajo nobenega dela doma. Pa pravo je zadel oni, ki je rekel: Veste, Kukec Edi bo v jezi, da ni on kot volilec vpisan, svojo ženo iz volilnega imenika reklamiral. Ako bi ti žalski mladini tako pridno skrbeli za svoje občine, ne bilo bi treba tarnati davkoplačevalcem, da jim vedno višje občinske doklade naraščajo. Da se tudi naš „pa-pa" Lukač zanimajo za bodoče volitve, sledi iz tega, ker so že celi mesec junij z dolgo cigaro v ustih hodili kukat na občinsko tablo, če bi že skora.. čas, da se bomo pomerili s temi preklicanimi „klerikalci", kateri vedno hočejo v naši občini gospodariti. Da pa bodo tudi za naprej gospodarili vkljub temu, da se debeli Turšek okoli hvali, da brez njega ne bi šlo naprej, bomo že poskrbeli zavedni pristaši katoliške stranke.
s Škofja vas priVojniku. Koncem julija se bodo vršile v naši veliki občini občinske volitve. Zavedni možje-volilci le na noge!
Vojnik. V celjski bolnišnici je umrla lSletna Nežika Lipovšek, učenka trgovske šole v Celju. Njeni telesni ostanki so bili prepeljani na vojniško pokopališče. Bila je mladenka vzornega vedenja in vedno odličnjakinja. N. v m. p.!
c Vojnik. Nemški nacionalec učitelj Zvverger je ustanovil vvojniku iz slovenskih lantov nemški „Turn-verein". Za javne nastope pa ti telovadci še ne bodo tako hitro godni, ker jim pšenica vsled neugodnega vremena noče iti v klasje. Zavedni slovenski fantje, naprej z Orlom!
c Dramlje. Modri gospod župan drameljski ne razumejo nobenega špasa, zato so nam z ozirom na sanje našega somišljenika, priobčene v 25. štev. t. 1., poslali ta-le popravek: 1. Ni res, da bi bil meni Jar-novič pripovedoval sanje, res pa je, da on meni ni nič pripovedoval. 2. Ni res, da bi Jarnovič imel mene e-dinega, res pa je, da jih ima veliko. 3. Ni res, da bi ga bil jaz o kaki zadevi v Jazbinah zagovarjal, res pa je, da ga nisem zagovarjal, ker sploh nič ne vem.
— Dramlje, 25. junija 1913. — Tomaž Mastnak.--
Tako modri g. župan skrbijo za zabavo naših čitate-ljev. Hvala jim!
c Vransko. Dne 3. julija so bile v našem trgu občinske volitve. Prvokrat je nastopila Kmečka Zveza samostojno s svojimi kandidati v drugem in tretjem razredu. Sicer nismo takoj prvič zmagali, toda, Če se pomisli, da so napeli liberalci zadnje moči in da so vkljub temu zmagali z malimi večinami, smo lahko z izidom popolnoma zadovoljni. Liberalni so vedeli, da sami proti nam propadejo, zato so se zvezali z nemškutarji in socialnimi demokrati. Toda to zvezo so morali drago plačati. Izmed 12 občinskih odbornikov jih je polovica posilinemcev, dokaz temu je, da je 5 novoizvoljenih odbornikov naročnikov „Štajerca". Nekdaj naroden trg Vransko, kam si prišel po zaslugi liberalcev? Novi župan bojda misli proglasiti „Štajerca" kot uradni list vranskih občinskih odbornikov. In za te posilinemce so šli naši Sokoli v boj. Heil!
c Vransko. Liberalci in doslednost. Pred tedni je bil v „Slovenskem Narodu" napaden nek tržan ter obkladan s priimki kakor socialni demokrat, nemšku-tar, kateri naj gre nazaj v Nemčijo itd. Dopisnik je rotil svoje verne liberalne bratce, da ta ne sme nik dar in nikoli priti v občinski odbor. Toda kako smo se Čudili, ko smo ga videli na kandidatni listi liberalcev, in še bolj, ko smo videli dopisnika „Slovenskega Naroda" ponosno z glasovnico v roki glasovati za do-tičnega. Stranka s takimi pristaši je pri koncu.
c Vransko. Liberalci so, kakor znano, veliki nasprotniki pobožnosti. Cerkve se najbolj bojijo, od znotraj jo vidijo k večjem na cesarjev rojstni dan, če ne zaspijo. Posebno radi zabavljajo čez poDožne ženske. Toda sedaj se mislijo poboljšati in v prvi občinski seji se bo storil sklep, da ne sme mkdo več napadati pobožnih žensk. Ko so bile namreč volitve razpisane, so liberalci obletali vse pobožno žensko in na različne načine iz njih izvabili pooblastila ter edino s pomočjo teh žensk in pa ker so imeli agitatorji vse polno glasovnic, katere so volilcem vsiljevali, na razpolago, so zmagali v III. razredu. Toda liberalci sami niso bili nič kaj veseli te zmage, rf.zen par nezavednih iz Osredka, ker so vedeli, da je bila to zadnja njihova zmaga.
c Jurklošter. Jožef Horjak je prodal svojo gostilno in trgovino lastnici tukajšnje graščine, židovski tvrdki Feliks Neuberger iz Reke za svoto 6000 K. — Sedaj bomo imeli 2 židovski trgovini in eno gostilno. Značilno pri tej prodaji je, da je imel gostilničar Horjak tudi kupce domačine, a je rajši prodal tujcu. Ali je denar tujca bolj imeniten?
p Roginska gorca. Naš župan g. Štefan Zlol je dne 22. rožnika hudo obolel. Zdravniki iz Podčetrtka in Slatine so preprečili nevarnost. Bog daj, da bi kmalu okreval!
c Celje. V nedeljo, 13. t. m. ob 3. uri popoldne priredi Izobraž. društvo v Celju „pri volu" igro „Tihotapci". Pridite.
c Galicija pri uelju. Prijatelj, kam greva v nedeljo, 13. julija? Nikamor drugam kot na Goro k Sv. Jederti, kjer se bo obhajala lepa nedelja. Popoldne ob treh pa priredi Izobraževalno društvo veselico v Cesarjevih prostorih. Na vsporedu bo govor, petje, igra „Tri sestre" in prosta zabava.
c Sv. Jurij ob juž. žel. V nedeljo, 20. julija t. 1. priredi tukaj-šna kmetijska podružnica svoje zborovanje. Zborovanje se vrši ob 3. uri popoldne v telovadnici ljudske šole.
c Griže pri Žalcu. V nedeljo, 13. julija zjutraj ob pol 8. uri se vrši pri g. Piklnu javen društven shod J. S. Z Somišljeniki in kršč. delavci in vsa zavedna slov. mladina ter kmetje ste uljudno vabljeni. Poroča Vek. Zaje.
c Dobrna. V nedeljo, 13. julija priredi Bralno društvo s pomočjo Dekliške zveze igro štiridejanko „Dekla božja", govor in več dekla-macij. Prav prijazno vabimo vse prijatelje in prijateljice.
c Prostovoljna požarna bramba v Ljubnem ob Savinji obhaja slovesno dne 20. t. m. 25 letnico svojega obstanka. Ob tej priliki bode več članov odlikovanih.
c Kmetijsko društvo pri Sv. Emi naznanja, da bode imelo svoj izvanredni občni zbor, dne 27. julija ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva. 3. Zaradi oddaje posestva in razno.	Odbor.
c Sladka gora Pri nas se bo vršil velik mladeniški shod v nedeljo, 20. julija. Ob enem praznujemo prvotno patronjo cerkve: sveto Marjeto s procesijo sv. R. Telesa. Veliko mladeniško zborovanje bo združeno s telovadbo Orlov od Sv. Petra na Medv. selu.	k <
Brežiški okraj.
b Brežice. Po Brežicah in okolici prodaja svojo modrosfln Gotzovo pivo znani junak Bieber. Rogovi-liti je začel zopet menda iz same hvaležnosti do mnogoštevilnih slovenskih odjemalcev Gotzovega piva. A-ko misli tvrdka Gotz, da je to v njeno korist, se moti. Za nas Slovence je že to dovolj, da njen nastavljenec rogovili zoper nas. Naj ga pošljejo med Nemce na Sr. ali Gornje Štajersko! Pa tam Gotzovega piva nihče ne pije!
b Brežice. Minulo nedeljo sta prišli 2 dekliški Marijini družbi iz Zagreba na izlet v Brežice. Pri Sv. Roku so imele sv. mašo, med kojo so same lepo pele; nato so šle na Kranjsko na „Grič" obedovat, uživale krasen razgled od Sv. Vida čez Štajersko, Kranjsko in Hrvaško, prepevale in se pogovarjale s tovarišica-mi, ki so iz Brežic došle tja k njim. Za sklep so pa v farni cerkvi imele pete litanije ter se proti večeru ob najlepšem vremenu vesele vrnile. Podobni izleti bi se lahko ponavljali vsako leto ter bili za Hrvatice in Slovenke koristni in poučni!
b Dekliški shod. „Od Sevnice pa do Dobove" — kličem po narodni pesmi — pripravite se, dekleta, za prihodnjo nedeljo, da v velikem številu prihitite na Videm, kjer si boste določile načrte za nadaljno delo ter se utrdile v svojih nazorih in sklepih. Vsaka članica Marijine družbe in Dekliške zveze naj smatra za svojo častno nalogo, priti na Videm, pa pripeljati še druge s seboj! Služba božja se začne ob %11. uri, kmalu nato zborovanje. Prvič imajo posavska dekleta priložnost, slišati slovitega govornika in mladinoljuba č. g. dr. Hohnjeca! Shod bo ob vsakem vremenu!
