v ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ' ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ -v* v •4 ♦ ♦ ♦ ♦%v »••v ♦ ♦ ♦ \v.%. ' ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ « ► ♦ A ♦ ♦ ♦ « ♦ ' ### »%%%% ♦ ♦ 4 •>%%%%% v ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦ •4 ♦ ♦ ♦ • ♦ • ♦ . .V. ♦ ♦ < •4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ • • ♦ ' ♦ « » ♦ • ♦ ♦ 4 ♦ ♦ > ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ’ 4 ♦ ♦ ♦ ^4 ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦♦♦♦♦ ► ♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦ . » € ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ►%V ♦ ♦ 4 ♦ 4 4 ‘♦V« ► 4 4 ►♦.v 4 4 4 . - 4 4 4 4« 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 fr 4 4 4 4 4 »44 4 4 4 »44 4 4 4 »44 4 4 4 * 4%%'4 . V.\\ V. .y.y * *.v. >%y %v, '.v.v.vK** 4 4 4 4 < - 4 4 4 4 4 4 4 4 4 y. A A ^ 4 4 4 • A A v**;v ♦V ♦v >tv^ 4_4_4_4 *’4’4’4’4 ♦.♦.♦.V 4 4 4 4 4 4 4 ' « » 4 4 4 4 4 4 • »4 % 4 v • 4 , w 4 4 » 4 4 4 ► 4 • .*♦* V. ,V 4 » ► 4 4 4 V« ,V ».4. .4.4 >.4. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ČIP PRAVICA — D N EVNIK Leto XIV November 1979 Številka 3 Urednikova beseda Kritike niso nikdar preveč prijetne, so pa v vsakem primeru potrebne vsakemu časopisu. Bolj kol kritičnost naših bralcev bi nas skrbela ravnodušnost. Nekatere pripombe smo upoštevali, tako da imamo v tej številki ločene nadure od ostalih osebnih dohodkov. To so želeli tovariši iz tiskarne, njihov predlog smo upoštevali, saj se nam zdi precej utemeljen. Slišali smo številna mnenja na račun nove glave našega internega časopisa. Velika večina mnenj je zelo ugodna. Večina delavcev meni, da pomeni potrebno osvežitev ter da je veliko boljša v primerjavi s staro. Slišali smo tudi neugodna mnenj ^nekatera so bila tudi zelo ostra. Razumljivo je, da vsem ne more biti všeč nova Podoba prve strani »Črno na belem«, zaenkrat pa ne vidimo razloga, da bi se spet vračali na staro. Pripombe glede rednega izhajanja našega časopisa so Žal zelo utemeljene, naš uredniški odbor pa je pri tem precej izrez moči. Uredniški odbor Po svojih najboljših močeh zbira gradivo za novo številko, težav pri tem ni malo, toda najmanj zamud nastaja iz teh razlogov. Tiskanje časopisa še vedno traja zelo dolgo: Pri zadnji šte-vilki smo čas tiskanja uspeli skrajšati na točno 14 dni, upamo pa, da bo ta številka še Prej zagledala luč dneva. DNEVNIK, NEDELJSKI DNEVNIK IN NJUNI BRALCI Ustava in razvoj družbenoekonomskega in političnega sistema prinašata tudi nov odnos do informativne dejavnosti. Ta naj bi v bodoče skrbela predvsem za oblikovanje takih informacij, ki bodo resnično v pomoč razvitejšim potrebam samoupravnega delovanja delovnih ljudi. Analize komunikacijskega sistema kažejo, da se sredstva javnega obveščanja še zapirajo, znatno premajhen pa ostaja zato tudi pretok informacij. To se odraža tudi v tem, da informacije še vedno ne pridejo v zadostni meri do neposrednega proizvajalca, pač pa prepogosto upoštevajo le želje in potrebe nekaterih političnih struktur. To se kaže tudi ob razisakavah vsebine člankov ob volitvah, kongresih, o delegatskem sistemu in podobnem. Od vseh prispevkov v Dnevniku v času kongresov in volitev (raziskava časnikov — Večer, Delo, Dnevnik in RTV 14 dni pred kongresom ZKS, 14 dni pred volitvami in oba dneva volitev) je 49 člankov ali 12,9 odstotka posvečenih samoupravnim družbenoekonomskim odnosom delavcev; 43 člankov ali 11,3 odstotke je zajelo teme o statutu ZK in njegove spremembe in dopolnitve; na tretjem mestu je po številu člankov politični sistem (socialistično samoupravna demokracija, delegatski in skupščinski sistem, razvoj krajevne skupnosti in občine), ki je pokrit s 26 prispevki oziroma 6,8 odstotki. Tem slede z 22 članki ali 5,8 odstotka teme s področja vzgoje in izobraževanja, reforma univerze, izobraževanje ob delu, kar se vse posredno navezuje tudrna kongrese in volitve. Ob navedenih podatkih smo ugotovili, da je bilo preveč splošnega in formalnega informiranja o kongre- sni informatiki in premalo poročanja o drugih področjih, ki so bila na kongresu posebej poudarjena. To velja predvsem za družbeno dejavnost, ki je na zadnjem mestu, raziskovanje in kulturo, stanovanjsko problematiko, vzgojo in izobraževanje. »Volilne teme« so bile pri poročanju redkejše; večji poudarek bi moral biti dan poročanju o povezovanju delegatov in delegacij z bazo ter samoupravnem postopku volitev. Primerjava prispevkov na temo volitve in kongresi je pokazala, da je več kot polovica tem, 233 ali 61,2 odstotka, po tematiki »bliže občanu« in 148 prispevkov oziroma 83,8 odstotka pa je občanu »bolj oddaljenih«. V primerjavi z ostalimi mediji ugotavljamo, da se je Dnevnik s svojim poročanjem še najbolj približal občanu. o Pomemben kazalec uspešnosti poročanja je tudi »forumsko« in »neforumsko« poročanje. Pri uredniški politiki je tudi to eden pomembnih elementov. Ni vseeno kako podati informacijo, da bi bila le-ta najbližja občanu in da bo njegovo delovanje na terenu bolj pogojeno s politiko samoupravnega družbenega razvoja odnosov. »Forumsko« poročanje se ne more oblikovati v okviru neke raziskovalne enote, pač pa je to stvar novinarjev in družbenih organov. Od njih samih je odvisno, kako se bodo približali neposrednim proi- zvajalcem in znali prenesti njihove probleme in hotenja — izražena skozi delegatske razprave — bralcem. Slednjo odklanjajo suhoparna poročanja, forumsko izražanje in »prazno besedičenje« brez nakazanih praktičnih rešitev za življenje. Prav pri »forumskem« poročanju pa je Dnevnik z 252 prispevki (66,1 odstotka) slabo opravil svojo nalogo kot časopis kratkega in komentarič-nega poročanja. Dve tretjini vseh člankov je bilo namreč posvečenih sejam, govorom, zakonskim določilom itd., le tretjina člankov — 128 (33,6 odstotka) pa je bilo »neforumsko« poročanje, torej iz baze, o konkretnih problemih in njihovem reševanju. Vse preveč je tudi površnega in premalo kritičnega