Predgovor
N j z čnem z občim dejstvom, d st Slovenij in Hrv šk sosedi. In ne
s mo, d st sosedi, skozi novejšo zgodovino st bili tudi povez ni v r zličnih
r zmerjih. Perspektiv , denimo z dnjih dveh stoletij, pok že, d st bili
medsebojn n vez nost in sodelov nje n r zličnih r vneh in v r zličnih zvrsteh
življenj obsežni in r zvej ni. V z dnjih dveh stoletjih st obe str ni s procesi
moderniz cije šli skozi tr nsform cijo družbeneg , kulturneg , gospod rskeg
in političneg življenj . Med obem področjem so se soč sno preplet li
obsežni tokovi ljudi, idej, bl g , k pit l in storitev v korist obeh str ni. In to je
kot historičn konst nt z zn mov lo slovensko hrv ške odnose v dolgoročni
perspektivi.
Vse do os mosvojitve obeh drž v v letu 1991 st bili le region lni enoti
ozirom enoti, del drugih, širših političnih li n cion lno gospod rskih
področij, vstro ogrskeg ozirom jugoslov nskeg . Med njim ni bilo fizičnih
mej , ki bi omejev le li obremenjev le r zlične soci lne odnose. Sodelov nje
je v din mičnem oziru n r šč lo z n predov njem procesov r zličnih tipov
moderniz cije obeh dežel. Širil in diverzificir l se je družben in gospod rsk
struktur , s tem p tudi priložnosti in obeti z obseg in pogl blj nje sodelov nj .
En od zn čilnosti teg proces je, d je skozi sodelov nje s Hrv ško v slovenski
prostor vstop l jugoslov nsk dimenzij . Prek Hrv ške seje Slovenij n vezov l
n jugoslov nski prostor. N jbolj izr zito je bilo to v političnem in kulturnem
oziru pred prvo svetovno vojno in t ko je bilo n to v ekonomiji ozirom pri
ekonomskem vživlj nju v jugoslov nsko n cion lno ekonomsko območje
pozneje.
Izkušnj tudi govori, d sodelov nje ni bilo en ko pomembno z obe str ni.
Področje gospod rskeg sodelov nj je bilo že eno t kih. V Sloveniji je bil
menj v s hrv ško republiko zn tno večj post vk kot z Hrv ško. Dejstvo, d je
bil Hrv šk prv slovensk p rtneric n gospod rskem področju n Hrv škem
mnogokr t ni veliko štelo. Hrv ški interesi, politični in gospod rski, so bili
-
-
-
drugje. Z r di prepletenosti in z pletenosti srbsko hrv ških r zmerij n področju
Hrv ške, Bosne in tudi Vojvodine je bil str teški pogled hrv ške politike obrnjen
proti jugovzhodu. In to se je pozn lo tudi n področju region lne usmerjenosti
hrv ških gospod rskih li kulturnih pobud, ekonomsko političnih str tegij in
r zvojnih koncepcij. Vzporedno s tem l hko opredelimo tudi konkurenčni odnos,
ki se vsemu sodelov nju n vkljub vzporedno vzpost vlj , ne s mo n področju
ekonomije. T ko ni moč prezreti tudi rezult te te dod tne pomenske historične
dimenzije. Konkurenčn r zmerj so nem lokr t vzbuj l občutke prikr jš nosti
in nez up nj , in to n obeh str neh. Percepcij teg vz jemneg čutenj se je
v r zličnih obdobjih m nifestir l v modificir nih oblik h, vč sih bolj izr zito,
drugič p č m nj li p sploh ne, odvisno od širšeg družbeneg in ekonomskeg
kontekst . A nespor zumi so post li bolj izr ženi v novejših obdobjih, ko st
obe republiki znotr j jugoslov nske feder cije pridobili toliko pristojnosti, toliko
vtonomnih političnih orodij, d st l hko z stop li l stne interese in t kr t
post nejo r zlike očitne tudi v očeh j vnosti.
N oz dju historične perspektive slovensko hrv ških medsosedskih r zmerij
je potek lo in potek tudi sodelov nje dveh historiogr fij, slovenske in hrv ške.
Že n tem mestu l hko post vimo tezo, d st obe str ni, obe historiogr fiji
d li k r precej poud rkov refleksiji r zličnih oblik medsebojneg sodelov nj
med Slovenijo in Hrv ško. T refleksij je potek l t ko n r vni pos meznih
r ziskov lcev, r zličnih region lnih li skupinskih pobud, tudi v obliki
institucion lizir neg politično sponzorir neg sodelov nj , k r je predst vlj l
slovensko hrv šk historičn komisij , ki je delov l v letih 2005 do 2007.
Nekoliko drug čno podobo p k že drug vidik medsebojnih odnosov. T vidik
z dev n mreč vpr š nje inter kcije med obem historiogr fij m . Ozirom ,
k ko potek vz jemnostn recepcij njunih metodoloških, konceptulnih in
tem tiz cijskih spektov mimo poj vnih oblik izprič neg sodelov nj ? Z nim
n s torej, v kolikšni meri so znotr j prostor obeh historiogr fij prisotni izsledki
r zisk v, publicir n st lišč in empirične podl ge »druge« str ni? Zl sti n
področju historičnih procesov in poj vov, ki so sicer bolj vtonomneg zn č j ,
sest vni del širših zgodovinskih gib nj in prvenstveno ne vsebujejo note
medsebojneg sodelov nj . Torej v kolikšni meri se r ziskov ln izhodišč in
spozn nj reflektir jo v drugem historigor fskem okolju? Pr v gotovo je mogoče
tveg ti oceno, d je znotr j referenčneg historiogr fskeg p r t te dimezije
m lo in d im t obe historiogr fiji ponuditi en drugi zn tno več t ko v ozirih
metodologije, historiogr fskih konceptov in registr tem tiz cij ne glede n
divergentnost interpret cij in izhodišč.
D bi presegli to st nje, se je n enem od sreč nj, n enem od medsebojnih
obiskov porodil tudi z misel, d spodbudimo pretok idej in spozn nj slovenske
-
-
-
-
in hrv ške historiogr fije z obj vo pos meznih vsebin, pos meznih interpret cij
pogl vij hrv ške zgodovine 20. stoletj . D bi približ li slovenskemu prostoru
del r ziskov lneg del , r ziskov lnih koncepcij in rgument cije smo se odločili
izd ti zbornik teh del. Čl nki so izbr ni n n čin, d pokriv jo r zlične spekte
hrv ške zgodovine 20. stoletj . Se pr vi č s din mičnih sprememb v družbi in
tudi historiogr fiji. R zpr ve predst vlj jo pos mezne poglede n kompleksnost
hrv škeg 20. stoletj s pr g 21. stoletj . Besedil so bil izbr n n n čin, d
br lcem omogoč jo n eni str ni neposredno komp r cijo n polju študij
r zličnih zvrsti identitet li soci lno ekonomskih dimenzij r zvoj znotr j
p r metrov komunistične ureditve po drugi svetovni vojni. N drugi str ni so
bil besedil izbr n s poud rkom, d omogočijo tudi vpogled v rgumentir no
obr vn vo in interpret cije bolj hrv ško ob rv nih fenomenov s področj
političnih li m njšinskih študij.
Ž rko L z revič
-