b Rajhenburg. Velika je hudobija, ki vodi naše liberalce v boju zoper g. župnika Cerjaka. Sam peklenšček bi si ne mogel izmisPti večjih lumparij, kakor so si jih izmislili ti hudobneži o blagem gospodu. Ako bere človek v umazanem liberalnem časopisju razne dopise iz Rajhenburga in ne pozna gospoda župnika Cerjaka, si mora res misliti, da je ta gospod eden največjih brezvestnežev pod milim nebom. Tako peklensko hudobna je ta pisava. Ukrasti mu dobro i-me, zatreti njegov upliv in škodovati sploh cerkve se tikajooim stvarem, to je njihov zlobni namen. Ne pride nam pa niti na misel, da bi s temi vrsticami prali in opravičevali g. Cerjaka. Saj ga pozna večji de1 iz-obraženstva na Spodnjem Štajerskem in na Kranjskem kot moža-poštenjaka in kot najvestnejšega duhovnika. Priprosto ljudstvo ga pa spoštuje nad vse zbog njegovih nenavadnih vrlin. Zato pa tudi upamo, da, celo prepričani smo, da vzbujajo ti grdi napadi na njega po časopisju tudi v srcih liberalnih čitate-l.jev le stud nad liberalnimi rajhenburškimi klevetni-ki. Zanimati bi pa utegnilo koga, kdo da so tisti ljudje, ki se trudijo v zadnjem času noč in dan, naravnost posredno, da bi ponižali pred svetom našega gospoda. To so možje izvanredne „poštenosti". Eden i-ma še dandanes z ukradenim petrolejem umazane roke, in vest mu ne da miru in pokoja, ker si je res „v pregrešnem pohlepu po denarju" pri svojih višjih s pomočjo neresničnih pobotnic pridobil lepo svoto zlatih cekinov. O te ne srečne drve! Deugi „kavalir" ima na vesti prigovarjanje h krivemu pričanju napram uradni osebi, da bi se tako s tajinstvenim plaščem pokrilo neko začasno poneverjenje in še marsikaj drugega. Tretji najbolj odkrit „značaj" cele fare je stal svoje dni na čelu bandi, ki je nameravala našima somišljenikoma, g. Avseniku in g. Pohletu, onesnažiti hiše z gnilimi jajci in s črnilom. Zabranil je to podlost on, kateremu danes očitajo tisti ljudje po časopisju ne-značajnost. Četrti se dela najboljšega kristjana pred Bogom in pred ljudmi, a prepojen od „vzvišenih so-kolskih idej in ciljev", bije ob mizo, da ne bo nikdar več prejel sv. obhajila. Da bo veljala njegova trditev, zabeli jo še povrhu z drvarskim „permojkršendušem". V ostudnih napadih na gospoda župnika Cerjaka se pa v lepi luči kaže tudi črna liberalna nehvaležnost. Med njegovimi obrekovalci se namreč nahajajo tudi ljudje, ki so skozi dobo več let polnili praznoto svojih želodčkov s „farškim" kruhom. Bilo je to v deškem semenišču v Mariboru. Seveda že tedaj do „pravega prepričanja" došlim je naenkrat nehal dišati na „nenasitno farško bisago in malho" jih spominjajoči kruhek, zato so si izvolili čisto svobodno drugi poklic, da lahko delajo sedaj v Rajhenburgu protilarško politiko. Silijo nam še druge vrline naših liberalcev v pero. A za danes naj zadostuje to. Ce bo treba, pri-
de še marsikaj na vrsto in tudi imen ne bomo ve6 prikrivali. Ce Vas, gospod župnik Cerjak, torej taki ljudje blatijo po njih vrednem časopisju, naj Vam to ne greni življenja, ne slabi že itak rahlega zdravja. Nik-do ne more dati, česar sam nima. Ti ljudje imajo smrdljivega gradiva dovolj na svoji vesti, zato pa ga tudi lahko trosijo na okrog. Kar je pa poštenih tržanov in laranov, se jim studi v dno srca gonja te zdivjane druhali zoper Vas in Vas tem bolj ljubijo, tem bolj spoštujejo. Dobro namreč vedo, da ste v teku svojega dosedanjega bivanja in delovanja v Rajhenburgu storili toliko dobrega za laro sploh in za trg posebej, da tega ne uničijo Vaši nasprotniki niti v stoletjih, in če jim pride tudi sam satan iz pekla na pomoč. Ljubi Bog Vas nam ohrani še mnogo, mnogo let v strah in trepet rajhenburškim antikristom!
b Pišece. Dne 23. junija smo pokopali od vseh ljubljenega in spoštovanega Janeza Jeršiča. Rajni je dne o. aprila t. 1. dopolnil 90 let. Bil je dober katoličan in zvest vojak domovini. Poznal je dobro očeta Radeckiga in se je udeležil 3krat krvave vojske na Laškem. Ganljivo je znal pripovedovati o svoji vojaški službi, katero je zvesto izvrševal celih 8 let. Naj v miru počiva!
Najnovejše.
Na Balkanu. Po zadnjih poročilih: Z bolgarsko-grškega bojišča ni novih poročil. General Ivanov je zopet pri bolgarskih četah ob grški mo.u ter ima nalogo, da za vsako ceno zabrani nadil.jvo prodiranje Grkov, ker bi sicer prišli za hrbet oni bolgarski armadi, ki stoji pri Skoplju nasproti Srboiu Da je grško prodiranje otežkočeno, so Bolgari za sedaj uničili vse mostove.
Tudi z bojišča pri Skoplju in Kumano\em, kjer si stojita glavni armadi Srbov in Bolgarov nasproti, ni novejših poročil. Po splošnem mnenju je tamkaj nastal po velikanski borbi na Ovčjem polju kratek od-počitek, na kar se bo vršila odločilna bitka. Bolgarska poročila pravijo, da se bo ta odločilna bitka vršila v najkrajšem času.
Za Srbe neugodna poročila prihajajo s severa. Tudi srbska poročila pravijo, da so Bolgari na več krajih vdrli na srbsko zemljo in zavzeli srbske kraje. Železnica med Pirotom in Nišem je razdejana, i-stotako med Vranjo in Nišem. Srbi pravijo, da so to zvezo sami uničili, da na ta način otežkočijo prodiranje bolgarskih čet, bolgari pa trdijo, da so oni uničili zvezo. Srbska poročila zanikujejo, da bi Zaječar že bil zavzet, pač pa priznavajo, da je padel Knježevac v bolgarske roke.
Brzojavna in telefonična zveza med Belgradom in bojišči je pretrgana, vsled tega dobivajo v Belgrad poročila po brzih selih in — po nepoklicanih osebah. Ni čudno, da se širijo najstrašnejše vesti po mestu, n. pr. da je prestolonaslednik vjet, da je njegova armada razkropljena, da je že 5 srbskih divizij uničenih itd. Seveda je to le domišljija prestrašenih ij-idi, ki so videli velikanske borbe, a niso bili zmožni, presoditi končnih uspehov in neuspehov.
V Belgradu se je zraven vsega toga še prikazala tudi kolera in baje tudi med armado.
Listnica upravniStva.
I. S. B. P.: Plačano.
Listnica uredništva.
G. Nemec, Dragotinci: Vafa bolestna žalost zaradi opazke o do" tični osebi je nepotrebna, ker se niti najmanj ni mislilo na Vaš shod, o katerem smo dobili sedaj iz Vaših rok še prvo poročilo. Kunova: Brez podpisa, roma v uredniški koš. — Sv. Lovrenc na Dravs. polju: Omenjeno neverjetno. Naj nastopi urad, ako res tako. — Sv. Bolfenk na Kogu: Hvala! Za tokrat preobširno. Pozdrave! — Banovci: Zakaj se ne podpišete, ko veste, da zdrkne vsak tak dopis v globoko žrelo uredniškega koša. — Središče: Sprejeli, toda to ni Vaša pisava. Kako to? — Št. Peter niže Maribora: Dopis o bratovščini izročili uredništvu „Glasnika". Ostalo pride — Klane—Dobrna: Vendar preosebno. — Sv. Bolfenk v Slov gor., Sv. Ema, Zreče, Mestinje, Kamnica, Cirkovce, Trbovlje: Prihodnjič. — Vsem drugim dopisnikom: Dopisi, ki niso objavljeni, so se morali radi pomanjkanja prostora odstaviti za prihodnjič ali so prišli prekasno.
<3-ra,šls:o tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 3. julija 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 94—110 kron (izjemoma 116 kron), poltolsti 82—92 kron; suhi od 74—80 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 72—84, poltolste od 52—68, suhe od 40—48, biki od 66—92, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 72 do 92 kron. Kupčija slaba, cene nazadujejo.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 0 96, K 108: teleta la (izjemoma cena od K —'—do K —•—); mlado svinje od K 1-48 do K 1'58; nemške pitanske svinje od K 146 do K 1'48; ogrske pitanske svinje Ia od K —•— po K —'—; ogrske pitanske svinje Ila od K —•— do K —•—; mesne svinje od K 136 do K 144; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K —'— do K —•—; ovce od K —'50 do K —'80; kozliči in jagneta od K 5'- do K 10'—. Kupčija slaba, cene nazadujejo.