poročanja. Novinarji se preradi izogibajo stališč in se raje podrejajo različnim vplivom. Iz analiz člankov je očitno tudi, da je še vse premalo samoiniciativnosti v pristopu k obravnavi posameznih tem in nakazovanja rešitev, kar vse naj bi pripomoglo k večjemu spodbujanju in vključevanju ljudi v reševanje problemov, ki nas teže. Ob tej samokritiki se velja zamisliti tudi nad tem, ali sploh dovolj poznamo želje in interese bralcev, njihove reakcije na posamezne informacije, zainteresiranost vključevanje le-teh v pretok informacij itd. V Sloveniji je bilo narejenih veliko različnih raziskav o razvoju komunikacijskega sistema pri nas, o vsebini informacij, o oblikah in pretoku informacij in bralcih ter njihovih interesih, ki pa so zvečine nepovezane in pogosto tudi same sebi namen. Nadaljevanje na 3. strani \ PREGLED 9-MESEČNEGA POSLOVANJA V TLP ZA DESETINO VEČJI OBSEG PROIZVODNJE Pretekli mesec smo obravnavali dosežene rezultate v L polletju, danes pa imamo pred seboj že prve podatke, ki govore o 9-mesečnem poslovanju. Tradicija je, da v poletnih mesecih zaradi večjega obsega koriščenja dopustov proizvodnja nekoliko stagnira. Tudi letošnje leto ni izjema. Ker pa se doseženi rezultati primerjajo z enakim obdobjem preteklega leta, se ta padec komaj opazi. Proizvodni plan za 9 mesecev smo količinsko presegli za dobrih 7 odstotkov, po vrednosti pa za slabih 7 odstotkov. Tako smo napravili 5746 ton proizvodov v vrednosti 168.440.000 dinarjev. Letošnja proizvodnja je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večja, količinsko za 10 odstotkov, po vrednosti za dobrih 21 odstotkov. Količinski obseg smo povečali pri revijah, knjigah časopisih in klišerjih, zmanjšali pa pri ostalih tiskanih proizvodih, črkovnem materialu in obracih. Poprečna cena za tono proizvodov je za 7 odstotkov višja kot je bila v preteklem letu. Vrednostni obseg proizvodnje, ki je povečan za 21 odstotkov je sad 10 odstotnega fizičnega povečanja obsega proizvodnje, 7 odstotnega povečanja poprečne cene za tono proizvodov in 4 odstotke višje produktivnosti. Izvoz v letošnjem letu znaša 4.913.000 dinajrev, to pa je 3 odstotke celotne proizvodnje. Letni plan smo zaradi slabih tržnih razmer uresničili samo 43 odstotno. Kljub temu pa smo v primerjavi s preteklim letom povečali izvoz trikratno. Pri zadnjem večjem naročilu, ki predstavlja 65 odstotkov celotnega izvoza v letošnjem letu, smo pokrivali komaj 56 odstotkov proizvodne cene. To je tudi vzrok, da se je znižal odstotek pokrivanja proizvodne cene od 82 odstotkov ob polletju, na 63 odstotkov ob koncu devetih mesecev. Fluktuacija delovne sile, je še vedno precej visoka, saj znaša skoraj 17 odstotkov zaposlenih. Na novo se je zaposlilo 99 delavcev, prav toliko jih je zapustilo našo temeljno organizacijo. Posledica fluk-tuacije se odraža v večjem številu ur izobraževanja ter v znižanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Poprečno število zaposlenih v devetmesečnem obdobju je 487 delavcev. To število je v primerjavi s planom manjše za dobra 2 odstotka, v primerjavi s preteklim letom pa ni razlike. Iz strukture delovnega časa je razvidno, da so plačani izostanki v primerjavi s preteklim letom manjši za 4630 ur, neplačani izostanki pa večji za 9686 ur. Povečanje se nanaša predvsem na bolezen nad 30 dni, v katero je zajeta tudi nega. Iz-delavno delo je večje za 10.120 ur, režijsko pa manjše za 15.650 ur. Zaradi lažjega razumevanja poglejmo te podatke prepračunane na 1 zaposlenega. 1979 1978 izdelavno delo 669;7 ur 648,9 ur režijsko delo 723,9 ur 756,0 ur plačani izost. 256,1 ur 265,6 ur neplačani izost. 99 j ur 79 2 ur nadurno delo 113’,4 ur m Nadurno delo se je zaradi večjega obsega proizvodnje povečalo za 7640 ur, zmanjšal pa se je odstotek režijskih nadur. Planirani izdelavni količnik v višini 49,43 odstotka vseh opravljenih ur ni dosežen,ker znaša samo 48,05 odstoka, je pa večji od preteklega leta. Preseg delovnih norm znaša 31.973 ur ali 9,9 odstotka. V preteklem letu je bil preseg višji, vendar ob zato nižjem izdelav-nem količniku. Ker brez dobrega izkoriščanja strojnih kapacitet ni mogoče pričakovati dobrega finančnega rezultata, je prav, da pregledamo, kako smo izkoristili naše tiskalne in knji-goveške stroje. Vsi tiskarski stroji so bili v poprečju za 19 minut slabše izkoriščeni z izdelavnim delom kot v enakem obdobju preteklega leta. Produktivnost se je malenkostno znižala, povečal pa se je čas tiska. Skupno število odtisov je za 8 milij-nov 334 tisoč ali dobrih 7 odstotkov večje. Zaradi manjšega števila tiskarjev, smo plan devetih mesecev dosegli le 97-odstotno. Knjigoveški stroji izkazujejo višjo dnevno izkoriščenost za 42 minut, produktivnost se je povečala, prav tako čas namenjen izdelavi. Skupno število primerkov je večje za 10 milijonov 355 tisoč, kar je enako 21 odstotkov. Plan devetih mesecev je uresničen 99-odstotno. K temu poročilu moramo dodati še finačno poročilo, če hočemo dobiti celotno sliko našega poslovanja. Ker pa zaradi objektivnih težav tega ni mogoče pripraviti v tako kratkem času, se moramo zadovoljiti s tem, kar nam je že znano, druge podatke pa bomo posredovali v naslednji številki. DEVETMESEČNI POSLOVNI REZULTATI V DNEVNIKU Konec leta boljši rezultati Prvi podatki o devetmesečnem poslovanju Dnevnika kažejo dokaj ugodno podobo. Tako smo na primer načrtovali, da bomo v sklade lahko namenili le 889 tisoč dinarjev, dejansko pa smo v ta namen lahko izločili kar 4.330.608 dinarjev. Do konca septembra smo dosegli prek 126 milijonov dinarjev, ali za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dohodek je bil za osem odstotkov večji, čisti dohodek pa za sedem odstotkov, kot v enakem času v preteklem letu. Celotni prihodek se je v primerjavi s porabljenimi sredstvi zmanjšal za tri odstotke. Dohodek na delavca se je v primerjavi s koncem septembra leta 1978 zmanjšal za en odstotek, odsegel pa je 143 tisoč dinarjev na zaposlenega. Del čistega dohodka namenjenega za osebne dohodke se je v prvih