Haagnamilo»
Ker pride pri nas običajni sejmski ¿»n 20. julija le to8 na nedeljo, zato se si. občinetvn nljadno naznanja, da se bo ^ejeui vršil dan pozneje, t j. v pondeljek, 21. julija. K obilni udeležbi vabi občinski odbor.
Sv. Marjeta ob Pesnici.	Zupan:
868	Baumgartner.

%
Vaša žena m prav
če trdi, da je kot ustna in izpirajoča voda, kot toaletno sredstvo najboljše in najcenejše pravo
levovo franc. žganje
z mentolom. To domače sredstvo se je najboljše obneslo proti glavo in zobobolu, potenja rok in nog, izpadanju las, za cdpravo luskin itd. Originalna steklanica stane ssmo 44 yin velika steklenica K 110, posebno velika 2 kroni 20 vinarjev. Dobi se v vseh lekarnah ia trgovinah.
Aleksander KaBmár,
Dunai 11/2.
Severni kolodvor. Poštne pošiljatve po poštnem povzetju od K 440 naprej.

Loterijske številke.
Trst	2. julija 1913
Dunaj 5. julija „
1 7 87 11 68 10 88 74 7 26
i*
Kmečka žaga na močni vodi
na Spodnjem Štajerskem, s konstantno vodno silo (30 konjskih moči), s hišo in gospodarskim poslopjem, 1% orala izvrstnega zemljišča v gozdu in jako obljudenem kraju, sposobnem za zidavo kmečkega mlina, se pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe naj se pošiljajo pod „Kmečka žaga 1913" na anončno pisarno, Rudolf Gaisser, Maribor.	820
Kmečko posestvo
Dobro ohranjeno hišo z gospodarskim poslopjem, obsegajoče 15 oralov njiv in travnikov najboljše vrste, 15 oralov rodovitnega gozda, ležeče v rodovitnem kraju na Spodnjem Štajerskem, se pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe na.j se pošiljajo pod „Kmečko posestvo" na anončno pisarno, Rudolf Gaisser, Maribor.
Lepo veleposestvo Trgovci pozo«!
v župniji Hoče, meri blizu '00 oralov najlepše rodovitne zemlje, se radi družinskih razmer skupno ali na več delov (na posestvu je več hiš) po ceui proda Kupec dobi vso mnogoštevilno živino, stroje kakor vse izborno urejene premičnine. Na posestvu je krog 40 oralov lepega polnega gozda in krasen travnik. Ker je posestvo zelo dobičkanosno, bi bilo zelo priporočati, da bi to posestvo, ki leži v neposredni bližini Maribora, zanimalo slovenske kupce, kateri imajo prednost. Kupci se naj obrnejo na upravništvo SI Gosp. pod naslovom „Slovensko veleposestvo" št. 867.
Resnično redka priložnost za nakup manjšega posestva, na lepem solnčnem kraju, ki meri 8 oralov. Hiša z 2 sobama,, polovica zidana, dve shrambi, klet. vse v dobrem stanju. Gozd, njive za vse pridelke rodovitn -, travišče, star vinograd ki še rodi ter veliko sadnega drevja žlahtnih vrst, sliv se dobi 9— 10 hI. in 13—14 mernikov orehov; tudi za pijačo je dosti jabolk in hrušek; redi se 1-2 govedi in 5 6 svinj ali še več; oddaljeno od postaje eno slabo uro in pol ure farne cerkve, vse skupno in se proda za 4200 kron. Več se izve pri lastniku g. Dolenc, Lovnik, p Poljčane.	315
HENRIK MATIČ
— CELJE — Kolodvorska nI. 7
priporoča svojo o-bilno in vedno svežo zalogo
špecerijskega blaga
posebno kave
od najcenejše do najfinejše vrste, vedno sveže žgano, ter po znižanih cenah od svetovnoznane tvrdke kave in čaja
JULIJ MEINL
DUNAJ.
861
MALA OZNANILA.
Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin.
ñko še niste, pošljite naročnino!
Išče se mizarski pomočnik in u-čenec. Franc Edelstein, mizarski mojster, Kaiserstrasse 18. 846
H'ša s trgovino se prostovoljno zaradi slabega zdravja posestnika v najlepšem in prometnem kraju celjskega predmestja z vso trgovinsko opravo prav po nizki ceni i ia prav ugodnimi pogoji proda. Hiša ima več sob in prostorov, 2 sobi sta še v najemu, 3 vrtovi za zelenjavo in velike brajde; vodnjak z najboljšo vodo ki nikoli ne u-sahne Hiša je v bližini 4 tovarn, kjer je mnogo delavcev. Trgovina dobro vspeva. Zadnja cena je 10 tisoč kron. Več pove A. Schvvigel, Gaberje št. 61 pri Celju. 848
Priden učenec kakor tudi pridna učenka se takoj sprejmeta pri g. Fr Iglič v Ptuju, trgovina manu-fakturnega in špecerijskega blaga
Dobroidoča trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki in gostilna za okrajno cesto z njivo, travnikom, zelenjadnim, sadnim in senčnim vrtom, ediua sredi velike vasi, dve minuti od kolodvora in 10 minut od velikega premogovnika oddaljena so pod ugoduimi pogoji proda. Gotovine je treba 8 do 10 tisoč kron. Naslov pri upravništvu.
Proda se posestvo 25 minut od Ptuja, občina Rogoznica, obsega nekaj čez 7 oralov njiv in travnikov je prav pripravno za mleko prodajat na Ptuj, celo gospodarsko poslopje, zemlja prav dobra in se proda pod ugodnimi pogoji. Pismeno ali ustmeno se je oglasiti pri Francu Habjanič, občinski predstojnik v Jurovcih pri Ptuju. 844
Viničar se sprejme za vinograd v Razvanju pri Mariboru. Imeti mora 4 ali vsaj 3 delavske moči, od teh vsaj eden močen mož. Pogoji ugodni. Ponudbe s knjigami na dr. Serneca, odvetnika v Mariboru.
845
Čevljarski učenec se sprejme pri Karlu Mcnhart, Koroška cesta 90 Maribor.	872
Priden učenec, kateri se hoče kro-jaštva učiti se sprejme takoj pri Francu Cetl, Studenci pri Mariboru, Werkstatenstrasse 22. 871
Enonadstropna hiša s trgovino z usnjem, lep vrt, njiva; v hiši pet sob, 1 prodajalna, 2 kleti, 2 kuhinji, 2 predsobi, pripravno za vsakega rokodelca Krasna lega in izvrsten prostor v Št. Jurju ob juž. žel. št. 32. Natančneje pove g. Stante lončar, Brezje. Cena je 7200 K.	866
Lepo posestvo (hiša z dvema sobama, kuhinjo itd., 2 svinjska hleva, vrt in nekaj zemlje pri hiši) se po ceui proda. Pobrežje pri Mariboru, Damgasse 43. 865
Zelo ugodna priložnost za upokojenega duhovnika ali tudi trgovca! Lepa zidana prostorna hiša v neposredni bližini sloveče romarske cerkve se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Cena in pogoji se izvedo pri lastnici: J. Sattler na Orni gori pri Ptuju.	804
Vešče zastopnike, ki bi obiskovali zasebne odjemalce, išče proti visoki proviziji tovarna za sukno. Nemško pisane ponudbe naj se pošiljajo na sledeči naslov: Postfach Nr. 11, Mnichovo (München-grätz) Češko.	799
Trgovina pri cerkvi ▼ sredini Slovenskih goric
se da z vsemi potrebnimi prostori in stanovanjem vred takoj v najem Prostor je za vsakega trgovca izboren. Najemnina nizka. Ponudbe na upravništvo Slov. Gosp. pod šifro „Slovenske gorice". 802
Lepo posestvo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom se takoj proda v Pobrežju, Zvettendorfer-strasse 67, pri Mariboru. 797
Proda se malo posestvo, deset minut od kolodvora Št. Jur ob juž. žel., blizu deželne kmetijske šole, ob glavni cesti; hiša je enonad, stropna, veliki vrt, velika njiva-travnik in lep gozd. Proda se po zelo nizki ceni. Več se izve v Katoliškem domu.	801
Proda se radi družinskih razmer vplik» gostilna v mesto na Sp.
K «roškem. Gostilna ima 12 sob, realno koncesijo, moderno, novo-zidano dvorano, senčni vrt, kegljišče za kurit in travnik Gostilna je ena najboljših v mestu. Ako bi bil kupec mesar, bi bilo jako priporočati ker je bila nekdaj mesarija. Resni kupci naj se oglasijo pri Francu Mavhler, živinorejski inštruktor v Velikovcu na Koroškem	805
Razpošiljahiica? Terezije Tikal Brezova—Morava
sa cenjenim čitateljem našega lista pri nakupu vseh moškega, ženskega, volnenega, lanenega in peril-nega blaga (štofa), kanafasa, ce-firja itd. topio priporoča. Vzorci se pošiljajo poštnine prosto. Po-šiljatve čez 20 K. prosto. 682
D iaki se sprejmejo 1913/14 v dobro in zanesljivo hišo. Kje, pove upravništvo.	753
Krasen prostor^ trgovce!
Pri neki farni cerkvi na križišču treh cest se da v najem krasen prostor za trgovino. Obširni prostori, obstoj siguren. Cena nizka. Prednost imajo katoliško-uarodni trgovci. Ponudbe pod „Dravska dolina" na upravništvo.	780
Slovenci! Obrtniki!
Kdor hoče kupiti lepo hišo s 5 orali najlepše zemlje v lepem kraju ob jezikovni meji, blizu župne cerkve, naj se obrne na naše upravništvo.	791
Lepo posestvo v Mariboru, pripravno za vsako obrt z lepim vrtom in njivo z večjimi stanovanji se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda Več so izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3. Prvo nadstropje.	814
Na prodaj je hi^a
ob"t< ječa iz 6 sob, dveh kuhinj in ene kleti. Zraven je pet drvarnic, vrt, nekaj rodovitnega sadnega drevja in vodnjak. Hiša stoji v Čretu št. IfO ob okrajni cesti Celje—Teharie in je četrt ure od Celja oddaljena Cena 11.000 K. — Pojasnila daje Jakob Stante, nadučitelj v pok. Proseniško št. 2 pošta Št. Jur ob juž. žel 806
Mlad vrtnar, zmožen prevzeti službo pri kaki grajščini ali vili, želi spremeniti službo Naslov pri upravništvu tega lista pod šifro „vrtnar".	834
Družinske hiše
covozidsne, 6 minut od glavnega kolodvora v Maribora se pod ngod nimi pogoji prodajo. Vpraša 8t pri g. Matok, Krčevina pri Mariboru št. 187.	419
Mlinarji pozor!
Zaradi prenovljenja svojega mlina in žage za električno silo, prodam sedaj svoj še čisto novi 12/15 PH motor, kateri se goni s surovim oljem, katera moč je v teh časih najcenejša, prav po nizki ceni in ugodnimi pogoji. Na vprašanja odgovarja Alojz Hibler, Gornja Radgona.	836
V večjem trgu, kjer je velik promet, je oddati gostilno in mesarijo v najem, eventuelno se tudi proda. Naslov pove upravništvo „Slov. Gospodarja" pod štev. 835. Priložiti je znamko za odgovor.
Vsem gospodmi&m!
Ako želite kupiti dobro in sveže špecerijsko blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in semeni Ivana Sirk v Mariboru, rotovž, Glavni trg. 611
Lepa pesestva se prodajo in sicer kakoršuo kdo hode Cena je od 8000 kron naprej do 50.000 kron, povsod vxegar dovolj. Oglasiti se je pri Matiju Žižek v Kamnici pri Mariboru	8
Proda 83 lepa novozidana hiša, nova uta za krave in svinjski hlevi, vodnjak pri hiši, zraven vrt, 10 let davka prosta hiša z dvema sobama, kuhinja, klet itd., vse čedno in močno zidano, bila jo tam poprej trgovina, je med dvema cestama na oglu, 10 minut od postaje Slivnica Proda se pod zelo ugodnimi pogoji zavoljo selitve. Več pove posestnica Ana Grašič, Hotinja vas št. 56.	827
Trgovski pomočnik vešč špecerijske in mami fakturne stroke, spreten prodajalec, išče službe v kaki večji trgovini s 15. julijem ali tudi pozneje. Ponudbe se naj pošljejo na naslov: „Bodočnost" poštno ležeče, Sv. Jurij ob Ščavnici via Radgona.	837
Priden učenec in pomočnik za čevljarsko obrt se sprejme pri Jerneju Sternad, čev. mojstru v Rošpahu, župnija Kamnica. 841
Lepo posestvo s celim gospodarskim poslopjem, njive, sadonosnik, vinograd, se za 3600 kron proda. Več pove lastnik g. Koronik Mat., Sv. Peter pri Mariboru.	873
Osemnajstleten mladenič, izobražen, išče službe v kakšni pisarni. Naslov v upravništvu.	874
Enonadstropna hiša v Št. Jurju ob juž. žel. v gornjem trgu št 7, nasproti pošte b 7 sobami, za vsako obrt pripravna, s hlevom, vrtom se takoj proda. Vpraša se Podleh-nik pri Ptuju, hiš. št. 102. 877
KI >vir se po ceni proda. Maribor, Bismarkstr. 19, II. nadstr. 875
Na prodaj je enonadstropna hiša s pekarijo, ki je tudi sposobna za trgovino mešanega blaga v trgu Konjice. Cena 35 tisoč kron. Da se tudi v najem za trgovino. Naslov: A Podgoršek, pekarija Konjice, hiš. št. 45.	886
Hiša (vila) blizu Maribora v naj-prijetnejšem, mirnem kraju, 8 minut od mestnega parka z dvojnim stanovanjem, balkonom in verando 1100 □ m vrta se proda. Prilično za penzjionista. Več v gostilni pri „Pošti" (Meden), nasproti glavnemu kolodvoru, Maribor. 879
Posestvo četrt ure od mesta, pripravno za mlekarstvo, se proda. Vpraša se na upravništvu pod št. 7ti0. (Znamka za 10 v). 760
Malo posestvo četrt ure od želez, postaje in farne cerkva v Poljča-nah se proda. Hiša, 2 svinjaka, 1 kravji hlev, sadonosnik, vrt in njiva. Vso v dobrem stanu. Pripravno za penzijonista ali obrtnika. Cena K 3.400. Vpraša se pri g. Joško v Peklu.	868
Dn!>roidoča gostilna z šest orali dobre zemlje se pod ugodnimi pogoji zaradi bolezni gospodarja proda. Vpraša se pri J. Kumnič gostilničarju v SI. Bistrici.	852
Surovo maslo
kupuje v vsaki množini mlekarna Waasen, Gradec, Jakominigasse 106.
819
Zaloga špec. in deželnih pridelkov
KarB Kasimir,
MARIBOR Tegetthoffova cesta štev. 83.
Pozor posestniki! Priporočam iz svoje zaloge lepo čisto rafijo in ga-licijo, nadalje koruzno krmilo v vseh vrstah in drugih pšeničnih meti. Slednjič še priporočam lepo, zmiraj svežo, na lastnem parostroju pra-ženo kavo kakor tudi surovo. — Zelo bi me veselilo, da se vsak odjemalec sam prepriča o mojih špecialitetah. — Za mnogoštevilen obisk prosi zgoraj imenovani.	825
Hiša za obrt
7 velikimi delavnicami v Mariboru 5 minut od glavnega kolodvora, v najlepšem delu mesta, z enim nadstropjem, postranskimi poslopji, velikimi skladišči, stavbenim prostorom za 2- ali 3-nadstropno bišo, se takoj proda. Pisma na S. G. 19, poštno ležeče (glavna pošta) Maribor.	768
Zaloga pohištva.
Produktivna zadrnga mizarskih mojstrov, reg. zadr. z om. por., Maribor, Burgplatz št. 3. Podružnica v Ptnjn, Sarnitzova nlica. 771
Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke cene.
Opravilna šiavilka E 269/13 7
Dražbeni oklic.
Po zabtevanju Posojilnice v Sevnici, zastopane po g. c. kr. notarju M. Korber v Sevnici, bo dne 28. julija 1913 dopoldne ob y29. uri na licu mesta v Ore-tiovem-Smarju dražba zemljišč vi. št. 133, 153 in 154, k. o. Šmarje, obstoječih iz I. 1 njive. 1 hiše, 1 travnika in 1 gozda. II. 1 travnika. III. 2 travnikov v skupni izmeri 1. 63 a 52 kv. m, 2. 1 a 58 kv. m, 3. 24 a 09 kv. K.
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na 4197 K 39 vin.
Najmanjši ponudek znaša 2799 K; pod tem zneskom se ne prodaja.
S tem v smislu par. 56 i. r. odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj ozjiamenjeni sodniji v izbi, št. 8, med opravilnimi urami.
D.ne 27. junija 1913.	861
C. kr. okrajna sodnija v Sevnici, odd. II.
Fischinger.
Kerdinalna točka skrbi za zdravje
je, da se prebavo vselej obdrži na višku njene naloge in se jo tudi po možnosti podpira.
Domaie sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljših in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno od»aja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gorečico, n»petost, preobilo tvoritev f **'-**' ''« kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki '<y vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želadec" iz lekarne B. Fragr.erja v Pragi.	t^L ,
Svaril j 1 Vsi deli zavoja nosijo po-stavno določeni varstveni znak.
Razpošilja se vsak dau.
Ena steklenic* 2 K, pol steklenice 1 K. Po pcšti, če se pošlje napre K l'5v, se pošlje mala steklenica, za K 4-70 dve veliki steklenici, za 8 K friri velike, za 92 K štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. Izdelovalec In ß EV ««»¡a»« lekarnar, c. kr. dvor. glavna zalega "« rSiflJIl©!, zal. Praga III, št. 203. Dobi se v lekarnah y Mariboru: W. A. König, Frid. Prüll, Viktor Savost.
Pri rpvmatizmu in neuraloiii
lajša bolečine pri protinu, vsesava otekline členov in jih dela zopet gibljive; pri mrazu odstrani neprijetni mravljični občutek v kratkem času; za \ ribanje, masažo, obklad-ke in kopeli pripravni
KONTRHEUMAN
besedna znamka za (mentolosa-licilizirani kostanjev ekstrakt) pri ribanju, masiranju in obkladkih.
Ena fu&a 1 krono,
Ge se pošlje naprej K 1-50, se 1 tuba t - - - 5'—i » 5 i) i fj?!
10
O CP
Izdelovatelj in glavni založnik B» Fragines*, lekarnar in dvor. založnik Praga III., št. 203. 39-1
Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Zaloga v Mariboru: W. A. Konig, Fridrih Prull, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka.