devetih mesecih tega leta povečal za 11 odstotkov v primerjavi z enakim obodbjem lani. Potrebno je ob tem opozoriti da smo izplačali za 4 odstotke več osebnih dohodkov, kot je to predvideno s resolucijo. V zadnjem trimesečju računamo na boljše poslovne rezultate, ki bodo posledica večjega dohodka zaradi podražitve obeh časopisov, novih akcij za pridobitev bralcev in večjih prihodkov BEP ki jih pričakujejo ravno v zadnjih mesecih tega leta. Dnevnik uspešno poravnava vse svoje obveznosti, na poseben račun pri SDK pa smo že namenili sredstva za našo gradnjo do prve faze. Konec tretjega trimesečja smo imeli na žiro računu že rezerviranih 3 milijone dinarjev za financiranje druge faze gradnje oziroma za dodatna dela- M. S. Obrazložitev predlagane delitve čistega dohodka Iz osnovnih podatkov o uspešnosti poslovanja v obdobju L IX. 1979 je razvidno, da je celotni prihodek v primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem večji za 9,4%, porabljena sredstva so se povečala kar za 20%, tako da je dohodek dosežen le z 97 odstotki. Posamezni elementi porabljenih sredstev kažejo znanto hitrejše naraščanje stroškov surovin materiala, proizvodnih in neporoizvodnih storitev kot pa celotnega prihodka. Vendar primerjava celotnega prihodka porabljenih sredstev in doseženega dohodka ni povsem realna, ker je letos celotni prihodek ugotovljen na podlagi plačane realizacije znatno nižji zaradi izvoza naših storitev, ki bodo plačane šele konec tega leta. Razen tega je tudi realizia- cija v tretjem četrtletju dosti nižja, kot smo predvidevali, zato se bo razmerje med porabljenimi sredstvi in celotnim prihodkom popravilo v korist dohodka v zadnjem četrtletju z večjo prodajo in ugodnejšo plačano realizacijo. Dohodek na delavca je letos znašal 135.442 din, v preteklem letu v istem obdobju pa je bil 139.772 dinarjev, kar pomeni, da je letos za 3% manjši. V primerjavi s celotno grafično industrijo v Sloveniji je naš dohodek na zaposlenega nižji za več kot 20%. Predlagana delitev čistega dohodka temelji na osnovi sprejetega plana za leto 1979. Iz strukture razporejenega čistega dohodka je razvidno naraščanje deleža za osebne dohodke, medtem koje pri sredstvih za poslovni sklad opazen padec. Ta sredstva so v primerjavi z lanskim devetmesečjem znižana na 13,6%, v primerjavi s planom pa na 10,2%. Dosežena akumulacija je izredno skromna (le 7,4%) medtem ko je v prvem letošnjem polletju znašala 23,2%, v lanskem istem obodbju 22,6%, za leto 1979 pa je predvidena 21,4%. Že tako skromna akumulacija je obremenjena še z združevanjem sredstev in posojili, tako da je za razširjeno in enostavno reprodukcijo ostalo letos le del amortizacije, ki pa je že tudi delno angažirna za odplačilo dolgoročnih obveznosti iz preteklih let. Udeležba osebnih dohodkov v dohodku se je povečala za 23 % od lanskih 47 % na 57,9 %. Povečal se je tudi delež za splošno in skupno porabo, ter za druge skupne namene od 30,4 % na 34,7 % v letošnjem letu. Določila resolucije pri razporejanju sredstev za osebne dohodke niso upoštevana, niti niso naši osebni dohodki vsklajeni s samoupravnim sporazumom grafične, časopisne in založniške dejavnosti. Vendar menimo, da zaradi objektivnih težav, ki so se pojavile v naši proizvodnji (porast) nedokončane proizvodnje, velik obseg del z dolgim tehnološkim postopkom, izvozna in nepla' čan realitacija in podobno) lahko opravičimo nespoštovanje meril do konca leta pa bomo morali naše osebne dohodke vsekakor spraviti na obseg rasti doseženega dohodka- DNEVNIK, NEDELJSKI DNEVNIK IN NJUNI BRALCI Nadaljevanje s 1. strani V mislih imamo raziskave, ki s praktično »uporabo« nimajo kaj dosti skupnega in ostajajo ob dajanju informacij presuhoparne in nezadostne. Na drugi strani pa ostajajo mnoge raziskave zgolj na papirjih, ne pa tudi izhodišča za izboljšanje informiranja bralcev oziroma koncepta uredniške politike. Analiza bralcev Dnevnika kaže, da gre za pretežno mlado bralno populacijo. Starost se giblje med 21. in 30. letom, kar še podčrtuje potrebo po aktualnem in angažiranem poročanju. Po izobrazbi »vodijo« med bralci uslužbenci s srednjo in nižjo izobrazbo, za njimi so kvalificirani •n visokokvalificirani delavci, slede študentje, dijaki in vajenci, za temi Pa upokojenci. Bralci Dnevnika najraje berejo aktualne politične prispevke, predvsem povezane z dogodki iz njihove okolice, slede zanimivosti, šport, feljtoni, na katere imajo bralci tudi Pripombe, češ da so le-ti prepogosto tuji, ne pa domači. Izkazalo se je, da Pogrešajo več poročanja iz prakse, o Problemih iz neposredne proizvodnje in podobno. Interesi in želje bralcev tudi odkrijejo, da so preslabo informirani z delegatskim pretokom informacij in ntožnostjo delovanja, ki jo imajo ob tem. Tu lahko Dnevnik s svojimi prispevki in komentarji pripomore k °sveščanju in boljšemu informiranju slehernega občana z ustavo, zakonom o združenem delu in vseh ustalih sprememb na področju družbenoekonomskih odnosov. Raziskava »Javno mnenje 78« je Pokazala, da je z zakonom o združenem delu seznanjenih 79 odstotkov Uslužbencev, kar 49,2 odstotka visokokvalificiranih delavcev ter le 10,3 odstotka nekvalificiranih in Polkvalificiranih delavcev in samo -,2 odstotka kmetov. Ti podatki opozarjajo, da je izobrazba med najpomembnejšimi faktorji za enakopravno vključevanje v proces spreminjanja družbenoekonomskih odnosov, id mu je temelj tudi nstrezno informiranje. To pa v naš-etlh primerih še ni zadovoljivo opravilo svoje poslanstvo. Izkazalo ^.e je tudi, če se omejimo le na ana-,?0 Dnevnika, da še premalo sezna-nJa bralce s problematiko izobraže-Vanja, kulture in možnosti »zbliže-vanja« kulture s človekom oziroma nujnosti vse večjega izobraževanja n »kultiviranja« posameznika za elovanje v družbenem razvoju. Naravnost zaskrbljujoče je, da po Raziskavi »Javno mnenje 78« kar tri etrtine Slovencev ne obiskuje knjižnic, gledališč in se premalo kul-Urno izobražuje. Za boljše poročanje in informirale bralcev, upoštevajoč pri tem nji-ov° bralno strukturo in interese, nioramo ob oblikovanju Dnevnika v Pihodnje posvetiti večjo pozornost >>negovanju« aktualnih tem iz na- šega vsakdana, ki bi morale biti dovolj informativne in izobraževalne, da bi slherni bralec ob prebiranju lažje doumel sedanja prizadevanja za uveljavitev vseh družbenoekonomskih sprememb in v večji meri sodeloval pri njihovem uveljavljanju. Pri tem mu mora postati delegatski sistem povsem razumljiv za delovanje in načrtovanje delovnega procesa, izgrajevanje samoupravnih odnosov, vodenju smotrnega gospodarjenja v okviru kolektiva kot tudi v krajevni skupnosti in vseh drugih družbenopolitičnih skupnosti, ne nazadnje tudi v občini in mestu. Pri tej nalogi ima Dnevnik nemara to prednost, da je najbolj bran in priljubljen prav v industrijskih krajih kot so Jesenice, Trbovlje, Kranj, Kamnik (poleg Ljubljane). NEDELJSKI DNEVNIK Za Nedeljski dnevnik je znano, da sodi v sam vrh slovenskih časopisov po svoji priljubljenosti in številu bralcev. Naklada Nedeljskega dnevnika je 212.000 izvodov, kar še poudarja pomembnost njegove vsebine in skrbnost ob načrtovanju lete. Analize so pokazale, da je med bralci Nedeljskega dnevnika največ bralcev s srednjo in osnovno šolo, sledijo bralci s poklicno šolo, najmanj pa je bralcev z visoko izobrazbo. To zagotovo narekuje razmislek tudi o tem, kako bi se slednji bralni populaciji z ustreznejšimi prispevki bolj približali. To velja predvsem za tedenske aktualne teme, ki naj bi bile bolj kvalitetne, izvirne in kritične. Pripombe bralcev na vsebino Nedeljskega dnevnika se nanašajo predvsem na premajhno število objavljenih domačih tem. Bralci bi si želeli več zanimivosti, domačih zgodb, biografij, seznanja z ljudmi in življenjem iz naših krajev in drugih v Jugoslaviji. Menimo, da mora uredniški koncept Nedeljskega dnevnika vnesti vanj več domačih tem in jih primerno »obdelati«, najsi gre za teme s področja politike, zgodovine, etnografije, kulture, športa... Teme lahko črpa tudi iz Dnevnika in jih primerno razdelano posreduje svojemu, znatno širšemu krogu bralcev. Pri tem naj bi se izogibal presuhoparnemu in dolgočasnemu poročanju, pač pa uveljavil reportažne, zanimivo pisane članke. Kritika bralcev izkazuje tudi potrebo po kakovostnejšem podajanju člankov kot so »12 cicero«, »zamejski razgovori«, »sindikat«. Dobra stran Nedeljskega je njegovo vključevanje bralcev v nekatere rubrike. Zato imajo možnost sodelovanja, ki bi ga kazalo še razširiti. Rubrike, ki omogočajo neposredno sodelovanje z bralci so nemalokrat še preveč osebne in zajemajo le ozek krog ljudi. Prav tu pa se ponuja možnost, da bi vključili še več ljudi k sodelovanju, da bodo lahko večkrat spregovorili o svojem delu in problemih. Z izmenjavo izkušenj bi dosegli tudi večjo informiranost vseh in s tem lažje reševanje njihovih problemov. Slednje pa bi kazalo obdelati še posebej z organiziranjem tematsko zasnovanih okroglih miz. Konkretno: Nedeljski dnevnik bi lahko v mnogo večji meri pripomogel k razkrivanju posameznih problemov in reševanju le-teh ob sodelovanju kar najširšega kroga bralcev in strokovnih sodelavcev. Pri tem seveda ne gre za zmanjševanje šetevila rubrik ali ukinjanje posameznih, pač pa predvsem za popestritev in aktualizacijo le-teh. Analize Dnevnika in Nedeljskega tudi kažejo, da je v obeh časnikih še premalo takšnih informacij, ki bi ustrezale kontinuiranemu spremljanju delovanja delovnih ljudi v različnih samoupravnih dejavnostih. To pa pomeni še naprej gojiti kratko in jedrnato informacijo v Dnevniku, ki mora glede na strukturo bralne populacije izhajati iz neposredne prakse. Izogibati se moramo »fo-rumskemu« poročanju. Pri tem je pomembno, da išče časopis iz obsežnega gradiva, podanega na najrazličnejših sejah (forumih), tisto bistvo, ki je pomembno in razumljivo za slehernega samoupravljavca v bazi. To ne pomeni, da mora biti »senzacionalističen«, pač pa objektiven in aktualen v obveščanju. V časopisih tudi še prevladuje mnenje , da je potrebno dosledno poročati o negativnih pojavih v naši samoupravni družbi, pozitivne rezultate pa prevečkrat puščamo ob strani. Zavzeti se moramo, da bomo tovrstni problematiki odmerili več prostora v obeh svojih edicijah. Seveda ne smemo pri tem pozabiti na oblikovno plat Nedeljskega in Dnevnika. Vse preveč je še drobnega tiska, ki ga bralci težko prebirajo, oglasi so podani premalo domiselno in podobno. Podatki, katere smo posredovali in pripombe na račun obeh časnikov lahko v bodoče pomagajo pri reševanju mnogih problemov, s katerimi se časopisi vsak dan srečujejo, predvsem pri: — vključevanju čimvečjega števila neposrednih proizvajalcev, delegatov v medsebojno komuniciranje, — kako izboljšati kritičnost posredovanja različnih informacij, — kako doseči večjo izvirnost in temeljitejše obravnavanje perečih problemov družbene stvarnosti, — kako preprečiti pogoste tendence monopolizma v informacijskem sistemu, — kako odpraviti neskladja in nepovezanosti v informacijskem sistemu. VERA ŠOLTES Tudi varnost je pogoj za boljše uspehe Menim, da je prav, če spregovorim nekaj besed o naši varnosti, oziroma o varnosti nas delavcev in premoženja, s katerim upravljamo, saj nam ga je družba zaupala, naša dolžnost pa je, da ga skrbno varujemo in ravnamo z njim kot dobri gospodarji. Nimam namena naštevati pravnih predpisov in samoupravnih splošnih aktov, ki nam nalagajo dolžnost čuvanja človeških življenj, osebne in družbene lastnine, temveč bi naštel določene ukrepe, ki jih bo potrebno v najkrajšem času realizirati in s tem izboljšati varnostne razmere v naših objektih. Vsi vemo, da pravkar gradimo nove proizvodne in poslovne prostore, da je v tem času prisotnost tujih oseb mnogo večja kot v drugem času. Vse to nas ne opravičuje, da bi za varnost popustila, temveč nam nalaga dodatne naloge in poostritev varnostnih razmer. V zadnjem času se pojavljajo tatvine po raznih oddelkih, kar je znak, da so samozaščitni ukrepi popustili. Zaradi tega apeliramo na vse delavce, naj bodo budni opazovalci in nam skušajo pomagati izločiti iz njihovega okolja tistega, ki ne zna ločiti »kaj je njegovo — kaj pa je naše!