En milijon kron
ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo
„Madhenhort".
Prvo splošno dobrodelno društvo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon
(Dunaj I. okraj, Franc Josefe-Kai št. 43).
Predsednik: Prior Rudolf grof Mels-Colloredo. Vsak član vplača v dveh letih k večjemu K 294'— in dobi zato v slučaju ženitve po dveh letih
600 K, torej se ta svota obrestuje celo s 124 odstotki. Sprejem: brez določene starosti, brez razlike glede vere, brez zdravniškega atesta. — Zastopniki se pod ugodnimi pogoji sprejmejo. 859
Jako redek prilažnostni nakup!
Vsled smrti svojega moža sem prisiljena, prodati iz inventure okroglo
75.000 kosov tigerskih flsnelnih odej,
ki se jih usojam ponuditi po posebno nizkih cenah. Te odeje so primerne za vsako gospodinjstvo, so jako gorke in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošilja so po povzetju in sicer 4 kosi tiger-skih flanelnih odej za K 8.80. Nadalje je v zalogi 60.000 parov
volnenih flanelcih odej.
Odeje so primerne za vsako boljšo hišo, so okoli 190 cm dolge in 135 cm široke, vsaka čez 1 kg težka, so jako praktične in gorke, z jako lepo borduro. Od teh pošiljam po povzetju najmanje en par za 6 K, 2 para za K 11 50, ena volnena odeja 140 cm široka 200 cm dolga, čez 2 kg težka, en kos 6 K. Vsak cenj. čitatelj tega inserata naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsakdo s po-šiljatvijo zadovoljen.	818
Marija Bekera, vdova, tkalnica, Nacbod, Češko.
izbiri izključno in ediaole
Klavirje, pijanine in harmonije SS
boljboljši pianini), Sislzhsmer in HSrigel (amer. h&rm.), vseh vrst glasbarsega orodja, strun in
muzikalij. ima .v veliki J^ Bf©Ztlfk, 2*33$UuMIaiU»
Kongresni trg št. 15 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifikatov ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri "j K meni vsakdo na obroke po ^^ prvovrsttn instrument gori imenovanih Blovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri meni klavir, poBtane tudi lastnik istega dočim je dosegla na-jemščina višino kupnine 1 Velikanska za-. loga najb. violin, harmonik, citer, tam- \ j buric itd. po najnižjih cenah. Zamenjava [ najugodnejša. Cgl&ševanje in popravila točno in cer.no.	968
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Ria-mazllo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpra vi. Cena ene posodica z garancij skim pismom eno krono. 224
„Kemeny, Kašan
L požtni predal 12/76 (Ogrsko)"
Zrn birmo!
Točna postrežba;

I i forzopariinik za živinsko krmo
zdelan iz kovanega železa in močne pločevine
Nenavadno hiter razvoj pare.
Vsako kurivo po-rabljivo.
70% prihranka na kurivu.
Na željo se odda tudi s posebno, zakonito zavarovano pripravo za žganje-kuho.
S patentovano meč-kalnico in z zakonito zav. pripravo
za gretje vode. Posebni vložki za kuhanje perila. Tisoči že v rabi. Ceniki na željo za
stonj in franko. Zastopniki se iščejo.
Delavnice Tetama, Wels 136, Zg. Avstr.
Največja špecijalna tovarna brzoparilnikov na Avstro-Ogrskem. (Nadalje se izdelujejo vsi poljedeljski stroji najboljše kakovosti in se prodajajo pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji).
Generalno zastopstvo za Kranjsko in Štajersko: Frano Asen v Gradcu, Mariengasse štev. 22.
Dobro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsak? ceni. Tudi na obroke! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3 50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 18'— Kuhinjska, ura	K
Budilka, niklasta K Poročni prstani	K
Srebrne verižice K
Večletna jamstva,
4 —
3 — 2-— 2-—
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
^^^fem^-^aaMBBMMiMMM i. r
Proda se takoj po zelo ugodni ceni 35 arov veliki, na najugodnejšem mestu ležeči in z amerikan-skimi trtami zasajen vinograd v župniji Sv. Petra pod Sv. gorami. Zraven jo dobro vzdržana klet, še nova stiskalnica, sod z 1800 litri, hrastova kad z 1250 litri, nov grozdni mlin in vsa druga potrebna vinska posoda. Natančnejša pojasnila daje upravništvo tega lista.
Priden fant, poštenih starišev, kateri se hoče krojaštva učiti in en pomočnik za fino delo se takoj sprejmeta pri Ant. Kosarju, Stolni trg 5, Maribor.	880
Franc Kothbauer,
ključavničarski mojster v Mariboru, Freihansgasse (zraven nove trgovske hiše Mayer) priporoča vsakovrstne stavbene stvari in 50 izdelanih lepo brušenih štedilnikov (šparherd), cena i, 35 kron naprej. Krajne plošče (leve in desne), plošče 18—30 palcev široke, popolnoma nove Kovane plošče, nove pečice za štedilnike, kurilne ploskve, priprave za krožnike greti ter vse tozadevne predmete prodam po skrajno znižanih cenah, ker mi pomanjkuje radi obile zaloge prostora. Nadalje v stalni zalogi dvojna in navadna vratca za dimnike, železna vratca za pepelnike, napenjalnike za perilo, priprave za vzdigovanje perila z 10 su-kalniki in 2 gonilnimi vitili, strehce za sohe ter vsakojake druge potrebne gospodarske in staviicne potrebščine izdelujem in imam v zalogi ceneje kot vsak drugi. Posebno priporočam strelovode in razna omrežja za vrtove. Popravila izvršujem točno, hitro in po izredno nizki ceni. Posestniki, oglasite se pri meni.	862
Iščejo se
čez 50 let stari kmečki posestniki brez otrok, ki bi hoteli pridnega in treznega, delavnega in izobraženega lSletnega fanta z dedščino 1500 K, kateri ima posebno veselje do kmetijstva, vzeti za svojega. Pridobili bi si na ta način v resnici zmiraj zvesto in popolnoma zanesljivo pomoč na svoje stare dni, ker je bil lant jako dobro in strogo vzgojen. Toda njegovi sta-riši so mu prerano umrli in zato si želi poiskati na tej poti nove stariše. — Naslov pove upravništvo „SI. Gospodarja , ako se priloži znamka za 10 vin. 847
Raz
Dne 19. julija 1913 ob 10. uri dopoldne se bode vršila v pisarni c. kr. notarja dr. Fr. Firbas v Mariboru, Viktringhol-ulica prostovoljna sodna dražba zemljišča, vi. štev. 174, k. o. Unter-Rotwein, II. del (Thesen), obstoječega iz njive, pare. štev. 706-3 in stavbišča pare. štev. 211 z magacinom za seno in tehtnico. Izklicna cena znaša 4000 K in se pod taisto ne bode prodalo.	842
Dražbeni pogoji zamorejo se upogledati pri tem sodišču, soba št. 6.
Dne 6. junija 1913.
C. kr. sodišče v Mariboru.
Bolniška blagajna za obrate tvrdke »bosanska gozdna industrija«
Eissler & Ortlieb
v Zavidovišia v Bosni
išče za takojšnji vstop popolnoma zanesljivega, izkušenega , samskega	868
bolniškega strezaia.
Ponudniki, kateri se lahko s spričevali izkažejo o dosedanjem večletnem tozadevnem službovanju naj
pošljejo svoje ponudbe na omenjeno bol. blagajno. -- ——— —————
fiatilnice
geplje, slamoreznice, stiskalnice in mline za sadje in grozdje, sploh vse poljedeljske stroje najboljšega izdelka, vsakovrstno železo, traverze, cement, želez-ninarsko blago, umetna gnojila in čebelarske potrebščine, priporoča veletrgovina z železnino
MERK Peter Nlajdič v Celju
Graška uilca 12.
F.P.Vidic&
Ljubljana
tovarna
ih strešnikov ponudi y vsaki poljubni množini dvojno zarezani
stre
s goševne obreze in prhresnšm nastankom. Brez Odprtin navzgor! streha popolnoma vama pred nevihtami.
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	698	Spretni zastopniki se sprejmejo.
■ > - ; . :	/ ; .; ; - " : . S-. X;- h/. - /
Zahvala.
ojem svetem sklepu poklical mater
Marijo Jerovšek roj. Zorko,
Ko je ljubi Bog po svojem svetem sklepu poklical iz tega sveta našo dobro in nepozabno ženo oziroma predrago mater
posestnico v Spod. Novivasi pri Slovenski Bistrici,
nam je došlo v našo veliko tolažbo neštevilno izrazov ljubezni polnega sočutja, ob enem z zagotovilom molitve za dušni blagor preblage rajnke, za kar tem potom izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se najtopleje zahvaljujemo Premil. in prevzvišenemu knezu in škofu dr. Mihaelu Napotnik za ljubeznjivo tolažilno pismo; preč. g. dekanu Francu Bohak za ganljivi nagovor ob grobu; veleč. g. kaplanu Ivanu Alt za duhovno tolažbo predrage rajnke v njeni dolgotrajni bolezni; veleč. gg. duhovnikom dr. Hohnjecu, dr. Korošcu, J. Finku, M. Medvedu, A. Cilenšeku, Fr. Heberju, A. Šebatu, Fr. Muršiču, K. Kumerju in I. Slana, da so ra-dovoljno s svojo pristotnostjo povečali pogreb in sprevod; cenj. obitelji dr. Lemež za krasni nagrobni venec, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno pa še blagim sosedom, da so v tako ogromnem številu prihiteli od blizu in daleč ter nepozabno rajnko spremili k zadnjemu počitku. Bog plačaj vsem to ljubeznjivost, dragi rajnki pa_po(leli večni mir in pokoj.
Žalujoča rodbina Jerovšek.

Goričar & Lea Qralka ulica 7 — podru Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. ČaSe Iz papirja in aluminija. Za Veselice: konleti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampifsnl, predmeti za šaljive pošte in srečolove. j	»kovšek, Celje Žnica Rofovška ulic? 2. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Ustna zaloga ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba,	
Franc Pleteršek,
zaloga pohištva
Maribor, Koroška cesta št. 10
nasproti CiriSove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo poiiranega, motno iz trdega lesa nareto pohištvo, za spalnice, jedilnice in kuhinje. Divače, vložke, matraee, stole in ogledala. Otroške želeme postelje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 61	kupuj pri Slovencu.
ki ge boji, da bi mu preši-SgVIIlJtSI	gi radi vročine zboleli in
končno poginili, naj si preskrbi priznano dobro odvračevai-no sredstvo proti kroničnemu prisadu in rdečici prašičev
Meoga priznalna pisma pričajo o izborili kakovosti
balzama proti protinu in revmatizfnu,
zdravila ki ga izdeluje lekarnar Sirak. Izvrstno sredstvo proti vsaki vrsti protinu in revmatizmu, izpahom, trganju v bedru itd. Izvirne steklenice po K 150 se dobijo v lekarni „pri angelju variha", M. A, Sirak v Mariboru, Tegetthofl-o?a ulica 33. Dnevno razpošiljanje po pošti. 767
Razpošiljata« in zaloga vsakovrstnih
dalmatinskih vin
i. Hitkovic,
Phenol
9
Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 529 Zahtevajte cenike!
katero pošilja lekarna ►pri angelju varihu« M. A. Šivali v Mariboru, Tegetthoffova ulica 33.	766

"i " :
Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske družbe iz

Havre v Nevyork
najkraj. in najhit. vožnja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino
Ed. Smarda :: Ljubljana
konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane go stilne „Figabirt".
Hitra pomoč je gotova pomoč,
zato naj noben posestnik konjev ne pozabi kupiti gotovo učinkujoči
765 konjski kolik-balsam.
Cena steklenici 40 vin., 10 steklenic K 3 60. Ravnotam se dobi olje proti mnliam in komarjem, ki nadlegujejo konje in govejo živino. Steklenica 50 vin. Dnevno razpošiljanje po pošti.
Lekarna „pri angelju varihu" M. A. Sirak V Mariboru, Tegetthoffova ulica 33.
niiniiiBiiniinii
375
J.FaulandvPtuju
trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča.
576
Mfl ura 14 dni no poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
M6T Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , ■ „ 4"— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40'—
Srebrne ure........K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . . Srebrni pancer-verižice . . . 14 karatne zlate verižice . . . Amerikanske zlate double-ure Goldin Roskopf ure .... Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženBke ure . . „ 19"— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure........ 2'40
Budilke......... 3—
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 8'50
13—
, 6"-2-— , 20 — ,10— , 4--
A. Kiffman, Maribor H. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Kupci pozor!
Za trgovce.
Na prodaj je manuiakturna in špecerijska trgovina z lepimi gostilniškimi prostori in sobami za tujce v nekem obmejnem mestu, in sicer na zelo u-godnem prostoru na glavnem trgu. Zraven je tudi nekaj posestva, njiv in travnikov. Trgovec bi lahko prav dobro izhajal, ker ni v oelem mestu nobene slovenske trgovine.
Sedlarji pozor! Zelo dobro idoča sedlarska obrt v večjem kraju se proda s hišo vred za 14.000 K.
Graščinsko posestvo z več poslopji in 130 ha polja, travnikov in gozdov se takoj proda za 120.000 K. Samo živ inventar je vreden do 20.000 K. Posestvo se tudi lahko parcelira.
Dobro idoča gostilna, trgovina in prodaja tobaka
poleg župne cerkve v večjem kraju na Štajerskem se proda. Hiša je enonadstropna, novozidana in jako prostorna. Cena okoli 26.000 K. Proda se
gostilna v nekem mestu. Gostilničar, ki bi bil obenem tudi mesar, bi prav dobro izhajal. Cena gostilne s hišo vred je 31.000 kron.
V vseh navedenih slučajih se je obrniti na pisarno „Slovenske Straže" v L j u b 1 j a n i. Priloži se naj znamka za odgo-vor.	_
Prva slovenska izdelovalnica ^^^^^^EESSSSSS mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo
Ivan Rebek
Celje, Poljska ulici it. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilust-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-•j lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalscente. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
Sei*ra wailf*5c, kr. dvorni dobavitelj
Trieste-Barcols*
Kupi se t lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2°60 in 446	po 1 liter i K 4 80.
Indajateli ln laloïnlk: Katoliško tiskovna draâtvo.
Odgovorni urednik: Franjo £ e b o t.
Slak ïikuu m. Blril» a Maribor«,
LISTEK.
Izgnanci.
(Povest iz prvih časov krščanstva).
(Dalje.)
„Svoje zadnje moči bom zastavil za vaju."
„In kakšno plačilo si si izprosil od moje izvoli enke ?"
„Dala mi je svobodo in denarja, kolikor hočem; toda upam še na drugo, višje plačilo."
„Ali more suženj želeti kaj drugega kakor to, kar ti je dala Florencija?"
„Njeno ponudbo sem odklonil. Da, Gospod, je višje plačilo, hvalil bom nebesa, če mi ga dobrotno podelijo!"
„In kaj bi bilo to? " je vprašal Faustin, ki je vedno bolj strmel.
„To bi bila milost skupnega mučeništva s svojim očetom."
„Da bi torej ž njim umrl?" je vzkliknil mladenič.
„In da bi ž njim, okrašen z zmagoslavnim vencem, prišel v blažena nebesa."
Faustin je sklonil glavo in se globoko zamislil. Hipolit pa se je zopet odstranil, da ne vzbudi pozornosti paznika, ki je moral jetnike prepeljati in oddati upravitelju rudnikov.
Pri svoji lahkomiselni vzgoji ni imel dosedaj mladi patricij niti časa niti veselja za resno premišljevanje ali celo za globoka verska vprašanja. O odpovedi, o žrtvah iz višjih nagibov, iz ljubezni do Boga, ni imel nobenega pojma. In sedaj je našel moža, starca in mladeniča, oba iz najnižjih ljudskih slojev, ki govorith mirno o največjih žrtvah, katerih je človek sploh zmožen. Faustin si tega. drugače ni mogel razlagali, kakor z mislijo, da sta moža verska prena-petneža, katerima bo trdo delo v rudnikih gotovo pregnalo njuno prenapeto navdušenost. Predno bo minil teden, bo suženj izginil in potem bo moral sam poleg svojega dela prevzeti še delo za starca. Hipolit bo sporočil Florenciji, da sem umrl in bo poleg osvoboditve zahteval še drago plačilo za navidezne usluge.
Istočasno, ko je mislil Faustin na sužnja, je mislil tudi ta na Faustina. ¡Toda njegove misli so bile čisto drugačne.
Ali ni to čudežna in milostna naredba božje previdnosti, si je mislil Hipolit sam prt sebi, ki je priklenila tega mladega gospoda na našega častitljivega očeta, da ga s telesnimi verigami oprosti duševnih spon, s katerimi sta zmota in praznoverstvo uklenila njegovo dušo? Ali ne morem tudi jaz nekoliko pripomoči, da se približa krščanstvu? — O, ko bi mi bilo odločeno, da odkupim s svojim življenjem njegovo dušo in pridem s tem svetim plenom pred prestol božji!
Isto nado in isto željo je gojil pobožni škol. Bog naj bi s to nesrečo zlomil ponos patricijev in mu ome-čil srce ter ga napravil sprejemljivega, potem pa bo njegova dolžnost, da kot svečenik Gospodov poseje v to srce seme resnice. In kako srečen bi bil, ko bi mogel to setev poškropiti s svojo krvjo!
Hipolit je v svoji ljubezni polni udanosti skrbel za svojega novega gospoda in je sklenil vse storiti, da bi mu olajšal trdo usodo ter ga na ta način polagoma pridobil za-se. Poncijan pa je porabil vsako priliko, da razžene mladeniču tesno prirojene predsodke in zmote z žarki resnice. Ta trud je imel že med vožnjo ta uspeh, da je začel Faustin prijaznejše misliti o krščanstvu ter je spoznal, da je imel doslej napačno
Iz celega sveta.