« Glede na to, da je kontrola ljudi v sedanjem sistemu skoraj nemogoča, je kolegij delovne organizacije predlagal, naj bi vsi delavci, naj si bo v proizvodnji ali pisarnah, dobili posebne službene izkaznice. Na podlagi teh izkaznic bo imel vratar možnost kontrolirati ljudi, ki prihajajo v naše prostore. Z vodilnimi delavci vseh prizadetih OZD, so bili že opravljeni razgovori in bo ta zadeva urejena v najkrajšem času. O času uporabe teh izkaznic bomo vse delavce pravočasno obvestili. Nemogoče je izvajati kontrolo obiskov in drugih oseb, ki zaradi kakršnihkoli ugotovitev prihajajo v prostore delovne organizacije. Zaradi teh ugotovitev bomo tudi na tem področju opravili določene spremembe. Vsaka tuja oseba bo dobila pri vratarju dovolilnico, s katero bo napotena k določeni osebi, seveda pa bo vratar pred tem preveril, če je ta oseba na svojem delovnem mestu. Dolžnost tega delavca pa bo, da bo to dovolilnico podpisal, obiskovalec pa bo podpisano dovolilnico vrnil vratarju ob odhodu. Poostrili bomo kontrolo nad odnašanjem raznega kupljenega blaga v delovni organizaciji. Sleherni delavec, ki bo iz prostorov delovne organizacije nameraval odnesti kakršnokoli blago, bo moral imeti ustrezno dokumentacijo, ki jo bo moral pokazati pri izhodu vratarju. Omejiti bo potrebno gibanje po raznih proizvodnih obratih brez upravičenih razlogov. O vseh teh ukrepih bodo delavci seznanjeni s posebnim navodilom, ki ga bo prejel sleherni delavec, seveda vključno z vratarji, ki bodo morali te naloge izvajati. Zavedamo se, da se bodo pri izvajanju teh ukrepov določene težave in negodovanja, vendar se moramo zavedati, da brez takšnih in podobnih ukrepov ni mogoče zagotoviti varnost v tako pomembni delovni organizaciji kot je naša. ALOJZ KRESNIK USPEŠNO IZVE Bolničarka pregleduje poškodovanca in se pripravlja za nudenje prve pomoči O omenjeni akciji smo pisali že v prejšnji številki našega glasila ter vam obljubili, da bomo o njej še poročali. Sedaj smo akcijo zaključili in je čas, da vas seznanimo z aktivnostmi, ki so se odvijale v prostorih naše delovne organizacije. Omeniti moramo, da so bili v to akcijo zaradi skupnih prostorov vključeni poleg delavcev obeh TOZD delavci Cankarjeve Založbe. Celotna akcija je bila vskla-jena z delom štaba NNNP KS Poljane. S tem štabom smo sodelovali že od samega začetka, to je od samih priprav, ki so bile dolgotrajne in temeljite ter je v njih sodeloval širok krog delavcev. Posebno vlogo v teh pripravah so imele družbeno politične organizacije obeh TOZD in lahko rečemo, da so svoje pomembne naloge zelo dobro opravile. Glede na to, da je bila sobota 29. 9. 79 dela prost dan za obe TOZD in Cankarjevo Založbo, so vsi trije delavski sveti sklenili, da je ta sobota delovni dan, kar so tudi delavci upoštevali. O sami akciji bi lahko rekli, da je potekala nekako takole: Okrog 5.30 ure nas je štab akcije NNNP KS Poljane s posebno depešo obvestil, da zaradi neposredne nevarnosti agresije na ozemlje SRS prehajamo v izredno stanje. Po tem obvestilu se je že ob 6. uri sestal štab za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v najširšem sestavu ter preučil nastalo situacijo in sprejel naslenje sklepe: takoj naj pripadniki narodne zaščite zavarujejo po planu vsa nevarna mesta; imenuje naj se ožji operativni štab, ki bo v stalni zvezi s štabom KS Poljane; obratovodje posameznih oddelkov naj seznanijo svoje delavce o izredni situaciji ter jih opozorijo, da z delom ne smejo prenehati brez posebnega obvestila; takoj naj bodo v pripravljenosti vse ekipe civilne zaščite; družbenopolitične organizacije — predvsem komiteji — morajo preučevati celotno nastalo situacijo in sodelovati z operativnim štabom. Operativni štab je takoj vzpostavil zvezo s štabom KS Poljane ter dobil nalogo, da poroča vsake tri ure. Okrog 7. ure je bil zbor enot civilne zaščite. Ob tej priliki smo preverjali prisotnost članov, njihovo opremljenost ter usposobljenost. Ob 7.20 uri je bil alarmni znak za zračni napad. Ob tej priliki je bilo potrebno obvestiti vse delavce, kaj je potrebno ukreniti v takratnem primeru ter izvesti določene ukrepe, ki pa jih zaradi specifičnosti proizvodnje nismo praktično izvedli. Ob 8.10 uri je bil diverzantski napad na proizvodne prostore tiskarne, zaradi česar je prišlo do močnejše eksplozije, v kateri so bili poškodovani ljudje in objekti, prišlo pa je tudi do požara. Takoj po teh ugotovitvah so stopili v akcijo pripadniki narodne zaščite ki so ugotavljali in iskali storilce, gasilska ekipa je odšla na kraj požara, ekipa prve medicinske pomoči in tehnično reševalna ekipa sta iz ruševin reševali ranjence in jim nudili prvo pomoč. Ker je bil prvoten ogled požara in ruševin preobsežen za naše ekipe, je operativni štab poklical na pomoč gasilsko ekipo in ekipo prve medicinske pomoči KS Poljane, ki sta takoj prispeli na kraj, vendar sta med časom uspešno intervenirala naši ekipi civilne zaščite in pomoč ni bila potrebna. Okrog 8.45 ure se je sestal operativni štab ter proučil stanje in sestavil prvo poročilo za štab akcije NNNP KS Poljane. Lahko rečem, da je bilo poročilo izčrpno in temeljito, saj so bili z njim zelo zadovoljni predstavniki mesta in krajevne skupnosti. Naše aktivnosti s tem niso prenehale, temveč smo vseskozi spremljali dogajanja v naši delovni organizaciji, kakor tudi na celotnem območju KS. Med tem časom nas je štab NNNP KS Poljane obvestil o posameznih dogodkih, ki so se dogajali na nje- Intervencija dveh gasilcev na kraju požara ■■■■IB Zasedanje operativnega štaba pri sestavljanju prvega poročila DENA AKCIJA NNNP 79 nem teritoriju ter nam v zvezi s tem predlagal ukrepe. Redakcija Ljubljanskega dnevnika je pripravila posebno izdajo »Dnevnika«, katerega so raznašali učenci Osnovne šole »Tone Tomšič« s Poljan. Glede na dogajanja je bilo izredno stanje preklicano ob 14.10 uri, ob tej uri so prenehali z delom tudi delavci v proizvodnji. Ta čas so upoštevali vsi delavci, razen nekaj izjem. Ostalo je stanje pripravljenosti, v katerega je bil vključen le operativni štab, saj so pripadniki narodne zaščite končali z delom ob preklicu izrednega stanja. Operativni štab je nadaljeval delo vse do nedelje, 30. 9. 1979, ko je bila okrog 21. ure akcija zaključena z mitingom na trgu. Pravilno je, da opravimo kratko analizo, na podlagi katere lahko rečemo, da smo akcijo v kateri je sodeloval sleherni delavec našega kolektiva, uspešno zaključili, kar nam je lahko v ponos in vzpodbuda, da se v nadaljnjih akcijah, ki bodo vsako leto, še bolj angažiramo ter odpravimo ugotovljene napake. Na koncu je prav, če izrečemo posebno zahvalo za požrtvovalno delo gasilski ekipi, ekipi prve medicinske pomoči, tehnično reševalni ekipi ter članom štabov, saj so ti delavci v veliki meri pripomogli, da je akcija uspela. Predsednik skupnega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ALOJZ KRESNIK Intervencija gasilca v ognjevarni obleki USPEHI NAŠIH DELAVCEV INOVACIJA PRIHRANILA ČAS IN MATERIAL Z nabavo nove rotacije se je pri montaži časopisov na film pojavila nova težava, kako čim hitreje pripraviti časopis za tisk na dveh rotacijah, ker so kromofani in plošče za vsako rotacijo različni. To je v montaži pomenilo dodatno delo, in sicer: ali vse strani dvakrat preslikati in narediti in po dve enaki fotografiji, ali počakati, da so skopirane in razvite vse plošče za eno rotacijo, potem počakati začetek tiska, pregledati če je montaža pravilna in šele potem napraviti drugo montažo, kopiranje in razvijanje za drugo rotacijo. V prvem primeru je velika izguba materiala (dvojna poraba materiala), v drugem primeru pa je velika izguba časa, ker je montaža dvojna. Tov. Rajko Stopar iz časopisne montaže pa je priredil kromofane tako, da jih je možno kopirati obojestransko, in sicer z ene strani za staro rotacijo (Solna) in z druge strani za novo rotacijo (COMPACTA). To pa pomeni, da prihranimo ogromno časa (odpade dvakratno montiranje) in materiala (odpade dvakratno slikanje strani in slik). Njegovo izboljšavo pri uporabi obojestranskih kromofanov že nekaj mesecev s pridom tudi izva- ^am°' RAJKO ČEBULAR Bolničarka nudi prvo pomoč na poškodovani desni roki Skupina bolničark deportira ranjenca na varnejše mesto V Pleterjah so nas sprejeli zelo prisrčno IZLET UPOKOJENCEV KADROVSKE NOVICE v___________/ LJUDSKA PRAVICA PRIŠLI V SEPTEMBRU 1979 HRISTOVA Ivanka — knjigoveška delavka, 4. 9. 79 IBRISAGIČ Almaz — strežnik v off-spt tisku 4 Q 7Q RAMLJAK Nijaz — strežnik v offset tisku, 4. 9. 79 SIVEC Dušan — montažer-kopist, 4. 9. 79 BAMFIČ Marjeta — knjigoveška delavka, 5. 9. 79 MILOSAVLJEVIČ Matjaž — repro-fotograf, 6. 9. 79 DABIŽLJEVIČ Jela — knjigoveška delavka, 11. 9. 79 KRALJ Drago — strežnik v offset tisku, 11. 9. 79 TERZIN Sonja, ekonomski tehnik, L 9. 79 RUMIHA Vlado — strežnik v knjigoveznici, 17. 9. 79 ŠUKIČ Mirjana — knjigoveška delavka, 17. 9. 79 CANKAR Cecilija, referent v materialnem kmigov., 17. 9. 79 KOVAČ Jože — šofer v odpremi, 18. 9. 79 KEVAC Branka — knjigoveška delavka, 19. 9. 79 KUSARI Darinka, knjigoveška delavka, 24. 9. 79 KOLMAN Vesna — knjigoveška delavka, 27. 9. 79 ODŠLI V SEPTEMBRU 1979 LEVIČAR Franc — nabavni v ko-merc., 7. 9. 79 SLAVEC Boris — čas. korektor, 11. 9. 79 RAJKO Peter — knjigotiskar, 14. 9. 79 SEKULA Boštjan — strojni stavec, 16. 9. 79 NOVAK Janezjkomercialist, 16.9. 79 DEMIROVIČ Dobrosav — offset tiskar, 26. 9. 79 LJUBLJANSKI DNEVNIK PRIŠLI FRANCELJ Anton — vlagalec v dostavni službi, 24. 9. 79 KOPRIVNIKAR Jožica — blagajničarka v PNS, L 10. 79 MAČEK Rosana — tajnica BEP — pripravnik, L 10. 79 za določen čas (nad. delavke v času porodniškega dopusta) ODŠLI ČRNIČ Boris — vlagalec, 25. 9.79 — sporazum AVBELJ Mateja — vlagalka, 17.9. 79 — sporazum KLADUŠAN Ivan — vlagalec, 13. 9. 79 — prenehanje del. razmerja discipl. ukrep Nekaj po 8. uri 9. 10. letos, sta izpred tiskarne odpeljala skoraj polna avtobusa naših upokojencev. Smer letošnjega že tradicionalnega izleta je bila Dolenjska — Šentjernej. Žal nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, bilo je hladno in nekoliko vetrovno. Toda skozi okno udobnih avtobusov se je vendarle dalo občudovati lepo dolenjsko pokrajino. Po izdatni malici v šentjernejskem gostišču »Mazelj« se je pisana druščina brž razdelila na moški in ženski del. Naše upokojenke so se odpeljale na sprehod ali kopanje v Šmarješke Toplice. Bilo je prav zabavno, osebje pa je kasneje trdilo, da so naše bivše sodelavke pravzaprav še zelo pri močeh in bi jim le stežka obešali naziv upokojenke... Moški del se je kmalu znašel pred častitljivo pletersko kartuzijo. Pričakal in pozdravil nas je sam prior, kar smo si še posebno šteli v čast. Samostan in njegove neprecenljive dragocenosti pa nam je razkazal prokurator. Povsod je bilo čutiti naprednega duha, kar pa se je navsezadnje že jasno odrazilo v ravnanju pleterskih kartuzijcev med II. svetovno vojno. Nazadnje so nam postregli še s pristnim pleterskim brinjevcem. Dobre volje smo se vračali na kosilo. Glasbeni trio tov. Novaka je kmalu dvignil do vrelišča že tako dobro razpoloženje. Lepega in zabavnega srečanja upokojenih tovarišev je bilo, žal, prekmalu konec, že ob 20. uri smo se znašli ponovno na mestu jutranjega odhoda. Marsikdo je dejal: »No, pa na svidenje prihodnje leto!