Ruska špionaža (vohunstvo). Rusija izda ogromne svote za špionažo; samo v vojnem proračunu je v ta namen na razpolago 30 milijonov. K temu je pa treba prišteti še ogromne svote, s katerimi razpolaga še politična policija v obmejnih okrožjih. Pravijo, da nobena država v Evropi nima niti približno tako organizirane vohunske službe kakor Rusija. Kakor poroča listu „Reichspost" njen peterburški zaupnik, stoje v neki dvorani generalnega štaba v Peterburgu modeli vseh nemških in avstrijskih trdnjav; vsakaizpremem-ba v teh trdnjavah se seveda tudi na modelih izvede. Kot posebno dobro znan velja Kraljevec na Češkem. V Peterburgu se tudi hvalijo, da na kolodvorih in v skladiščih v Torunu, Vratislavi in v Lvovu ni nobene stvari, za katero bi ruski generalni štab ne vedel. Vohunstvo je menda eden glavnih činiteljev v ruskih vojnih načrtih. Denarja v to svrho je vedno dovolj na razpolago, kar je splošno znano. Podkupovanju so na stežaj odprta vrata in neprestano vabijo slabotneže, brezznačajneže, ki se nahajajo v denarnih stiskah. Skozi ta vrata ne gredo samo izgubljenci iz nižjih slojev, marveč prav pogostokrat tudi ljudje iz najvišje družbe. Na molčečnost merodajnih činiteljev se vohun ali ovajalec lahko vedno zanese. Kako previden je treba biti v Rusiji, priča slučaj barona Ungern-Sternberga, uradnika dunajskega c. kr. dopisniškeva urada v Peterburgu. To je bilo tedaj, ko je na Diuna-ju prišel v slabo luč ruski polkovnik Marčenko, češ, da je vohunil, in so v Peterburgu v opravičbo potrebovali nasprotnega slučaja. Za žrtev je bil izbran baron Unger-Sternberg, kateremu je neki' ruski „kolesa" „zaupno" izročil tajno predlogo o novinskem na-
mnenje o častilcih križa in njihovih lastnostih.
Po štiridnevni vožnji so končno zagledali Sardinijo; temno in grozeče so vstajale gole peCine, ti zidovi velike ječe, iz valovja. Na obrežju jih ni pričakoval noben prijatelj, da bi jih pozdravil; med surovimi psovkami vojakov so se izkrcali jetniki ter bili izročeni upravitelju rudnikov.
Solnce je ravno zahajalo, ko so odpeljali obsojence v globočino. Zadnjikrat so videli zlato solnce, ki je za-nje zatonilo v večno noč.
Tretje poglavje.
Nevesta in ženin.
Kdor obišče dandanes iz ukaželjnosti ali iz radovednosti kak rudokop, ta lahko občuduje umetne stavbe, ki so jih postavile globoko doli v osrčju zemlje pridne roke rudarjev ter opazuje rudarje, kako kopljejo pri plapolanju lučic žlahtno kovino in blestečo rudnino. Trd kruh jedo ti ljudje in vsak čas je njihovo življenje v nevarnosti. Toda rudniki imajo nekaj tako vabljivega in omamljivega na sebi, da le težko zapustijo rudarji svoje delo v rudokopih. — Drugače pa je bilo v starem veku! „Ad melalla damnatus", obsojen na delo v rudnike, to je bila najhujša usoda, hujša kot najslabejše suženjstvo. Kogar so enkrat vklenjenega v verige odpeljali v globočino, ta ni videl več belega dneva. Pazniki so neusmiljeno ravnali ž njimi ter jih silili k težkemu delu. Lačni in raztrgani so morali ležati na trdi zemlji. Trpeli so neprenehoma, dokler jih ni rešila smrt. Le malokdo je doživel v teh mukah po 3 leta, največ jih je umrlo že v prvih mesecih. Radi tega se je cerkev v prvih stoletjih tako zavzemala za svoje vernike v rudnikih. Zato se najdejo v starih cerkvenih knjigah posebne molitve za tiste, ki so bili obsojeni v rudnike.
Hipolit se je ponudil upravitelju, ki je nadzoroval delo v rovih, za radovoljno pomoč Poncijanu in njegovim tovarišem pri delu; izgovoril si je pa dovoljenje, da sme vsako nedeljo zapustiti za nekaj časa rudnike. Ko so mu to dovolili, so ga peljali pod zemljo v rove z drugimi vjetniki vred. Vsled svoje nenavadne krepkosti in potrpežljivosti je večino dela, ki bi ga bila morala oba skupaj storiti, opravil sam. Toda namesto da bi bil paznik, kateremu sta bila podrejena, Hipolita vesel, ga je začel sovražiti, ker ni smel ž njim tako ravnati kakor z drugimi in ker ga je smatral kot nekaj nepotrebnega pri svojih delavcih. Tako se je začelo za Hipolita neznosno trpljenje.
Paznik je imel samo eno oko ter je bil poosebljen hudi duh, čegar veselje je bilo mučenje svojih podložnikov. Ce se je ta enooki, debeli mož, z razmr-šenimi lasmi in brado in rdečim nosom prikazal s svojo železno palico v roki, pijan od vina, tedaj so ga jetniki že od daleč spoznali po njegovem divjem glasu in gorje tistemu, katerega bi bil osumil ta divjak, da ni storil svoje dolžnosti. 'Strašno je preklinjal in neusmiljeno udrihal po njegovem hrbtu s palico.
Kmalu je spoznal paznik, kateremu so vsled e-riega očesa nadeli ime Ciklop, da je prišel Hipolit samo radi starega Poneijana v rove; tako mu je ta starček dovedel tega nepovabljenega gosta. Poleg tega je bil starček radi krščanstva obsojen na prisilno delo v rudnike. Ciklop je pa že od mladih let sovražil kristjane. Komaj je Hipolit prihodnjo nedeljo zapustil za nekaj časa podzemske votline, se je enooki strašno razjezil.
Približal se je k obema kaznjencema in začel: „Gologlavi potepenec! Zastonj vživata cesarjev kruli. Vozičke nalagata samo do polovice s kamenjem. Vaju bom že naučil, kako se dela!"
Pograbil je za svojo, z železom okovano palico in neusmiljeno udrihal po Poncijanu.
črtu, o katerem se je pa v vseh zapadno-evropskih parlamentih javno razpravljalo in končno tudi v Rusiji ni bil nobena tajnost. Ta načrt je Unger-Sternberg izročil angleškemu (tedaj se je pomotoma pisalo avstrijskemu) vojaškemu pooblaščencu. Na to je čakal policijski vohun in nemudoma ovadil. Unger-Sternberg se za svojo zaupljivost še danes pokori v ruski ječi. Seveda se Rusiji njen špionažni sestav časi slabo izplača in se strupena ost mnogokrat obrne proti njej sami. Tako je pred nekaj leti časopisje javno napadlo načelnika urada ruske konteršpionaže, podpolkovnika Mjasojedova, imenitnega, življenja željnega častnika, da svoje zaupno mesto zlorablja v to, da Nemčiji vse ruske vojaške stvari še sveže izdaja. Podpolkovnik se je nato stepel z glavnim urednikom „Večernih Vremja" je bil odslovljen. V Galiciji in na pruski meji vzdržuje Rusija zadnji čas na stotine vohunov in ovaduhov, ki so mnogokrat pravi izvržki človeške družbe, denarja željni izsiljevalci, ki ruski generalni štab-nedvomno ravno tako pogostokrat goljufajo z izmišljotinami, kakor ga tudi dobro obveščajo o željenih stvareh.
Kako prenaša Srbija vojno stanje. Srbija, ki je štela pred vojno 3 milijone prebivalcev in merila okrog 51.000 kv. km, je lani v kratkih dneh mobilizirala in postavila na bojno polje 402.000 mož močno armado, spravila skupaj 150.000 glav vprežne živine za pratež in v enem mesecu osvojila nad 21.000 kv. km ozemlja. Človek se nehote vpraša, kako je dežela te brezprimerne napore in žrtve prenesla in v kakšnem stanju se nahaja sedaj po vojni. Na to odgovarja bel-grajski dopisnik „Tempsa", H. de Montardy. Prehodil je srbsko kraljevino na vse strani in povsodi opazil neko samoto, praznoto; toda polja so skrbno obdelana! Po njivah se vidi le žene, starčke in otroke, ker so vsi za boj sposobni možje do 45. leta starosti pod
Se-le, ko se je prikazala na starčkovem hrbtu kri in ko je Faustin, ogorčen nad krutostjo, zažugal, da ga bo po Hipolitu naznanil pri upravitelju, se je Ciklop med pretenjem in preklinjanjem odstranil.
Poncijan je še pred svojim pregnanstvom v ječi izrazil duhovnikom in dijakonom željo, da bi rad odložil škofovsko čast, da bi imela čreda Kristusova v hudih časih preganjanja svojega pastirja. Le na ne-odjenljivo prošnjo svojih duhovnikov ni storil tega. Toda kaj naj stori sedaj za duše, kakor moli, trpi in u-mrje? Naročil je Hipolitu, naj izposluje potrditev njegove odpovedi po kakem cesarjevem notarju, ki je v upraviteljevi službi.
Neko nedeljo pa je našel Hipolit poslanca iz Rima. Temu je oddal Hipolit potrdilo odpovedi, ki je bilo nodpisano 28. septembra; pravil mu je tudi o Fausti-nu ter obenem prosil diakona Fabiana, naj obišče Flo-rencijo in ji izroči pozdrave njenega ženina.
Na odpovedni listini je bilo papeževo naroČilo, da morajo kmalu izvoliti naslednika. Nato se je sklicalo zborovanje, kjer so izvolili za Petrovega naslednika Antera, dosedanjega naddijakona Poncijanove-ga. To se je zgodilo 21. novembra.
Fabian je tem rajši izročil naročilo Florenciji, ker mu je Hipolit povedal, da se Faustin vedno bolj zanima za nauke krščanske vere. Predno pa spremimo Fabiana k mladi gospej, moramo bravoa seznaniti z njenimi družinskimi razmerami in s tem, kar je doživela Florencija, odkar so ji odpeljali njenega ženina.
Florenciji so prišli še-le za vladanja cesarjev do visokih časti in do bogastva. Prebivali so že od nekdaj na griču, kjer je sedaj cerkev „štirih venčanih". Glava družine je bil tačas Gaj Florencij, mož, ki je vsled srečne špekulacije zelo pomnožil podedovano premoženje. Svoje otroke je zelo ljubil, posebno svojo najstarejšo hčer Florencijo, drugače pa je bil hladnokrven, pameten Rimljan, ki je sodil stvari, kakor so bile v resnici, za kaj višjega pa ni bil navdušen.
Florencij je bil po svoji zunanjosti tip pravega rimskega patricija. Nosil je obleko iz najboljšega sirskega blaga, ki je bila z dragocenimi tkaninami spodaj in zgoraj prevlečena; na goli glavi je imel še nekaj gladko počesanih las, na njegovih rokah so se svetili dragoceni prstani z žlahtnimi kamenčki. V njegovi palači je bilo ve,iko razkošje; celo nadzornik cesarskih hlevov ni imel boljših konjev ko Florencij.
Ko je senator izvedel, da so Faustina, njegovega bodočega zeta, vjeli, ga je na vsak način, že zaradi hčere, hotel rešiti. Ker pa je bila obsodba že izvršena, je smatral svojega bodočega zeta za mrtvega. Kot praktičen mož je iskal Florencij svoji hčeri med mladimi rimskimi plemenitaši drugega ženina. Ker je dovoljevalo rimsko pravo obsežno pravico očetom glede sinov in hčera, so bili stariši glede mladega ženina že čisto sporazumljeni, Še predno so odpeljali Faustina v pregnanstvo.
Florencija, ki je dobro poznala značaj svojega očeta, je skušala žalost po izgubljenem ženinu pred njim utolažiti. Ker je njena mati že pred mnogimi leti umrla, jo je morala ona kot najstarejša hči nado-mestovati. Tako se je navadila samostojnosti, kakor-šne bi drugače ne pričakovali od 171etne deklice.
Senator je prošnjo svoje hčere, naj bi se udeležil slovesa, odklonil; rekel je, da mu jutranji zrak škoduje. Ko se je proti poldnevu Florencija vrnila domov z objokanimi očmi, jo je oče tolažil radi izgube ženina in ji rekel, da ji je kot dober, skrben oče pre-skrbel že drugega mladega moža, ki bi se čutil srečnega, ko bi dobil Florencijo za ženo.
(Dalje priho0.)
vojnimi prapori. In kljub temu, kakor rečeno, so polja v dobrem stanju. Kakor navadno, stoje hišice, obdane z vrtovi in sadnim drevjem. Delo na polju je v glavnem končano. Kako to, ko ni bilo in ni moških doma? V srbskem narodu še vedno živi močan čut skupnosti, vzajemnosti, ki izvira iz prejšnje družinske oblike — zadruge, ki je sicer na svojem ožjem torišču sedaj že razpadla in živi večinoma skupaj le po ena družina, todazadružni običaj zato ni izumrl, marveč se prenesel le na širša tla kmečkih gospodarskih zadrug. Te zadruge prepletajo vso Srbijo in v njih veje najčistejši ter najpopolnejši zadružni duh. Te zadruge in ta duh so v prvi vrsti pripomogle, da dežela ni postala žrtev strašne gospodarske krize, ki bi bila sicer morala nastopiti kot posledica vojne. Srbija, ki ima 80% kmečkega prebivalstva, se je mogla ubraniti propada le s tem, da so se polja obdelala. Po prizadevanju zadružne zveze in krepki, vsestranski pomoči vlade, so se iz Belgrada organizirale prostovoljne leteče delavske zveze, h katerim so se pritegnili vsi moški, ki niso pod orožjem, in ženske; te zveze so po natančno sestavljenem načrtu hitele od njive do njive in pod vodstvom preddelavcev brezplačno obdelale vsa polja. Danes je 70% vsega rodovitnega polja lepo obdelanega. Razlika je le v tem, da se je sadilo letos ininogo več turšice kakor navadno, to pa zato, ker je marsikje manjkalo drugega semenskega žita. Pomanjkanja žita se pa zato vendar ni bati, ker so nagroma-dene v skladiščih še velike zaloge. Najbolj pereče je govedorejsko vprašanje, ker je vzela vojna uprava za vojne transporte nad 80.000 volov in je od teh 20.000 izgubljenih. Ta izguba pomenja za kmetijstvo hud u-darec, ker je ne bo lahko nadomestiti, tem manj, ker bi se kako drugo inozemsko pleme najbrž težko privadilo tamkajšnjemu podnebju. Pomanjkanja mesa se pa ni bati, ker je v deželi poldrug milijon prašičev.
za vsakega posestnika senožeti neutrpljive ko-silne stroje vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske „DEERING", ki so priznano najboljši, dalje: »Johnston« Osborne »Cormick«,
»Zmaj« itd. ter grablje in obračalnike za seno, čistilne in navadne mla-tilnice, slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse druge polje deljske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih
cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem FRANC STUPICA« Ljubljana. Marije Terezije cesta št. i. Največja zaloga orodja in ieseznine ter stavbenega materijala. — Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na razpolago.	747

Štefan Kaufman
trgovina s želesnino
▼ R&dgonil
priporoča najboljše o-celne, kose in srpe, pravo štajersko železo po najoižji ceni in solidni postrežbi. 393
Maksimilijan Poberaj
mestni stavbeni mojster Maribor, Tegetthoffpl. 3
se priporoča z» vsa stavbena dela nova in stara, strešno kritje, betonska dola, izdelavo načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah.
Viljem Abt, razpošiljata perutnine Dražbeni oklic.
Mariboru
kupuje po najboljših dnevnih cenah vsako možino raznovrstne perutnine (kokoši, piščance, kapune, race, gosi, purane) in jajc. Vešči nakupovalci ali pošiljatelji perutnine se iščejo. 706
dragi denar1
lahko kupite povsod vsako blago. — Ce pa želite po ceni in trpežno blago za moške in ženske obleke, gotove obleke, fino perilo, predpasnike, nogavice, kravate itd. potem se obrnite na „Prvo Spodnještajersko razpošiljalnico"
J J. Soštarič, Mor, Gosposka ulica št. 5
Pazite na slovenski napis, da ne bodete te trgovine zamenjali s kako drugo ki se piše Schosteritsch ali Schusteritsch. 680
Po zahtevanju Posojilnice v Slovenski Bistrici bo dne
17. julija 1913 dopoldne ob 10. uri
pri spodaj označeni sodniji v izbi št. 3 dražba posestva vi. št. 83, kat. obč. Slovenska Bistrica, ki sestoji iz novo zidanega hišnega poslopja, iz kolarniške delavnice, vrta in pašnika. Sodno določena cena te nepremičnine znaša 13.169 K. Najmanjši ponudek je določen na 6.604 K 32 vin., pod tem zneskom se ne prodaja. Vadij znaša 1316 K 90 vin. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine, smejo tisti,, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj označeni sodniji v sobi št. 4 med opravilnimi urami.	822
Slov. Bistrica, dne 6. junija 1913.
C. kr. okrajna sodnija, oddelek II.
RAKOVEC,
Znano je, da se kypyje
pri staroznani domači zanesljivi veliki ' ' t'l)\ trgovini ne samo po ceni, ampak tudi prav dobro: Sukneno blago (štof) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovojžo perilno blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače Blago za posteljo, za rjuhe brez šiva in matrace, Srajce izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Pi edpasnike veliki izbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
zastonj nam 2
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
Karl Worsche, Maribor M.
Gosposka ulica št. 10.
Velika narodna trgovin®
Kari Vanič: Celje
si	Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za ženske in moške obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba točita in solidna. Vzorci na razpolago.
1	ni	¡8Ä	Si	JÜf			1
							
Slovenke! Agitirajte za naš list.
Na debeEaS
tpgowifi«
M« ds»<9šm©
Franc Strupi, Cel]
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetie vseli steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejsa in točna postrežba.
Trgovina s Na drobno! Trgov na i špecerijskim blagom Na debelo I moko in dež. pridelki
Ivan Ravnikar
Celje, Graika cesta 21.
Po prepričanju mora vsak piipoznati, da imam zanesljiv« kaljiva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, pee-o rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetljična od tvrdke fflauthner 65
Glavna salega vrvarskega blaga
Solidna Glavna '«loga postrežba, suhih in oljnatih barv
Spodnještajerslso ljudska
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
HnnnilllP HlflflP 86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: nav»di e fo 41/2°/oi proti trimesečni odpovedi po 4V*0/«- Obresti se a pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacegr* 't** Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da
bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
■ — ~ 1
Pošalila SE daieio ^anom sicer: na Vknjižbo proti pupilami varnosti po 5°/0. na vknjižbo sploh po 51/«0/,,, na vknjižbo in i u j u Jb UUjliju p0r0gtV0 p0 5y4o/o ¡j, na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojifnica brezplačno, stranka plača le koleke.
IlrndflP I1PP 80 V8a^° sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike, uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila SE dajejo ilCtpErÄ"popit mm in» tudi na razpolago domače hranilno nabiralnike.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
os 0
nica m
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne
sloge po ME*
od dne vloge do dne vzdiga
v lastni hiši
(Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta štev. 9
-prvo nadstropje-
«
poMi s L januarjem 1913. Rentni (M plačuje posojilnica sama.