« IO GOS TLP Šefic Bogomir PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA SEPTEMBER 1979 Poprečni mesečni osebni dohodek 6.976,20 dinarjev. Obrat Poprečni mesečni OD Najnižji izplačani OD Delovno mesto Na j višji izplačani OD Od tega za nadurno delo Delovno mesto Ročna stavnica 6.544,75 4.407,40 strežnik 11.568,45 547,85 obratovodja Strojna stavnica 9.177,55 5.715,60 topilec svinčene litine 16.969,90 4.527,30 obratovodja Časopisna enota 9.130,05 4.714,95 strežnik 19.099,55 7.956,20 vodja skupine Reprodukcija 6.872,90 4.451,70 odtiskovalec klišejev 11.090,25 — obratovodja Knjigotisk 6.256,95 4.554,80 izlagalka 10.967,10 — obratovodja Offsettisk 6.245,60 4.295,05 izlagalka 14.767,75 4.247,50 offsettiskar Knjigoveznica 5.182,70 3.884,65 knjigoveška delavka 14.124,10 5.255,15 knjigovez Mehanična delavnica 6.581,35 5.023,45 delavec v kurilnici 10.225,50 524,75 vodja mehanične delavnice Expedit 5.269,00 4.542,65 odpremni delavec 9.925,50 — vodja odpreme Skladišče 6.730,95 4.980,30 skladiščni delavec 9.753,40 — vodja skladišča Režijska grupa 8.214,65 4.389,95 kurir 19.522,45 — direktor TOZD PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V SEPTEMBRU 1979 Poprečni mesečni osebni dohodek je bil 11.030,00 dinarjev. Oddelek Poprečni mesečni OD Najnižji izplačani OD Delovno mesto Najvišji izplačani OD Delovno mesto Redakcija 12.948,00 7.601,15 Dokumentalist II. 22.206,20 Direktor DO in gl. urednik BEP 11.202,00 6.917,35 Propagandist I. 16.872,90 Komercialist propagandist I. IBM 9.169,00 8.030,80 Operater-vhod 10.012,50 Vodja IBM Splošni, računovodski in analitski oddelek 11.055,00 4.543,05 Čistilka 22.168,85 Pomočnik direktorja DO Prodajni oddelek 10.147,00 7.389,50 Prodajni referent 15.894,85 Vodja PNS Naročninski oddelek 8.839,00 6.134,25 Referent za pošte 12.621,90 Referent saldakontist Podružnice 9.139,00 6.938,65 Saldakontist 13.060,30 Vodja podružnice Ekspedit 10.169,00 8.514,60 Ekspeditor I. 12.048,65 Vodja izmene v ekspeditu Adrema 8.459,00 7.735,05 Adremist I. 9.770,10 Vodja adreme Šoferji 10.050,00 6.580,60 šofer distributer I. 15.469,40 Šofer distributer 28 POGUMNIH NA TRIGUVU V _______________/ Zadnji dan avgusta se nas je zbralo 28 trdno odločenih, da stopimo na vrh našega vrlega očaka — Triglava. Sonce je grelo kot za stavo, zato vožnja do Mojstrane ni bila preveč prijetna. Mojstrana — trgovina, postaja in že prvi dvomi ali bomo prišli v Aljažev dom, saj pogled na množico »hribovcev« ni obetal nič dobrega. Vožnjo do Aljaževega doma bi mirno lahko imenoval »vožnja v konzervi«, saj ni bilo niti malo prostora. Pri Aljaževem domu je vrelo kot v panju, toda naš Čile je uredil prenočišče kot pravi skrbnik. Dvignili smo se ob zgodnji jutranji uri, čeprav malce slabo razpoloženi, a smo na vse to kaj kmalu pozabili ob pogledu na veličastno severno steno Triglava. Počasi smo se začeli dvigati po poti, imenovani Trag. Vzpon do studenčka je marsikoga obdal z dvomom, če bomo nspeli priti do vrha, zato smo se odločili za kratek oddih pri Staničevi koči. Težko smo vstali po prijetnem počitku na toplem soncu, toda morali Srno, saj je pot bila še dolga. Na Kredarici povsod isti prizor: nahrbtniki in velika množica takšnih in drugačnih planincev. Privoščili smo si kra-tek postanek ob lepem razgledu na Bohinjski kot in na drugo stran v dolino Vrat. Ko so po kratkem dogovoru vodniki določili vrstni red, je bilo očitno, da gre zares. Po prvih klinih so se marsikomu zatresle spodnjice. Sonce je bilo kar prevroče, nebo pa kot umito. Po mnogih naporih in obilno prelitem znoju smo končno na malem Triglavu. Čile je predlagal, da bi bilo najbolje tam pustiti opremo, kar smo tudi sprejeli. Gladke stene zgovorno pričajo, da ima naš očak številne obiske, saj pravijo, da nisi Jugoslovan, če ga nisi obiskal. Končno smo na vrhu. Srečni smo, vsi imajo fotoaparate v rokah. Našemu Vladu še ni dovolj, kar na Aljažev stolp ga vleče. Naš »big boss« se odloči za spust mnogo prekmalu, saj se še nismo naužili lepot, ki nas obdajajo. Čas pa nas že sili po nahrbtnike na malem Triglavu. Spustili smo se do Planike. Koča je bila polna, drugače namreč v tem času ne gre. Tu se je izkazal Čile, ki mu je uspelo dobiti prenočišča za naša pionirja in utrujena dekleta. Moški pa so polegli v jedilnici, kjer je pač naneslo. Ostanek noči v zatohli jedilnici je bil presneto klavrn, podobno je bilo tudi zjutraj, ko se je vsakdo držal za ta ali oni del poležanega telesa. A vse to mine ob čudovitem sončnem vzhodu. Kmalu smo se podali na Polič, kjer naj bi bil tudi krst novih planincev. Lahka Robijeva roka je prizanesla spodnjem delu telesa naših deklet, a kaj, ko je bila toliko bolj neizprosna Marjanova roka za može. MARKO ŠTEPIC KAMNIŠKO SEDLO C sobota, 15. september 1979 ) . Zelo pozen zbor in odhod ob 7.35 'zpred perona 15 ni mogel prepreči-’’ ne bi do potankosti izvedli izle-ta- V Šempetru smo bili ob 9.05 in se P° kratkem čakanju ob 9.30 odpe-Jali z rednim avtobusom v Logarsko dolino. „ Takoj smo se povzpeli po poti do čudovitega slapa Rinke, ki s svojo ePoto očara vsakega obiskovalca. ^Skljoc« — in že smo grizli kolena Proti Okrešlju. Še nekoliko in počitek pri Frischauferjevem domu na Okrešlju nam je prijal. Nekateri smo zajtrkovali, nekateri pa se okrepčali s krepko malico. Za vodnika se nam je kar postavil mali Bobi, ki nam je kar krepko vsilil svoj Jempo. Naenkrat smo bili v steni, “rzinco smo zaradi varnosti navedli in šlo je, tokrat nas je Robi — Orel zopet krepko pustil zadaj z očijem. Vsi smo se oddahnili, pot je Postala položnejša in že smo pred sabo zagledali zelo lepo Kamniško koči (1884 m). Daljši počitek, čaj in zelo dobra enolončnica nas je okrepčila. Dalje — vodniki so se odločili za »pokret«, vsi smo ostrmeli, ko smo na poti proti melišču, po katerem smo se junaško spustili, pred sabo zagledali družinico gamsov. Brez diha smo strmeli vanje in jih občudovali. V primerni razdalji so tudi gamsi strmeli v nas in si v skalovju iskali svoj skromen zalogaj. Odhiteli smo v dolino, vendar nas je presenetil dež. Nadeli smo si pelerine in anorake in že hiteli dalje do doma v Kamniško Bistrico, kjer smo se preoblekli, se ogreli z vročim čajem in nato kmalu posedli v avtobus. Petje je donelo med vožnjo proti domu. Izlet je uspel. Vsi smo bili dobre volje in kar je najlepše, bili smo na svežem gorskem zraku, nekateri pa so spoznali nov del gorskega sveta v naši domovini. ČILE Sljeme, 6.-7. oktober 1979 Za naše planince je bil datum zbora delovni dan. Zato smo šele ob 13. uri odrinili proti Zagrebu. Vreme se je kisalo in pršil je droben dež, ki ni motil dobrega razpoloženja. Na Sljeme nas je popeljala žičnica, kjer smo se že srečali s Šinetom in njegovo ženo Blanko. Bila sta nam za vodiča. Sprejem pri vstopu v Dom PD »Grafičar« je bil domač in prijeten. Po aperitivu s koščkom kruha in soljo (star slovanski običaj) smo čakali še ostale udeležence iz PD Dela, ki so bili na pohodu na transverzali. Dočakali smo tudi ostale in po kratkem pozdravnem govoru sta nas protestni pevec in kitarist Ivica Per-cel in recitatorka iz Hrvaškega narodnega gledališča pritegnila s svojim enkratnim izvajanjem v svoj krog. Izmenjali smo si pripravljena darila s toplimi pozdravi iz Slovenije in Bosne ter sedli k večerji. Harmonikarja sta nato igrala prijetne domače melodije, tako da smo plesali in peli do zgodnjih jutranjih ur. Drugi dan, v nedeljo, smo bili po prijetnem in udobnem počitku deležni obilnega zajtrka. Ta dan so planinci iz Zagreba skupaj z nami počastili tudi dan grafičarjev, ki je bil del slovesnega srečanja. Čas nas je priganjal in slovo od prijetnih gostiteljev na Sljemenu je bilo veselo in prijateljsko. Večina planincev nas je pospremila na železniško postajo, kjer smo si dokončno pomahali v slovo z obljubo, da se naslednjič vidimo na Komni. Najmlajši član je bil naš Robi. Udeleženci takih srečanj dobijo po petem srečanju izkaznico z bronasto značko, po desetem srebrno značko in po petnajstem zlato. Taka srečanja so vedno prijetna in kot delegacija smo od ustanovitve našega društva sodelovali že drugič. V imenu našega PD se zahvaljujemo gostiteljem PD »Grafičar« — Zagreb za res lepo prijateljsko srečanje, bogat program, zlasti pa za enkratno gostoljubje. Torej naslednjič se dobimo na Komni. ČILE ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA Nekaj minut za boljšo kondicijo Težko bi našli človeka, ki se ne veseli nekajdnevnega letnega ali zimskega dopusta. Zakaj? Večina, ki se odloči za dopust v poletnih mesecih, gre na morje za teden, dva pa tudi več, kjer taborijo, uživajo na soncu in zraku, predvsem pa se po mili volji naplavajo. Drugi se, ko mine poletna vročina, v poznem poletju ali zgodnji jeseni podajo na lažje in krajše ali težje in daljše gorske ture. Tretji si v zimskih mesecih privoščijo svežega zraka in uživajo na smučeh na zasneženih pobočjih. Vsi imajo isti cilj — spremeniti okolje, se odpočiti od delovnih naporov, razgibati, okrepiti telesno in duševno. Velik del teh dopustnikov — na žalost, s tem tudi konča vso telesno dejavnost do dopusta v naslednjem letu. Ali morda menijo, da je teh nekaj dni v letu bilo dovolj za njihovo telesno utrjenost in zdravje? Tako gre spet vse po starem kot pred dopustom. Kmalu jim postane odveč vsak telesni napor in vse, kar je bilo med Izdaja ČTP Pravica-Dnevnik — Ureja uredniški odbor: Miro Simčič (odgovorni urednik), Srečko Mrak (tehnični urednik), Stane Tršinar, Nada Mavrič, Siniša Rančov — Izhaja mesečno, razen julija in avgusta — Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1-72 od 21. januarja 1974. dopustom pridobljenega in koristnega za zdravje in telesno kondicijo kaj hitro mine. Zato naj bo naše vodilo: ne samo na dopustu, temveč skozi vse leto, vsak teden si odmerimo del prostega časa za različno športno dejavnost. Danes imamo možnosti za to dovolj in izberimo si nekaj, kar nas bo veselilo. Za to ni nikoli prepozno — tudi če že več let niste gojili nobenega športa. Če hočete ostati čim dlje gibčni in telesno utrjeni, pustite avto doma, hodite na delo peš morda tudi s kolesom, večkrat dajte prednost stopnicam pred dvigalom. Prekinite sleherno dolgotrajnejše sedenje, bodisi na delovnem mestu ali pri gledanju televizije. Izkoristite vsako priložnost, za to da se razgibate. Začnite z malim, potem počasi stopnjujte napore. Veselje do vadbe se bo povečalo z boljšo kondicijo. Smo že sredi jeseni. Zima se nam že bliža in morda že komaj čakamo, da se zapeljemo s smučmi po snežni odeji. Da bomo resnično uživali, se moramo na to tudi pripraviti. Iz lanske statistike vemo, da je bilo največ smučarskih poškodb (zlomov nog, rok, zvinov itd.) ravno ob prvem snegu za dan republike, ko je večina poškodovanih šla na sneg povsem nepripravljena! Zato vsi, ki že prihajate na razna trim tekmovanja ali vadbo, pritegnite k sodelovanju še druge svoje sodelavce! Da bi vsi, ki bi se želeli rekreirati, vedeli točen kraj, dan in uro, vam danes posredujemo točna navodila: Odbojkašice Pravica-Dnevnik na predlanskih letnih grafičnih igrah v Murski Soboti. Od leve proti desni stojijo: Ana Sladič, Majda Prešeren, Jožica Repanšek, Dunja Ple-ško, čepijo: Anica Kandus, Rezka Gomilšek-Kavs, Jožica Bosančič ODBOJKA, KOŠARKA, itd. VSAK TOREK od 18. ure do 19.30 S težavo nam je uspelo dobiti telovadnico v osnovni šoli narodnega heroja Toneta Tomšiča v Šaranovičevi ulici. Dvorana naj bi bila namenjena predvsem košarkarjem, odbojkašem in odbojkaši-cam. Sredstva, ki so namenjena za najem dvorane, niso majhna. Če dvorana ne bo primerno koriščena, bomo le-to odpovedali! KEGLJANJE VSAKO SREDO — od 14. do 17. ure — 2 stezi! Na prenovljenem kegljišču ŠD Slovan imamo na voljo 2 stezi od 14. do 17. ure vsako SREDO! Keglja se lahko samo v copatih. V decembru ali januarju imamo namen organizirati prvenstvo Ljudske pravice v kegljanju za posameznike in medobratno tekmovanje. Zato pridite in trenirajte. Sestaviti moramo ekipo za trim tekmovanja. Zato moramo imeti tudi izbirne tekme. NAMIZNI TENIS VSAK ČETRTEK — od 18. do 20. ure na treh mizah nad kegljiščem ŠD Slovan. KEGLJANJE in NAMIZNI TENIS ' — obe rekreaciji sta v dvorani ob odpr- $ parku tem kopališču letnega bazena v Kodeljevo. PLAVANJE — S plavanjem bomo pričeli v novembru! Razen tega upamo, da nam bo dinamično PD Ljudska pravica — »Drago Bregar« ob lepem in suhem vremenu za konec tedna v novembru in decembru pripravilo še kakšen krajši izlet v bližnjo okolico Ljubljane! Trimska vadba je veselje, ki služi zdravju! S. PODOBNIK — Tile iz Dnevnika zanesljivo dobijo kakšne dodatne točke za neva rnost, ko tako vztrajno silijo po tej strani Kopitarjeve ulice.